a gradbena tri 1 industrijska UVOD \3i d« d* i Parna —_~ Tovarna vose* Kakor se naravi tu pa tam zahoče, da iznje naa e%o samo človeško bitje toliko lepote, da bi skoraj vzkliknil: »Zakaj ne bi se ti čari rajši razdelili, ko bi jih bilo še za toliko drugih dovolj?!«, tako je v prav posebni meri obdarila tudi nekatere kraje. In med nje gotovo spada blagoslov¬ ljeni košček zemlje, ki se mu pravi Rogaška Slatina . , . Ali ne bi že en sam teh vrelcev, celo najskromnejši izmed njih, zadostoval, da bi se nabrala vsako leto okrog njega množica zdrav¬ ljenja potrebnih ljudi celo v kraju, ki ne bi imel naravne prikupnosti? Toda tik ob »tempel- skem« vre iz zemlje še sloveči vrelec »Styria« in‘leta 1908. se je dosedanjima pridružil nov to¬ variš -— krščen za »Donatija« — ki ne prekosi samo njiju dveh, ampak celo vode v svetovno- znanih čeških varih. Pa vse to sredi dolinice, ki bi jo mogla zamisliti, če ne bi je bilo, samo želja, da ustvariš nekaj, kar pokrajinsko niti ne more biti lepše: okrog in okrog ti sočno zeleni griči, uprav dovolj visoki, da je slika živahna in raznolična, a zopet ne toliko, da bi zastirali svo¬ boden razgled, dočim v ozadju proti severu kipi le nekaj manj od tisoč metrov visoko pogorje Bo- Častnemu pozivu zdraviliškega ravnateljstva, naj sodelujem pri knjižici, ki jo izda o Rogaški Slatini, tudi jaz, sem se odzval temrajši, ker je Slatina predmet, o katerem lahko govoriš res od srca, in se ti ni treba bati, da bi kdo, ki jo je ali jo bo videl, zadvomil o tvoji popolni iskrenosti. Dr. Ivo Šorli. 1 ča in na desno v že skoraj neverjetno pravilni obliki stožca po svojem neprimerljivem razgledu slavna Donaška gora! Še višji, če mogoče z večnim snegom pokriti naj bi bili ti vrhovi? Prav, toda potem ne bi bilo med vse te hišice in cerkvice po obronkih posejanih še nebroj blestečih zidanic, potem bi tod v ti bujnosti ne uspevalo toliko smaragdnih gozdov z listnatimi drevesi — potem Državno zdravilišče Rogaška Slatina bi skratka dolina ne bila to, kar je! Tu je hotel dati Stvarnik nekaj, česar naj ne moti nobena osornost in ostrina, pokazati nekaj nepopisno milega! In ta sladka milina naj pride sama na sebi do popolne veljave, in nič naj ne skvari, ali zmanjša čudovite harmonije! To ni zdaj mehka, a takoj 2 . - na to šumna, če ne divje lepa pesem, kakor naši planinski kraji — to je melodija tako mehka, kakor najmehkejša naših pesmi: nikdar razburjajoča, vedno samo božajoča — človek, ki je pri¬ šel sem iskat zdravja ali oddiha, naj se počuti kakor v voljnem toplem naročju, naj pozabi vse, Glavno kopališče naj ne misli celo ničesar: to naročje ga hoče samo zibati, dokler je tu in potem res zdravega odpustiti, da se vrne nazaj med borbo življenja. 3 To je slike ljubki, vedri okvir — slika sama pa je naše zdravilišče, pred vsem zdraviliški trg na njega sredi. Ko je nekoč s kolodvora do tod prispel mož, ki je prebrodil že pol sveta, je naravnost osupel obstal. »Ljudje božji« je vzkliknil. Tu je vendar vse preračunjeno, vse zavedo- ma na las tako razporejeno, in uprav zato, kakor da je nastalo samo iz sebe! Tu ta prekrasna palača — »Zdraviliški dom« — na to te bele, vse enako visoke zgradbe — nasproti tam samo na obeh traneh te svetle hiše, a nad njimi na holmcu kakor nastavek ta grad »Aleksandrov dom« — vmes čudoviti vrt in ti drevoredi! Pa to vse je zamislil vendar prvovrsten umetnik! In to je treba povedati, opozoriti na vsa usta, na to divno harmonijo, da ne bi kdaj kdo z eno samo ne¬ rodno potezo vsega pokvaril, kakor se je pri nas dogodilo že tolikokrat! Naravnost prav je, da je »Glavno kopališče« s svojo secesijonistično arhitektoniko izven celote, dasi je zgraditelja vse drugo takorekoč prisililo, da ni napravil kakega nestvora iz tiste nesrečne dobe, ko se je dnev¬ na moda oblekla v kamenje za deset — če ne za stoletja! Res, to je treba priznati njim, ki so postavljali to zdravilišče, dopolnjevali to, kar je na¬ pravil Bog, da so vedeli kaj delajo! Seveda je n. pr. tudi drugod po svetu mnogo sijajnih dvoran, a koliko razkošnosti je običajno bilo treba v to! Stopi pa sedaj skozi mogočne steklene portale v dvorano Zdraviliškega doma na Slatini in primerjaj! Blesk, ki te objame je odsev umetniš¬ kega hotenja in znanja, ki ne kriči, ker ve, da delo samo govori: bogastvo, ki se razgrinja pred teboj je samo pripomoček, ne namen, in tvoj vzklik bo: »Kako je to divno!« ne »Koliko je mo¬ ralo stati!«, čeprav seveda veš, da ves ta beli in rožnati marmor ogromnih obokov in stebrov vse to zlato in vsa ta vrsta blestečih lestencev predstavlja svote, ki si jih po vojni še izgovoriti ne upamo! Harmonija povsod! Harmonija vsa ta okolica, harmonija zdravilišče samo do zadnjega kioska, in sicer v sebi sami zaokrožena harmonija! Svet za se bi rekel! Pravzaprav je že to nekaj čudnega, da te pot z Grobelnega sem — postaja Južne železnice med Zidanim mo- 4 stom in Mariborom, od koder se odcepi lokalna železnica proti zdravilišču — tako malo »pri¬ pravlja« na to, da se voziš v eno izmed svetovnih zdravilišč. — Velika tabla na postaji Gro¬ belno z napisom: »Državno zdravilišče Rogaška Slatina« in prilično veliko postajno poslopje, toda potem pot skozi sicer prelepo dolino — posebno pogled na Šmarje in okolico te bo zadivil! — ki pa drugače nima nič takega na sebi, da ne bi ostrmel, ko se nenadoma razgrne pred teboj Slatina sama in te preseneti vsa ta prelest,. Zakaj to lahko trdimo: ni ga bilo še človeka, ki bi bil tu občutil kako »razočaranje«, kar se ob veliki reklami tako lahko dogodi! Po preobratu je pripovedoval v »Švicariji« starejši gospod iz Dalmacije: »Bil sem že po vseh zdraviliščih in letoviščih, posebno v zadnjih letih tudi po Sloveniji. Ne govorim o tem, da sem šele na Slatini spoznal, koliko je — vsaj zame — boljša ta voda, nego n. pr. ona v Karlovih varih; hočem naglasiti le eno: Bled je krasen brez dvoma. Bohinj diven, vsa Gorenjska nekaj božanskega; toda izmed vseh jugoslovanskih zdravilišč-letovišč je edino Slatina »fashionable«! Nikjer drugje gost ne najde teh res svetskih ugodnosti, kakor tu. Ne mislim električne luči, kar se danes razume po sebi, tudi ne najrazličnejših kopeli, prekrasnih izprehajalališč — ampak kje drugod dobite take kavarne, restavracije, sobe, pred vsem pa tako sijajno dvorano za koncen¬ triranje gostov, ki imajo tu nekako ognjišče, da se lahko spoznajo, razgovore in pozabavajo? In dočim povsod drugod na vsak korak zadene na kakega nemogočega »turista«, če ne hujšega, ki Vam pokvari iluzijo, kakšno občinstvu tu! Pri vsem tem pa vendar brez vsake »etikete«, da sedeš k obedu, kamor in kakor hočeš! Kako se potem ljudje razburjajo, če plačajo za vse to in še dva prvovrstna koncerta kompletne godbe na dan mesečno svoto, ki jo prihraniš v nekaj dneh pri tukajšnjih cenah že na hrani, mi je nerazumljivo!« Kar se tiče cen, smo čuli često tudi goste iz Slovenije, ki so rekli: »Tu živimo vendar ce¬ neje, nego v Ljubljani! Glas o draginji na Slatini, posebno ko so vse cene urejene in ni tistega odiranja, kakor se je razpaslo po raznih »letoviščih« drugje, tudi v Sloveniji, je naravnost bajka!« — 6 In znabiti bi le bilo že čas, da »stopijo« tudi pri nas vsaj tisti, ki morejo iz dosedanjega, za nove čase in naš novi položaj med narodi, le nekoliko preveč omejenega obzorja? . . . Na Slatini se da namreč pridobiti ne samo za telesno zdravje, ampak tudi za razširjanje tega ob¬ zorja: Slatina je danes ne samo zbirališče elegantnega sveta od zapada in severa, ampak pred vsem nekako reprezentacijsko zdravilišče-letovišče vsega jugoslovanstva: vse kar je izmed na¬ ših bratov Srbov in Hrvatov odličnega, se zbere čez poletje na Slatini (zavije večinoma še vedno »Rojč«!), oziroma vsaj pogleda, kaj delajo znanci in prijatelji, odnosno prijateljice. In ta družba se res zbere: vse to pestro življenje — že položaj zdravilišča samega je po tem — se odigrava na dobrih 5000 m 2 , da ne reče¬ mo, vsaj zvečer, celo že samo v različnih oddelkih »Zdraviliš¬ kega doma«. Če si politik — bo¬ disi tudi samo »za svojo rabo« — ali drugačen kulturni dela¬ vec, magari samo opazovalec življenja »za šport«, koliko tu pridobiš, ko je občevanje res neprisiljeno, in vsakdo vesel človeka, ki ve kaj povedati ali vsaj zna poslušati. Celo trgovec bo našel tu »zvez«, kakor na ka¬ kem sejmu. A tudi drugačne zveze smo na ti veliki »borzi« videli že sklepati — na daljši in Promenada pred zdraviliškim domom s paviljonom za godbo 7 krajši termin . . . Morda bo imel kdo vtis, da so dosedanje besede napisane bolj s stališča »le¬ toviščarja« nego »zdraviliščarja« a Slatina da je seveda v prvi vrsti zdravilišče, in sem naj bi prihajali najprej ljudje, ki iščejo bolj zdravja nego zabave. No, o tem bo itak govora v drugem, takorekoč »specialnem« delu te knjižice. In na Slatini je pravzaprav tudi zelo težko ločiti leto¬ viščarja od bolnika, ko se vsak preveč dobro počuti, da bi bilo opaziti kaj mnogo kislih obrazov. Ljudje, ki jim gre na bolje, so pač dobre volje, tudi ako še trpe. In ogromni večini tudi gre na bolje! Le nekoliko hiperbolično je, če trdimo, da smo videli prihajati ljudi po vseh štirih, odha¬ jati pa poskakovaje, vsekakor vedno pomlajene, prerojene. »Ta voda dela čudeže!« je vsak¬ danji pozdrav gostov, ki so prišli sem radi nje. In če bi bilo vse le vera — vseeno ti je lahko, samo, da pomaga! Če pa bi slovela Slatina samo na veri, bi bila ta vera že davno usahnila. Tre¬ ba je vsako leto novih čudežev, in ti se dogajajo! Kdor ne verjame, naj pride sem zato; kdor ver¬ jame, že celo! IINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllll!lllllllllllll!l!!lllllllllllll!ll:lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil!i:illllllllllllllllllll!llllllllllllllll||||||||||||||||||||!!lllllllllll!llllllllllllllllll!lll!l ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE. Rogaški Slatini se pozna na prvi pogled, da ni nekaj novega. Nekaj starega je pa seveda še manj: vse od zdraviliških palač do divnih šetališč nosi pečat tiste ustaljenosti, ki jo imajo le stvari harmoničnega razvitka — staro je napravilo prostor novemu le po potrebi, kakor se nado¬ meščajo predmeti v stanovanju ljudi, ki niso »od danes« . . . Prve vesti o slatinskih vrelcih izvirajo iz leta 1572., ko je učeni zdravnik Leonhard Thur- neisser prvi opisal njih zdravilno moč. Bog ve, kdo ga je opozoril na nje! Ustno sporočilo med našim ljudstvom se omejuje na to, da se je nekega dne začela živina gnesti okrog studenca, ki je pritekel iz zemlje tam, kjer stoji danes zdravilišče, pa da so potem pokusili tudi ljudje in 8 videli, da je voda »sla¬ na". Vsekakor je našim vrelcem do prave slave pripomogla šele knjiga dvornega zdravnika Sorbaita leta 1679, ka¬ tere uspeh je bil ta, da se je Rogaška Sla¬ tina začela izvažati celo na Dunaj. Karel VI. je prepustil kot poseben privilegij iz¬ koriščanje vrelcev gre- miju 11 dunajskih le¬ karnarjev. Leta 1801 je Slatina prešla v las štajerske dežele, ki se je takoj toplo zavzela za razvoj tega svojega „biserja“. Posebne za¬ sluge za to“ ima te¬ danji deželni . glavar grof Ferdinand Attems. (Zdravilišče mu jejpo- Slatina v letu 1810 9 Zdraviliški dom in kopališče Styria I 10 stavilo spomenik, ki je bil ob prevratu odstranjen; ni pa vzroka, da se ne bi vrnil na svoje prejš¬ nje mesto, samo napis bo vpošteval. da stoji na slovenskih tleh!) Glavna poslopja so se zgra¬ dila šele od leta 1840. dalje. Zdraviliški dom je bil dograjen leta 1840, prenovljen pa malo let pred prevratom. S historičnimi dogodki koncem leta 1918. je vse ogromno podjetje in posestvo prešlo v last naše države, ki bo gotvo skrbela, da se ne samo obdrži na dosedanji višini, nego da bo tudi nadaljni neprestani napredek in razvitek v skladu z dostojanstvom tolikega novega go¬ spodarja! . . . LEGA IN PODNEBJE. Nekaj posebnega in s čimer se more ponašati le redkokatero zdravilišče oziroma leto¬ višče, je to; živiš v kraju, ki ni niti mesto niti trg, niti vas, v kraju o katerem je rekel nekdo, da ga po zimi sploh ni; živiš v kraju, sestavljenem vrhu tega iz množice samih več ali manj razkošnih zgradb, pa si obenem v pravem pomenu besede »na deželi« — v svobodni naravi. Saj so prelepi drevoredi samo nadaljevanje čudovitih in res naravnih gozdov, ter se eno preliva v drugo, da si »notri« jn vendar že tudi »zunaj«. Ven pa imaš sploh samo nekaj korakov. In si tudi zunaj, daleč ven, še vedno v zdravilišču. Kakor da to še narava sama vpošteva: če stopiš s skr¬ bno zglajene ceste, si na stezi, pokriti z mehkim in res nekako »pofinjenim« mahom. Zanimivo je, če se po gozdu bližaš Slatini s kmetov, kako čutiš na kilometre, da si zdajci čim bliže »kul¬ turi«. In kakšni gozdi so to, to se pravi kakšna drevesa! Ne kaki »umetni« divji kostanji — pra¬ ve čudovite lipe in bukve ter še bolj čudoviti hrasti! Kakor za »vzorec« jih je nekaj tudi v zdra¬ vilišču samem. Oglej si le junaka pred hotelom »Solnce« in orjake izpod »Aleksandrovega do¬ ma« — vse znak dolge in ljubezni polne tradicije! Pravijo, da je imel eden izmed prejšnjih rav- 11 Ljubljanski dom gozdovi v taki bližini imajo svojo moč: nateljev solze v očeh, ko je stal poleg takega častitega starca, ki se je bil zgrudil sredi zimske noči . . . Človeku je skoraj žal, da so tako redki tod viharji, ko je ni godbe čez šumenje take hoste. Toda seveda: lega komaj 228 m nad morjem, proti hu¬ demu severu vse zagrajeno z gorskimi vrhovi — ista topla milina, kakor v vsem, tudi v podnebju! „Potem pa mora biti čez dan često strašno vroče ?“ Strašno ne, toda je, hvala Bogu ! Zaman niso pripravili tako vzornih zračnih in solnčnih kopeli! Toda za zvečer, in eventualno tudi za zjutraj, si le vzemi svršnik s seboj — 12 čez dan pijejo solnce, ponoči izdihavajo hlad. Jamčimo ti pa, da te bo svršnik bolje ščitil „mraza“, nego vse tiste obmorske mreže — komarjev . . „Toda, če je vse pri vas, tako vzorno, na kaj se bomo pa hudovali ? V teh časih brez tega ven¬ dar ni moči zadovoljno ži¬ veti ! Ali imate vsaj kaj — prahu?" Zalibog ne, pri najboljši volji ne! pro¬ meta", poseb¬ no po glavnih šetališčih (ime pri nas izvira resnično od šetanja) tako- rekoč ni, in če le predolgo ne bi bilo dežja, imamo Hotel Solnce 13 Promenada ob vrelcih smrekovimi, parnimi ter vročimi zračnimi kopelmi z elektriko in kadmi: inhalator, hidroterapijo, elektroterapijo, zdravilno telovadbo in tople kopeli.« Posebej so kopeli porazdeljene tako-le: 1. V kopališču Styria I. je 26 kabin, kjer se dajajo poleg navad- iz petih gorskih vrelcev dovolj vode, ki jo je sicer skoraj škoda za škropljenje (ti vrelci so nam¬ reč dobili od bakterijološkega zavoda graškega vseučilišča pri izkušnji tole sijajno izpričevalo: »Nobenih bakterij, veda brez okusa in duha, temperatura 10° C«), toda — noblesse — oblige! Edino sredstvo, da prideš do »opravičenih« pritožb bo menda res ta : preziraj vse neprestane prošnje in opozoritve ravnatelj¬ stva, da javi svoj prihod po dopis¬ nici ali kakorkoli vsaj en teden po¬ prej, pa se pripelji šele s ponoč¬ nim vlakom in šestimi sopotniki. Zakaj če se naznaniš, dobiš gotovo že vse pripravljeno. KOPELI. Kako je s kopelmi? Pripravlje¬ ne so »najmoderneje urejene z o- gljikovokislimi, emeričnimi, slanimi 14 nih kopeli še kopeli z ogljikovo kislino, in smrečnimi kopelmi; 2. v kopališču S t y r i a II: 16 kabin z izključno ogljikovimi ko¬ pelmi po zdravniških navodilih; 3 z vsem modernim komfortom zgrajeno in opremljeno »G lav¬ no kopališče«, kjer se nu¬ dijo pred vsem električne ko¬ peli in vse procedure z vodo; potem potilne kopeli, kopeli za spodnji del telesa in noge; ma¬ saža, ovitki, inhalacija ter zdra¬ vilna (aktivna in pasivna) telo¬ vadba. — Nadalje je v zdraviliš¬ ču plavalno kopališče s čisto vodo iz potoka. Napo¬ sled ogromno zračno in solnčno kopališče, kjer se po lesenih ležiščih za soln- čenje, po pesku za zagrebanje ter na »športnem oddelku« z raznovrstnim modernim telo- Plavalno kopališče vadnim in metalnim orodjem razvija veselo dopoldansko in popoldansko družabno življenje 15 STANOVANJA. Sama državna zdraviliška uprava razpolaga s 14 poslopji in čez 1400 posteljami z luksu- rijozno do preproste opreme! Poleg tega pa je v zdravilišču še kakih 32 hotelov, vil, penzijonov in drugih zgradb, ki so vse prirejene za sprejemanje gostov. Šele, če njih število prekorači 5000 se pojavi mimogrede pomanjkanje stanovanj. RESTAVRACIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. Tudi tu vsega v izobilju! Kdor ima glede želodca kaj posebno težkega na vesti, mora si¬ cer v »dijetično kuhinjo«, kjer po prvovrstni moči iz daljnega inozemstva skrbi ne samo za zdravje, ampak tudi za zadovoljnost svojih varovancev. Drugače pa lahko ves prvi teden po različnih lokalih pokušaš, za katerega se boš odločil, če ti je v onih na zdraviliškem trgu sa¬ mem, posebno v sijajnih obednicah »Zdravliškega doma« preveč »imenitno«. Uprav to je spet ena izmed tolikih prednosti Slatine, da najdeš, ako hočeš, celo navadne gostilne z dobro do¬ mačo in za ta kraj res neverjetno ceno hrano, ko je konkurenca pač velika . . . Ako ti zdravnik ne prepove, se lahko uveriš v zdravilišču samem in najbližji okolici pri pristno naših ljudeh, da rogaška vina prav nič ne zaostajajo za raznimi drugimi »Štajerci«, v »pitnosti« pa jih celo prekašajo. »Švicarijo« smo že omenili. Tam ti postrežejo z res izborno belo kavo, smetano, mlekom, kefirjem, joghurtom ter raznimi nakipi. Kavarna v pravem pomenu, in sicer uprav velikomestna je v »Zdraviliškem domu« s prekrasno, širno teraso, kjer zabava goste vsak večer eliten sekstet. 16 Aleksandrov dom z restavracijo in dietetično kuhinjo 17 Obedna dvorana zdraviliške restavracije 18 CERKVE. Slatina spada pod nadžupnijo v sosednem Sv. Križu s ponosno baziliko* nad katero se sveti na gričku s prelepim razgledom podružnica Sv. Trojice; samo zdravilišče pa ima nad vrelci svojo uprav »salonsko« kapelico sv. Ane, kjer se vsaj vsako nedeljo bere sv. maša. Krasno leži romarska cerkvica v Tržiču, četrt ure daleč, ob cesti proti Rogatcu. Nekaj novega je božji hram za naše pravoslavne brate, ki se je otvorii v velikem paviljonu nalivalnice — prostoru z visoko stekleno kupulo, ki je kakor ustvarjen v ta namen. PODZEMSKO ČUDO. Tako smemo imenovati »klet« 8 metrov globoko pod zemljo (s stopnicami iz stolpiča za »donaškim vrelcem«), kjer gost lahko na svoje oči vidi, kako ženejo ogljikova kislina in drugi plemeniti plini sami in s svojo lastno močjo iz osrčja zemlje skozi skalne špranje zdra¬ vilne vrelce navzgor. Ti vrelci so potem po kovinastih ceveh nape¬ ljani vsak k svoji točfmici, kakor tudi v velikansko nalivalnico, -kjer se polnijo sloveče slatinske steklenice ter razpošiljajo že širom sveta. Kapelica sv. Ane ZABAVE. Poleg vsega že navedenega, posebej dveh promenadnih in še večernih koncertov, naj omenimo, da sta v zdraviliški dvorani na razpolago dva klavirja, ob katerih se vsak večer raz- 19 vije intimna zabava za tiste, ki se še najbolje počutijo v tem sijajnem prostoru. Izven tega se vrstijo vso sezono nastopi različnih pevskih društev, solistov in virtuozov, ne glede na akade¬ mije in slične prireditve gostov samih ter na veselice domačih društev. Zelo priljubljene so tombole pred Zdraviliškim domom v dobrodelne namene, ki se vrše vsak teden po dvakrat med koncertiranjem zdraviliške godbe. Seveda tudi zdravilišča dostojen »kino« ne manjka in se vrše Pravoslavna cerkev sv. Petra in Pavla z nalivalnico predstave, menjajoč se z gledališkimi, v posebni »koncertni dvorani« le malo manj razkošni od »glavne dvorane«. Vedno so na uslugo zdraviliške vprege za daljše izlete v Krapino, Rogatec, Šmarje in druge okoliške kraje z raznimi znamenitostmi. — Celo lovcem na divjačino in ribe na Slatini ni treba izgubiti »vaje«. —Krasna so igrišča za tenis. Pravi kegljači »streljajo« v dolgem 20 Koncertna in kino dvorana 21 kegljišču ob delikatesni trgovini nad donaškim vrelcem, »ruski« pa imajo »vislic« na izbiro. No, in kdor hoče v miru čitati, ga vabi obširna zdraviliška »čitalnica« z vsemi domačimi in svetov¬ nimi časopisi. Knjige izposojuje bo¬ gata knjižnjica. OKOLICA. O njej smo govorili že dovolj. Vendar še posebej in vnovič pri¬ poročamo izlet na Donaško goro (883 m). S to lahkoto (z vlakom do Rogatca in potem pol ure do »Mi¬ kuža« ali pa dobro uro z vozom s Slatine do tja in še kaki dve uri položne hoje najprej čez trav¬ nike in pašnike, na to po udob¬ nih serpentinah pod krošnjami gozdnih velikanov) se naužiješ le¬ pote, kakor se ti nudi za to ceno, morda le še z Učke gore nad Opa¬ tijo. — Tudi pot na Boč (978 m) bo¬ gato poplača neznatni trud, posebno onim, ki se zanimajo za rastlinstvo. Enkrat vsaj bi si moral vsak gost ogledati vso prekrasno slatinsko kotlino s Pečic nad Podplatom. — Če pa nisi za take Mlin ob Sotli 22 »ture«, vsaj izprehoda na bližnje griče ne zamudi, kjer te skoraj povsod čakajo lepi izgledni stolpiči ali pa — izvrsten prigrizek z dobro domačo kapljico . . . DRUGAČNE UDOBNOSTI. Razume se, da tak kraj ni brez lekarne, kakor se mu spodobi. Pošta je med sezono povišana na vsaj trojno uradništvo. Poleg tega posluje podružnica velike banke. S pecivom se Slatina lahko naravnost ponaša, daleč po in izven domovine pa slovi tvor- nica za kekse, ki nosi celo ponosni naslov dvorske dobaviteljice. — Kajpak razpolaga Slatina tudi s Slaščičarnami, delikatesnimi in modnimi trgovinami, s knjigarna¬ mi, zlatarji in urarji, fotografi itd. — vse v slogu, kakor je primerno za tako zdravilišče. Pokrito šetališče s trgovinami lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!lllllllllllllllll!llllllllllllllllll!l!llllllllllll!lllllllllllllllll!llllllll!llllllll!lllll!lll VRELCI. Vrelec „Tempel“ rudninsko-kisle slatine kvalitativno iste sestavne razlagati s plini zdaj močneje, zdaj šibkeje, kakor jim pač da so izvirki bolj ali manj koncentrirani. Zanimivo je, da je bil stari »Tempel« — (Styria se mu je pri¬ družila šele leta 1884., Donaški vrelec, kakor smo že povedali, celo šele leta 1908.) — že sam dovolj, da si je Rogaška Slatina pridobila svetovno ime. No, dasi pa sla ta dva nova druga to slavo še bolj povzdignila, je vendar res, da bi zdravilišče brez tega svojega pr¬ votnega vrelca ne bilo to, kar je: pravo vodo za izvažanje v stekle¬ nicah, torej pravo namizno vodo daje vendar še danes on; zakaj druga dva sta specijelno »medici- nalna« vrelca. Zanimivo je tudi, da imajo vse te tri alkalično-salinične dele, da so pa kvantitativno različne, kar si je dejstvom, da vro te mineralne vode iz globin skozi ozke špranje in razpoke skupaj dopuste te odprtine, pa. je potem tudi naravno, 24 Čeprav pa je tempeljski vre¬ lec (v trgovini »Tempel«) v prvi vrsti namizna voda in sicer prvo¬ vrstna, ker mila in prijetno-hladilna pijača, (ki vrhu tega vinu, sadjevcem in drugim sokom ne kali njih naravne barve), je vendar tudi že zdravilo bol¬ nim na obistih in dijabetikom, pred t vsem pa uspešno sredstvo pri kronič¬ nem zaprtju, ter sploh pospešuje pre¬ bavljanje in presnovljanje. Styrijski vrelec (Styria) je najuspešnejša zdravilna voda proti kroničnemu želodčnemu in čreves¬ nemu katarju, najboljši pripomoček proti slabi prebavi in teku, proti bo¬ leznim na jetrih in ledvicah ter proti sladkorni bolezni. Donaški vrelec (»Donati«), najmočnejši vrelec svoje vrste v vsi F.vropi, je izredno sredstvo proti že- Vrelec „Styria“ iodčnemu in črevesnemu katarju, sladkorni bolezni, debelosti, hemeroidom itd. Dr.Wirth to vodo vrhu tega imenuje, »naravnost specificum proti putiki ter proti kamnom in pesku v mehurju«. Vsi trije vrelci so se izkazali tudi kot izvrstno krepilo za dihalne organe. 25 Če pa so te vode že same na sebi resnična zdravila, torej tudi v steklenicah na stotine ki¬ lometrov daljave od Slatine, je vendar ugotovljeno, da pride njih moč do popolne in neprikraj- šane veljave ob izvirkih. Zdravniki si to tolmačijo ne samo z rednim življenjem, ki ga žive paci- llillllllllllllllllllllllllllillllllltllllllllillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll > entl pod zd ravmskim vodstvom ter z ugodnim vplivom vse te krasne in širne pokrajine, am¬ pak tudi z emanacijo radijske aktivitete vrelcev, ki se ob stiku z atmosferičnem zrakom poiz- gubi. Pravo slatinsko zdravlje¬ nje se da torej izvršiti le v zdra¬ vilišču samem. IZVOZ VODE. Vrelec „Donati“ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V letih tik pred vojno je iz¬ voz dosegel že ogromno svoto čez tri milijone steklenic. Radi splošnih nepovoljnih razmer je razpečavanje po vojni nekoliko padlo, a se sedaj spet stalno dviga in je eksport (1. 1921.) že spet dosegel čez 1,500.000 ste¬ klenic na leto. 26 ZAKLJUČNA BESEDA. Na prvi pogled je človeku težko umeti, kako je tak biser na slovenski zemlji, mogel ostati ravno Slovencem samim pravzaprav še najbolj tuj. Koliko jih je bilo, ki so se spomnili Slatine celo izmed tistih, ki ne bi bilo jim manjkalo sredstev ter so hodili iskat zdravja v daljno tujino? No, po¬ tem naenkrat spoznaš: nikjer ni naš jezik manj veljal nego tu; in kar je moralo biti rodoljubnemu srcu še bolj bridko: nikjer nisi gledal razna¬ rodovalnega dela in njega strašnih uspehov tako od blizu ... Ni treba govoriti, da to zdaj je in mora biti drugače. Mora biti — to se pravi: naš preprosti človek — tod naj vidi, da je tudi med njegovimi rojaki ljudi, ki se ne strašijo tega sijajnega kopa¬ lišča! In čim več bo naše lepe govo¬ rice po belih slatinskih potih, tem bolj bo rastel njegov ponos ... In tega mu je, po vsem tem, kar je videl in doživel, zelo po¬ treba ! . . . Rogaška Slatina, v januarju 1922. 27 plllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!ll!llllllllllllll!l!llllllllllllllllll!lll!ll!lllll!llllllllllll!lllllllllll>lllll>lllll!lllllllll!lll!!ll!llll!!lllllllllll!ll | lll!lllllllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ | llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll D O DAT EK llllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll | lllllllllllllllllllllllllllllIIII!ll!llllllllllll!llll!lllllllllllllllll!llllllllll!llllllllllllllllllllll!lllllllll!llllllllllllllillllllllllllllll!lllllllll!llllilllllllllllllllllllllll!NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllll!lllllllllllllllllllIIIIIII!llllllllllllll!llllllllllll!l!llllllP Kopališki red. 1. Kopališke naprave stoje pod nadzorstvom kopališkega zdravnika. 2. Zdraviliški zdravniki izdajajo za kopeli in procedure, izvzemši čistilne kopeli, nakaz¬ nice, ki se morajo pokazati kopališki blagajni, da izda kopalni listek. Kopališča so odprta od 7.—12. ure in od 15.—17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.—12. ure. 3. Kopalni listek opravičuje vstop v kabino samo enemu gostu in to za enourno bivanje v kopališki napravi ali v onem oddelku, za katerega je bil določen. Za daljšo uporabo kopališke naprave je potreben nov listek. Naročene kopeli se drže samo 10 minut rezervirane in se morajo iste plačati tudi v slučaju, da niso bile rabljene, ako se niso prejšnji dan o pravem času odpove¬ dale. Listek za kopanje velja samo za ta dan, ko je datiran. Denar za nerabljene listke se ne vrača. 4. Gost je.upravičen zahtevati segreto kopalno perilo, tudi je upravičen prisostvovati pri polnjenju banje, da se zamore prepričati o čistosti in predpisani toploti. 5. Samovoljno odpiranje cevi, odnosno puščanje vode iz njih v banje je strogo prepovedano. 28 6. Kopališko osobje se mora vesti napram gostom vljudno in dostojno! Nekorektna ob¬ našanja, kakor vsi drugi nedostatki naj se blagovolijo prijaviti ravnateljstvu. 7. Pušenje v kopaliških napravah je zabranjeno! 8. Najdeni predmeti naj se oddajo pri kopališki blagajni. Za morebitno izgubo denarja in drugih dragocenosti uprava kopališča jamči le potem, če so se ista izročila blagajni v shrambo, IZVLEČEK IZ NAČRTA ZDRAVILIŠKEGA REDA ZA ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. § k Zdraviliški okoliš obsega občino zdravilišče Rogaška Slatina ter dele sosednjih občin Sv. Trojica, okolica Slatine, Spodnje Sečovo in Tekačevo. Meje zdraviliškega okoliša so razvidne iz tozadevnega situacijskega načrta ležečega v originalu pri okrajnem glavarstvu v Ptuju in v ko¬ piji pri ravnateljstvu državnega zdravilišča Rogaška Slatina. § 2 . O sporih glede zdraviliškega okoliša odločuje okrajno glavarstvo Ptuj konečno; velja pa načelo, da leži gospodarstvo v zdraviliškem okolišu že tedaj, če se ga dotika vsaj eno po¬ slopje istega obrata. Zdraviliška sezona. § 3 . Zdraviliška sezona traja od 1. majnika do konca septembra; ta se deli v predsezono od 1. maja do 15. junija, glavno sezono od 16. junija do 31. avgusta in posezono od 1. septembra do konca septembra. 29 Zdraviliške pristojbine § -• Zdraviliške pristojbine obsegajo: 1. Zdraviliško takso in 2. godbeno takso. § 5 . Zdraviliško in godbeno takso morajo plačevati zdraviliški gostje, to so vse osebe, katere prispejo v zdravilišče za časa sezone in stanujejo v zdraviliškem okolišu več kot 2 dni. Višino zdraviliške in godbene takse objavi uprava zdravilišča vsako leto posebej. Ta objava mora biti gostom vsak čas na razpolago. § 6 . Vsi posestniki hiš in vil, njih rodbinski člani in služinčad, kateri prebivajo v zdraviliš¬ kem okolišu manj kot 7 mesecev v letu morajo plačati polovico zdraviliške in godbene takse. § 7. Zdraviliške takse so oproščeni družinski sorodniki I, in II. stopnje stalno v zdraviliškem okolišu naseljenega prebivalstva. § 8 . Hišni posestniki, krčmarji in drugi imejitelji prenočišč ali njih namestniki so dolžni, vsa¬ komur, kdor vzame pri njih stanovanje, takoj predložiti v izpolnitev zglasilne liste, ki se dobi¬ vajo v zdraviliški pisarni. 30 Tujec izpolni zglasilni list v dveh enako se glasečih izvodih, katere mora stanodajalec potrditi s svojim podpisom ter jih, da se izogne kazni, določeni v § 320 kaz. zak., še isti dan ali če je prišel tujec pozno na večer, drugi dan do 9. ure izročiti nastanjevalnemu uradu zdra¬ vilišča, En izvod zglasilnega lista ostane pri upravi zdravilišča, dočim se drugi izvod zglasilnega lista od uprave zdravilišča vidira in stanodajalcu vrne. Kadar tujec odpotuje ali tudi le stanovanje izpremeni, je to javiti upravi zdravilišča s tem, da predloži stanodajalec svojedobno od zdravilišča vidirani in vrnjeni zglasilni list, v katerem je tujec zabeležil dan in smer odhoda. V smislu naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve št. 8806/4 z dne 1. avgusta 1921 je dolžnost stanodajalcev, da vodijo predpisane tujske knjige. Od ravnateljstva določeni organi zdravilišča in javne varnosti imajo pravico, da gredo med tujsko sezono od dne do dne pregledovat zglasilne liste in tujske knjige. § 9 . Zdraviliško in godbeno takso pobirajo stanodajalci neposredno sami in sicer takrat, ko gost oziroma tujec plačuje stanovanje. V to svrho mora stanodajalec voditi razun tujske knjige še poseben obračunski izkaz v dveh izvodih, v katerega se vpiše ime gosta, število dni in svota plačane pristojbine Pobrano zdraviliško in godbeno takso mora stanodajalec plačati koncem vsakega pol¬ meseca, najkasneje pa do 5. odnosno do 20. dne vsakega meseca pri zdraviliški blagajni. En iz¬ vod obračunskega izkaza, na katerem potrdi blagajna sprejem denarja, se vrne takoj stano¬ dajalcu, dočim odda blagajna drugi izvod nastanjevalnemu uradu, kateri slednjič primerja ta izkaz s svojimi knjigami. 31 Nastanjevalni urad pregleda in odobri ta obračunski izkaz. Ako pa ta ugotovi, da se tozadevni izkaz ne ujema z njegovimi knjigami, se pozove stanodajalec, da takoj plača premalo oddani znesek. Tiskovine za obračune se dobivajo brezplačno pri upravi zdravilišča. Ako stanodajalci ne zadoste pravočasno zglasilni dolžnosti, morajo sami poravnati manj- kujoče zneske. V slučaju pa, da jih zadene krivda, morajo plačati poleg omenjenega nadomest¬ nega zneska še nadaljni znesek v isti višini v prid ubožnega zaklada, ki ga upravlja zdravilišče § 10 . Ako se gostje, oz. stanodajalci branijo plačati odmerjene pristojbine, sodnijskim potom. se izterjajo iste § 24 . Ta zdraviliški red stopi v veljavo z dnem razglasitve. 32 Keksi, prepečenci, vafeljni, biskvit „ Adria" = rezine Zdravifni prepečenec hleapofitanke Peciva in redi [na sredstva za diabetike i HOTEL „UNION“, CELJE Moderno urejena restavracija in . prenočišče za tujce. . Toči se vedno bavarsko pivo „HAKERBRAU“. Se priporoča M. Martinovič, hotelir. RESTAVRACIJA, = = - KAVARNA, ZDRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA. Š VICARIJ A Rogaška Slatina — Hiša Zagrebškega doma priporoča svoje prvovrstne iz¬ delke lastnega pridelka in kavo. Specialiteta: Joghourt in Kefir. ■ -.-- Za mnogobrojni obisk se priporoča • FRANJO OZOM, NAJEMNIK. ATELIER „TONKA“, ZAGREB Svako se može lako uvjeriti o svoj oj ljepoti, samo ako se povjeri pravom umjetniku, koji če znati da sve karakteristične črte osobne lje- pote prenese na fotografiju. Treba pronači sve one znakove prave, istinske Ijepote, koje nosi svaki čovjek, ali koje dolaze do izražaja samo on- da, ako se oku, licu i glavi dade onaj položaj, koji osebna ljepota dotičnog lica za- htjeva. O svemu torne možete se uvjeriti na svojim fotografijama, ako ih date izraditi u priznatom umjetničkom atelieru „TONKA“ IZ ZAGREBA SADA U SEZONI U ROGAŠKOJ SLATINI — ATELIER KULČAR 5 TRGOVINA MINERALNIH VODA NA VELIKO J. BARTULIČ, ZAGREB INTERURB. TELEFON 11 — 40. PRILAZ BR. 8. INTERURB. TELEFON 11-40. GLAVNO ZASTUPSTVO VRELA; ROGAŠKA SLATINA, SLATINA RADENCI, JAMNIČKA- IN LASINJSKA KISELICA. SKLADIŠTA SVIH OSTALIH TU- I INOZEMNIH VRELA. šilili! 6 — 7 INDUSTRIJSKO-ELEKTRIČNO PODJETJE INŽ. TURNŠEK & CR ^ •••• . V LJUBLJANI, SODNA ULICA ŠT. 1 L- = r . ■.■ = IZ VRŠUJE ELEKTRIČNE . CENTRALE,. HIŠNE INSTALACIJE, PRODAJA NA DEBELO V SE ELE KTROT EH- NIČNE POTREBŠČINE, DOBAVLJA PROMPTNO - POLNOJARMENIKE - TER DRUGE STROJE — ZA OBDELOVANJE - LESA. — 8 ANONČNI IN INFORMAČNI ZAVOD DRAGO BESELJAK & DRUG LJUBLJANA, SODNA ULICA ŠT. 5. — TELEFON ŠT. 423 prevzema oglase v vse tu- in inozemske časopise, lepake, knjige, brošure itd. ter dobavlja zanesljive Irgovske informacije. — — — — Proračun brezplačno ! NASLOVNA KNJIGA za celo Slovenijo vsebuje v splošnem delu vsa oblastva, javne urade, društva, zavarovalnice, banke itd. kakor tudi vele- in industrijska podjetja, trgovine in obrtnike cele Slovenije. Za leto 1922 je v delu dodatek, kateri izpolni izdajo leta 1921 v vseh panogah ter izide tekom prihodnjih mescev. Kdor želi imeti to tako potrebno knjigo, naj jo naroči takoj. Z dodatkom vred velja Adresar Din 100'— v prednaročbi. 9 Kolodvorska restavracija Rogaška Slatina. Prvovrstna kuhinja. Raznovrstne izborne pijače. Poleg restavracije lep solnčnat vrt. 10 11 Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 je imela kon¬ cem leta 1921 čez vlog. Hranilnica je pupilarno varna. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča, po¬ slopja, zaloge in menice proti nizkemu obrestovanju. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno |^j*0(jjtnO drUŠtVO 12 (F 0 = Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Ustanovljena 1.1900 Dunajska Cestcl Št. 17 Ustanovljena 1.1900 Sd rCjema. Premičnine in nepremičnine proti požarnim škodam. Življenska zavarovanja, otroško doto in pogrebne stroške. Najugodnejši pogoji! cg & Zahtevajte prospekte! Podružnice: a Celje, Breg št. 33 — Zagreb, Pejačevičev trg št. 15 — C Sarajevo, Vrbanja ulica št. 4. cg cg cg ego ^ 13 14 Ljubljanska kreditna banka ■ = v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2. . ■ = Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 4L3. Delniška glavnica: 50,000.000 K. Rezerve: 45,000.000 K..-. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. -—— ■■■■-- = Prodaja srečk razredne loterije. -■- ■ = PodriJ7nire * v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, -- Ptuju, Brežicah, Kranju in Novem Sadu..-. 15 titttlitiifdiiiiilitaaikaiiMitttKliadlttia**«« Pariška zaloga I. Gabrič, Rogaška Slatina se priporoča cenj. gostom za ogled in nakup najfinejšega modnega blaga, kakor tudi vseh vrst svile za bluze in kostume. Velika za¬ loga etamina, batista, markizeta, pikeja, kretona, cefirja, sifona, platna. Na izbiro elegantno moško in žensko perilo, nogavice, čevlji za gospode, dame in otroke, klo¬ buki, palice, dežniki in antokars ter mnogovrstne toaletne potreb- Milana I.P alriltk Rogaška Slatina Celje Glavni trg št. 1 Aleksandrova ulica št. 6 priporoča prvovrstno izdelane fine slaščice in vse v to stroko spadaj, specijalitete. Za¬ loga najfinejših tu- in inozemskih bonbonov, čokolade in likerjev H (mi zosar Slo tel „