Življenje, sola in narodnost. (Konec.) Kakor je cenitev spretna glede kritike pravnih odnošajev različnih pokrajin, tako nasprotna je nravstvenosti, ki ima za posledice zadovoljstvo in korist, a se teh v najmanjem ne dotika. Zato se nravnosti ne more nikakor v tein oziru precenjevati. Take ocene so tam na svojem mestu, kjer avtoritete določijo izpremembo nravnosti, to je pa za veljavo nravnosti brez pomena. Že nravni čut narekuje vsakemu vse dolžuosti brez poudarkov na kako škodo. Iz tega sledi, da celo vprašanje koristi in blaginja pretekle dobe in drugih narodov se ne da izvesti, ker mnenje mislecev je, da je sprejemnost različnih vrst radosti povsem drugačna nego je bila v onih časih in drugih pokrajinah. Položaji, ki so dandanes neznosni, niso bili za preteklost in druge narode obžalovanja vredni, ker so bili bogato odškodovani i drugačnim veseljem. Zaradi tega smo v neprestanem dvomu, niso li bili sužnji starih Grkov in Rimljanov povprek v boljšem stanu nego je delavstvo dandanes. Ravno tako bi se srednji vek zahvalil za sedanjo obrtno prostost, splošno vojaško dolžnost in v najnotrajne življeDske razmere segajoče redarstvo delavnost danaŠDJih držav. Ako manjka na tak način nravstvenega merila in ako merilo, vzeto na podlagi blaginje, nasprotuje pojmu nravnosti ter je tako nezanesljivo, je gotovo jasno, da ni doba ni pokrajina pooblaščena soditi glede nravnosti in prara drugih dob in pokrajin. Tu odpade vsaka sodba glede primerjanja v tem oziru. Na tak način preidemo do napredka v nravstvenosti. Nravstvenost je zaradi napredka vede in moči človeka nad naravo predvsem v vedni izpremembi, vendar pa sama ostane na isti stopnji veljave. V vsakem slučaju nosi napredek pogoje nravstvenosti in origovarja pri natančni preiskavi večinoma tudi blaginji in splošni koristi kakor najnovejše za sroj čas Zato je v zmoti oni, ki govori o določbi človeštva in meni, da se bliža, četudi polagoma, vendarle temu smotru. Kakor se ne da uteraeljiti za gibanje v naravi smotreuega opazovanja in dokazati smer za njeno razvijanje, tako malo se da storiti pri nravnosti. Povsem pa je odvisna nravstvenost od naravnega, četudi je eno in drugo podvrženo isti usodi. — Zato je ovrženo mnenje, da ima vsak posameznik svojo določbo. Kar pogrešamo pri olokupnosti, to gotovo ne obstoji tudi pri posamezniku. Poedinec ima živeti glede nravnosti času in kraju primerno. V ostalem pa določa zadovoljnost in preudarnost svoje delovanje, ki se mu mora podvreči poedinec v soglasju s svojim narodom. V taki šoli se da dosti narediti za uovodobno šolo A M.