844
Pesmi za Saro
Andrej Medved
drevje poka
od mraza,
v koži bleščijo
kodri žita.
845
Pesmi za Saro
udariš
kamen, da se
zvijejo kače, se dotakneš
kože, da se
razlije žito.
voda v kožo,
ognji v meso.
sekanje lesa
v gozdu,
ladje na nebu! vročica kože,
mrežnica
žita. v zemlji,
zakopan les.
zemlja,
ki se vdre,
koža, ki žari.
prožni šotori
zemlje
čutne jagode kože.
voda,
ki se razlije
čez nebo,
tigri,
ki lovijo
v žitu.
udarec zraka,
vihar!
trave,
čiste od dežja,
zvok vode
v koži.
zastale vode,
otrplo žito.
846                                                                                                                      Andrej Medved
palice zraka,
kamni polti.
Kača, ki razliva
ognje,
z deskami obita
zemlja, zamrzla
volna kože,
krila lesa.
pokanje biča,
hitre sani.
v gozdu,
drevo slive,
v žitu, metulj!
poti v gozdu,
poti na nebu.
voda žari
od mraza,
v polju gori rž. kača v lesu!
kača iz vode,
otrpel les.
svetloba,
ki pada z neba.
Vbič
v žitu tiger
noči, zvezda
sveti v les. v peči gori,
v nebo pade.
v sluh vrase.
zemljo žari,
les udarja!
847
Vbič
v kožo, v meso
utriplje bič.
skozi zemljo
rase,
čez gozd plane.
vžiga,
utripa,
vstaja.
pekoče seme,
oko. vznikne,
in pade.
v telo vskoči,
v sluh. izginja
v lesu, v zemlji, v temi se zlomi,
v vodi.
prebije ilo, les.
v dno odloži,
skozi čelo napelje.
v meso izteka,
v usta se daje. vodo skrči,
vodo vali.
v kamen stisne,
v sanje vtre.
v poti, z udarci
žito upogne,
nebo izteče
do dna. v ustih
misel obme.
oteče, vdre!
v les zarase,
kamen zlomi.
Andrej Medved
zareže v meso.
v zemljo
razdeli, v brazde
otrpne, razpade
v tkivo, v seme.
v sebi izteče.
v teme zvlekne.
udari točo,
v dež, v les!
v zemljo žari,
v nebo.
žito, les bije.
kačo stiska,
kačo zdrži!
v krog
je deljen,
v znak. v kamen
kačo sledi.
v pot skoči,
pot konča.
v kožo
najde, v silo
zameji, divje
vliže v jezik.
vase vlekne,
skozi kamen
vase onemi.
stopi,
v nic zveni.
v vid rase,
v les!
spodaj, trden
udarja,
vrti, razpade.
848
vbič
vkljuje
v meso, v glas.
v juto otrdi,
v težo. v vse
pokaže.
v kamen zaleže,
v kačo, v kožo.
znova zavrti,
obrne.
v ilo seže.
nazaj udari,
v sebe vrne.
od tu
v nič ostane,
v drugo
sledi, sluh
zaseli. v kačo poleže,
v kamen mrežo
vdolbe, kamen
postoteri.
v oči otrpne,
v usta skrije.
vrže kamen,
da v ognju
zgori, poči les,
da zmrzne!