St. 4.
U Celju, 15. aprila 19 8
Letnik XXVI.
Zadruga
List za zadružništvo in kmetijstvo.
Last in glasifio »Zadružne Zveze" v Celju.
Izhaja vsakega 15. v mese:u. Stane na leto 4 K. Uredništvo in upravništvo je v Celju, Schillerjeva cesta 3. Rokopis se ne vračajo. Naročnina se pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju. Cene inseratom po dogovoru. Interurb. telefon štev. 3
Poštnohran. račun št. 72.539. Ponatisi dovoljeni le z navedbo vira.
Vsebina: Novela k zadružnemu zakonu. — Koncentracija jugoslovanske zadružne organizacije. — Nadzorstvo, njega delokrog, dolžnosti in pravice. — Nekaj o čeških bankah. — Zadružne in gospodarske novice. — Blagovni promet Zadružne Zveze v Ceiju. — Oglasi.
‘Novela k zadružnemu zakonu.
Avstrijski zadružni zakon je iz leta 1873, iz časov ko je bilo zadružništvo še v začetku svojega razvoja. To dejstvo samo opravičuje trditev, da ta zadružni zakon ne more zadoščati potrebam sedanjega časa, najsi bi bil za svoj čas še tako dober. Razvoj ga je prehitel, nastale so nove potrebe, nove zahteve, nove oblike zadružnega delovanja.
Leta 1911 je predložila avstrijska vlada državnemu zboru načrt novega zadružnega zakona. Do uzakonjenja zakona ni prišlo.
Vojna z vsemi svojimi zli posledicami je pokazala neodvračljivo potrebo po preosnovi zadružnega prava. Zastarele in neokretne so pred vsem določbe glede konkurza zadrug in pokritja konkurznih izgub; zastarela je določba, da je poravr.avno postopanje izključeno. Vojna sicer v splošnem na zadružništvo ni neugodno vplivala. Ugotoviti se celo mora, da si je marsikatera slaba zadruga med vojno opomogla in da je marsikatera bolna zadruga med vojno in vsled vojne ozdravela. Vendar še ostaja dovolj zadrug, katerih ozdravljenja ni pričakovati, ali vsled lastnih grehov iz predvojnih let ali vsled neposrednih učinkov vojne. Slednje zadruge bo iskati pred vsem v neposrednem vojnem ozemlju.
Zadružništvo samo je uvidelo potrebo, da se pri zadrugah vsaj glavne določbe o konkurznem postopanju predrugačijo še pred koncem vojne. Iz zadružnih organizacij je izšel prvi pogon za preosnovo nekaterih najvažnejših določb zastarelega zadružnega zakona. Da bi se celi zadružni zakon preosnoval in nov zadružni zakon pred koncem vojne sklenil, na to niti največjj optimisti niso mogli misliti, ker sedanji čas nikakor
ni prikladen za kodifikacijo obsežnejših in važnejših zakonov. Preostalo je edino noveliranje zadružnega zakona.
Pravosodno ministerstvo je po navedenem predlogu nekaterih zadružnih zvez (pred vsem češke Jed-note založen) izdelalo načrt novele k zadružnemu zakonu, je povabilo zadružne zveze na posvetovanje, je z njimi presodilo najvažnejše določbe novele ter predložilo potem načrt novele vojno-gospodarskemu odseku poslanske zbornice, ki je načrtu pritrdil.
in ("ne 21. sušca t. 1. je izšla v državnem zakoniku štev. 10i> iz 1.1918 na podlagi pooblastilnega zakona od 24. julija 1917 drž. zak. št. 307 naredba pravosodnega ministerstva od 21. marca 1918, ki preureja zadružni zakon iz 1.1873 v določilih o konkurzu, o uveljavljanju jamstva in o poravnavnem postopku pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah.
Najvažnejše določbe novele so sledeče:
1.	Pri	zadrugah	z omejeno zavezo	velja	prej kot
slej načelo,	da jamči	vsak zadružnik samo s	tolikrat-
nim deležem, kakor je v pravilih določeno; ako v pravilih posebne določbe ni, jamči zadružnik s še enkratnim deležnim zneskom. V slučaju konkurza je dolžan zadružnik vplačati v	konkurzno maso	toliki	znesek,
kakor mu veleva jamstvo. Je tej zahtevi zadostii in svoje jamstvo vplača!, potem nima z nj m opraviti ne konkurzno sodišče niti nimajo do njega pravice konkurzni upniki, ki se imajo pri zadrugah te vrste držati izključno le zadruge. Prijemati posamezne zadružnike je upnikom zadruge z omejeno zavezo zabranjeno
Drugače je bilo pri zadrugah z neomejenim jam stvom. Pri teh zadrugah so imeli upniki pravico, po pravomočni	razdelitvi	konkurzne mase	zahtevati pla-
čilo izgube od vsakega posameznega čiana. Člani zadrug z neomejenim jamstvom so bili kakor divjačina, na katero se je po razdelitvi konkurzne mase začel splošni lov. Ta rešitev načela neomejenega jamstva ni bila niti v dobro upnikom niti v korist zadružnikov. Pri upnikih je veljalo načelo: Kdor je zadružniku prej vrat zavil, je prišel do pokritja svoje izgube. Čem ve-
čim	zadružnikom	in	čem hitreje	je vratove	zavijal,
tem	sigurnejši	je	bil	uspeh. Da	so pa imeli	pri tem
obširnejši upniki škodo in škodo oni upniki, katerim ni bila dana možnost, takoj po razdelitvi uvesti izvršilne korake,	n^	to	se zakon m	oziral.
Po noveli	je	stvar drugačna:	namesto	brez-
obzirnega jamstva in brezobzirne izročitve zadružnikov v roke upnikov zadruge je nastopila neomejena dolžnost doplačila. Po noveli ne more posamezni upnik prijeti neposredno posameznega zadružnika, ampak upnik se mora držati za' druge, zadruga pa ima skrbeti po konkur-znem upravitelju potom razdelitve izgube med zadružni l< e za popolno pokritje vseh obveznosti zadruge s tem, da naloži zadružnikom doplačilana neomejeno jamstvo.
S to določbo je dosedanji nevzdržljiv način pokritja izgub pri zadrugah z neomejenim jamstvom odstranjen. Po noveli je zadruga kakor pred vnov-čenjem zadružnega premoženja tako po vnovčenju in razdelitvi istega edini nositelj pravic in dolžnosti: Upnik ima po noveli le pravico zahtevati od zadruge plačilo, zadruga pa ima dolžnost, skrbeti po konkurznem upravitelju za pokritje terjatev potom razdelitve izgube na posamezne zadružnike. Neposredno preganjanje zadružnikov od strani upnikov zadruge je torej sedaj po noveli izključeno.
S to temeljno določbo so si postale zadruge z omejeno zavezo slične z zadrugami zneomejeno zavezo. Pri obeh imajo upniki in zadružniki opraviti samo z zadrugo. Razlika je ta, da jamči pri neomejenem jamstvu zadružnik z vsem svojim premoženjem zadrugi in posredno neposredno tudi upnikom, med tem ko jamči zadružnik z omejeno zavezo zadrugi samo s tolikratnim jamstvom kakor ga določajo pravila,
2. Iz načela, o katerem smo ravnokar razpravljali, razvija novela k zadružnemu zakonu način, kako pokriti izgubo. Konkurzni oskrbnik ima po noveli dolžnost, da takoj po naroku na ugotovitev obveznosti (§ 105 konk. r.) napravi bilanco, v kateri mora razen dolgov zadruge upoštevati tudi morebitne stroške kon-kurznega postopanja. Pri tem računu se upravitelj ne sme ozirati na nevplačane deleže, ker po noveli se, mora te deleže za pokritje izgube v razmerju števila invisokostideleževnajprej izterjati in za plačilo teh izgubuporabitie Ako nevplačani Je!e'ži za pokritje izgub ne zadostujejo, še le potem se prične razdelitev izgube na posamezne zadružnike.
3. Glede zadružnikov, ki so svoje deleže v celoti vplačali, uv 'javlja novela k zadružnemu zakonu doplačil p. o obveznost.
Doplačati, so dolžni vsi zadružniki, katerih jamstvo ob času razdruženja zadruge še ni bilo ugasnilo-
Kdor ob času razdruženja ali razpusta zadruge ni bil več član zadruge, na tega se seveda doplačilna obveznost ne more nanašati, ker je s pravočasnim izstopom in vsled preteka jamstvene dobe doplačilne obveznosti oproščen.
Poleg zadružnikov, katerih jamstvo je vsled pravočasne odpovedi ugasnilo, so pa tudi taki, ki so svoje deleže drugim odstopili, v kar je treba, kakor tudi pravila v največ slučajih predpisujejo, dovoljenja načelsva. Pri zadružnikih te vrste določa novela, da jamčijo še tudi po izstopu iz zadruge, vendar samo v toliko, v kolikor se jamstvo od naslednikov v smislu novele ne da realizirati, n. pr. ker so nasledniki plačila nezmožni ali ker so se plačilu odtegnili itd.
4.	Po določbah novele ima upravitelj konkur-znega sklada dolžnost, da po presojevalnem naroku napravi račun o doplačilih posameznih zadružnikov. Upravitelj konkurznega sklada se mora pri razdelitvi primanjkljaja med zadružnike ozirati na troje: na visokost izgube, na število zadružnikov in od t“h na ono število takih zadružnikov, ki po njegovem u-temeljenem mnenju ne bodo mogli doplačati. Upravitelj mora torej zadružnike razvrstiti med plačila zmožne in plačila ne/možne, ter mora razdelitev tako sestaviti.	Konec	sledi.
Koncentracija jugoslovanske zadružne organizacije.
Ni nova misel. Že pred vojno so se pojavljali glasovi resnih delavcev na narodno-gospodarskem polju o potrebi konzolidacije in koncentracije slovenske zadružne organizacije. Vojni dogodki so nam to potrebo še kot boi j nujno dokazali. Preokret v našem javnem življenju tikom zadnjega leta pa nam je tudi jasno predočil, da moramo preiti preko koncentracije slovenski3 zadružništva k razmotrivanju in k uresničenju konsolidiranja in koncentriranja vsega zadružništva na na avstro-ogrskem slovanskem jugu.
Naša zadružna organizacija, »Zadružna Zveza v Celju«, oziroma njeni oficijalni zastopniki doslej tozadevno še niso precizirali svojega stališča Brezdvomno pa bodo to v doglednem času storili. V zadnjem času pa se i slovenskem i hrvaško-srbskem političnem in gospodarskem časopisju zopet intenzivneje razpravlja to vprašanje. Za naše čitatelje gotovo ne bo nezanimivo, če izmed teh glasov nekatere važnejše v odlomkih priobčimo.
1.
»Slov. Narod«, danes gotovo največji in najboljši politični dnevnik na slovanskem jugu, piše v svoji 78. štev. od 6. aprila t. 1. med drugim sledeče:
»Dalekovidni naši narodni gospodarji so že davno spoznali, da je skrajni čas za koncentracijo zadružne
organizacije. V tistem hipu, ko priznavamo, da naše naše zadružništvo ne sme biti strankarsko sredstvo, temveč da je skupna narodna stvar, odpade glavna ovira za njega definitivno konsolidacijo in koncentracijo, Pokojni dr. Krek, kateremu je bilo zadružništvo del njegovega »jaz«, se je bavil že s konkretnimi načrti, in njegova ideja, da naj postane združeno jugoslovansko zadružništvo mogočna naša gospodarska organizacija, je gotovo eden najdragocenejših delov njegove-oporoke.
Kot prvi korak pride v poštev koncentracija našega denarnega zadružništva. Organiziranih denarnih zadrug na Slovenskem je okoli sedemsto. Premoženje, katero te zadruge upravljajo, presega več sto miljonov, a vendar do danes to zadružništvo ni prišlo do one veljave, katera mu pripada po njega finančni moči.
Zakaj ne? Predvsem zato, ker so bile posamezne zveze le politične ekspoziture poedinih strank. Tako se je zgodilo, da so Zveze nekatere posojilnice zapeljale v dolgove, da so pa tem potom tudi same prišle v finančne težkoče. Vedna borba za tekoča denarna sredstva v samih centralah ni dovolila zadostnega razmaha v pravem zadružnem delu, kakor tudi nepravega pregleda o resnični moči poedinih zvez. Le finančno neodvisno zadružništvo pa se more nemoteno razvijati in biti v resnično korist svojim članom.
Da bi denarno zadružništvo v celoti moglo izpolnjevati svoj namen, je nameraval pokojni dr. Krek pridobiti vse obstoječe zveze za skupno delo. Združili bi se naj v skupno zvezo. Delokrog posameznih zvez bi ostal nedotaknjen in bi organizatorično vsaka po-edina zveza pri svojih članicah nadalje delovala. Z združitvijo bi se doseglo, da bi to delo postalo enotno. Pri skupni Zvezi bi poedine zveze bile v odboru zastopane po proporcu t. j. po številu in moči svojih članic. Tako združeno zadružništvo bi potem reprezen-tiralo resnično finančno moč kmetskega prebivalstva in dežele.
A ker je praksa dosedaj pokazala, da je orga-nizatorično delo zvez ovirano, ako so zveze tndi denarne centrale, bi bilo treba osnovati posebno denarno centralo. Razumljivo je, da bi se v tej denarni centrali stekal ves zadružni razpoložljivi kapital. Združeno zadružništvo bi moralo vnaprej imeti direkten stik z denarnim trgom ter po svoji moči priti tudi tam do primerne veljave. Dosedajno poslovanje zadružništva z z bankami ni posebno dobro uplivalo na notranji razvoj organizacij. Banke so pač špekulativna podjetja s kapitalističnimi nameni in so tudi zadružništvo smatrale le za klijenta. Tudi za zadružništvo — v celoti — nikdar ni ugodno, da se en del poslužuje ene banke, drugi druge itd. Ako torej hočemo, da v zadružništvu naloženi kapital resnično služi svojemu namenu, mora biti centraliziran; a ako hočemo, da se zadružna denarna moč uveljavi in da zadružništvo pride tudi direktno
do denarnega trga, si mora ustanoviti lastno zadružno banko.
Z osnovanjem zadružne banke, s centraliziranjem zadružništva na polju organizacije postavilo bi se zadružništvo z enim mahom na popolnoma solidno podlago in v kratkem času bi bilo možno ozdraviti še obstoječe hibe in grehe s primerno malimi žrtvami.
Možje, ki imajo zmisel za zadružno-organizato-rično delo, bi načelovali zvezi, možje zadružnega mišljenja in trgovskih sposobnosti pa zadružni banki.
In konečno preko koncentracije slovenskega zadružništva do koncentracije jugoslovanskega zadružništva! Čim bi bil dosežen ta cilj, bi nobena sovražna sila ne mogla streti naše gospodarske moči«.
Tako »Slov. Narod«! V prihodnji številki objavimo zanimiv glas »Zadrugarja«, glasila splitskega Zadružnega saveza.
Nadzorstvo, njega delokrog, dolžnosti in pravice.
Vse to določa § 24. zadružnega zakona.
Načelstvo je upravljajoči, nadzorstvo kontrolni organ. Zato se zadružni zakon drži načela, da je strogo ločiti furkcije obeh organov. Nadzorstvo se ima ob izvrševanju svoje naloge omejiti na to, da kontrolira delovanje načelstva, da se v to svrho informira o poteku poslovanja in da pregleduje uspeh poslovanja. Sodelovanje pri funkcijah, ki so odkazane načelstvu, mu ne pristoja, ker je vodstvo zadružnih poslov poverjeno načelstvu, dočim je nadzorstvo od vodstva teh poslov principijelno izključeno.
Ta dosledna ločitev kompetence obeh organov, ki jo obsegajo tozadevne določbe zadružnega zakona, ima namen, kar najbolj nepristransko in objektivno kontrolo nadzorstva nad delovanjem načelstva.
To nadzorovanje obsega po zakonu zlasti sledeče funkcije:
1. Pravico in dolžnost, poučiti se natančno o tem, kako poteka zadružno poslovanje, pregledovati knjige in spise, preiskovati stanje blagajne, zahtevati od načelstva, uradništva in zadružnih pooblaščencev potrebna pojasnila in sploh ukreniti vse, kar je potrebno za pravilno izvrševanje nadzorovalne službe.
2. Pravico in dolžnost, 'pregledati račune, ki jih predloži načelstvo o posameznih poslovnih dobah, bilance in predloge o porabi čistega dobička.
3. Pravico in dolžnost, vsako leto poročati občnemu zboru o uspehu tega pregledovanja.
4. Pravico in dolžnost, kakor hitro se mu zdi potrebno, odstaviti člane načelstva, uradnike in pooblaščence zadruge, in sicer začasno, dokler o tem ne odloči občni zbor, ki se ima kar najhitreje sklicati.
5. Pravico in dolžnost, sklicati občni zbor, kadar se mu zdi to potrebno v interesu zadruge.
Iz tega opisa je razvidno, kakšen delokrog določa zadružni zakon nadzorstvu, kakšne pravice mu daje in kakšne dolžnosti nalaga. Zastopstvo zadruge leži izključno v rokah načelstva, kontrola je pa pridržana nadzorstvu. Če stori načelstvo kaj, iz česar nastane zadrugi škoda, ga lahko nadzorstvo odstavi, drugih sredstev mu zakon ne daje na razpolago.
V kakem konkretnem slučaju so mogoči dvomi, kje neha nadzorovanje in kje se pričenjajo trgovske dispozicije in se potem prično prepiri o kompetenci, V takih primerih je treba, da oba organa, načelstvo in nadzorstvo, postopata s potrebno uvidevnostjo in taktom, pri čemer je imeti pred očmi korist zadruge.
Fricbčujte v *jZad«*»jgi“ abčme zbore
š« računske zaključke!
Nekaj o čeških bankah.
V »Slov. Narodu« z dne 30. marca t 1. čitam zanimiv članek o čeških bankah, o njih razvoju in namenih. Danes obstoji 13 velikih čeških b''t k, ki raztezajo svoje delovanje ne le po Češkem, ampak tudi po drugih slovenskih pokrajinah. L. 1917 se je osnovala Zveza čeških bank, ki ima nalogo, stati na čelu vsega delovanja češkega naroda na gospodarskem polju.
Da nekoliko znamo preceniti pomen in razvoj čeških bank, evo kratkega zraven stoječega pregleda :
Vlog imajo češke banke danes čez 1 miljardo kron, in vloge še vedno naraščajo.
Živn ostenska banka pospešuje vse panoge obrti na Češkem, tekstilno, železarsko, prcmogokopno industrijo itd. Praška kreditna banka: tekstilno industrijo, premog, usnjarstvo, pekarne, mlini, opekarne. V Galiciji ima petrolejske vrelce, na Češkem rafinerijo« v Srbiji in Bolgariji tovaine za sladkor. Češka banka financira veliko češko tovarno za puške. Prumyslova banka: ima mline in pretnogokope ter je v Budimpešti ustanovila podružnico: Slovaško banko. Moravska agrarna in i n d u st r. banka: je prevzela in razširila ogromno tovarno za izdelke iz sladkorja, čokolade in kakao Maršner v Pragi ter ima na Moravskem velike sladkorne tovarne, vodi celo vrsto pivovaren, podjetij za lesno obrt in železarno. Mo-ravsko-šlezka banka ima posebno mnogo pivovaren. Pozemkova in tudi agrarna banka se bavite posebno s parcelacijo veleposestev (Vitanje na Štajerskem, Krupa na Kranjskem). Češke banke so imele 1. 1917 skupaj 35 podružnic. Za čas po vojni so si osnovale »Družbo za mednarodno industrijo«, ki naj pripravi enoten nastop čeških bank onkraj čeških mej.
<u Q
KJ •-*-X) x_)
-S °
T3 c/)
m
o"
CS	<3 r
.'d ~
>c/)	r C
c	5.°
-	* ”
Q	M E
>
CO	On r-
S ^ II ~ 1
00	ro' co
r OOr-r>. t-LT> !>. CM
OOlATj-ONOOvO^r-^r-ONfO
OOiriCM^i/^rocMroOcM ir\ vO CM T- r- CM	CM
0°
O rt- O O
o
iTiOO-^^-fOCMfOCMCM rO CM t-* r-	r-
00
o
00
r^.
o
CM
opi
0UA0UB|Sfl
00 00OMrn00 03O'OT-r-r"t OOC^ONOOOO-r-r— v—
®®00000'0'0'0'0'0'CJ'0'0'
•r E
W> . 03 1-> > n £ c« 3 jo_____
cc E
xd 75 > C 3 tu
S c
O
C O
>« >N1 N3
bf-r-03 CUO cc
ae: > > CO -
c c
03 C XI 03 X)
XV c/)
> 3 =3
C
<n —
^ jg
u, <u
cl o
^ g1
> O.
M >
S “
~ n
03 X)
•a cd aj X
l~ K/3 CO <D
oo
3
C
u.
03
c*
s »■o-•° > cS
s ^
-5 c
lž
■- ">
S K
b/}
s E E
. O) «>
o N s: ° O O
Sam
3 C
U 00
>
C3
n
c*
o3 X
^	#r<
t n ca OJ N
> a> § x/)
“■o
odS
‘5> ^ S 2 > > rt S c
C *“
J-8
cj 'E E -0
s S m.2 < m
Zadružne in gospodarske novice.
Vojaške rekviziciie živine v celi državi. Vojno ministerstvo je brzojavno odredilo, da se po vsej Avstriji začno vršiti rekvizicije živine z vojaško pomočjo, ker se zleoa ne more dobiti predpisane množine klavne živine. Deželnim vnovčevalnicam živine se prideli po en častnik, ki bo nndzoroval in odrejal dobavo živine po deželi. Na razpolago bo imel večje vojaške oddelke, ki bodo — ako zaupniki deželnih vnovčevalnic ne bi dobivali predpisanega števila živine — takoj nastopili z oboroženo silo in bodo spravili živino k dobavam. Za tako živino se bo plačevala znižana, oziroma prejšnja cena, t j. 1 K manj za 1 kg žive teže, kot sicer. Odbili se bodo povrh rekvizicijski stroški.
Zakaj ni tobaka? V naši državi se je v glavnem na Ogrskem sadil tobak. Še 1.1914 je v 908 krajih 9612 pridelovalcev na 45.579 ha pridelalo 512.528 mq tobaka. To množino je plačala država z 23,875.315 K
Med vojno se je pridelovanje znatno skrčilo, ker je ogrska režija plačala zanj tako nizke cene, da se ni več splačalo. Pridelovalci, ki so vkljub temu tobak še sadili, so zahtevali višje cene. Temu pa se je uprla avstrijska državna polovica, ki je dobivala polovico pri-delka, češ, da za višje cene tobak tudi drugje dobi. Cene pa morajo biti v obeh državnih polovicah enake. Vsled tega je pridelovanje tobaka še bolj nazadovalo. Ko so končno težave glede uvoza tobaka od zunaj vedno naraščale, se je tudi naša državna polovica odločila za višje cene. Pa bilo je že prepozno Da pa so velikanske zaloge tobaka ob začetku vojne tako hitro zginile, ni le vzrok velikanska poraba na bojišču, ampak dejstvo, da se je prve čase s tobakom potratno postopalo. Tako je nastalo pomanjkanje tobaka, najprej za civilno prebivalstvo, zadnje čase že tudi za vojaštvo. Izven tega pa se ogromne množine našega tobaka izvažajo v Nemčijo. Lansko leto pa se je vsled suše še izven tega zelo malo tobaka pridelalo. — Kakor smo že v zadnji številki poročali, se bo sedaj tudi v naši državni polovici začel tobak pridelovati. — Ponovno se te dni poroča, da bodo upeljane izkaznice za tobačne izdelke.
Stoletnica rojstva T. V. Rajfajzena. V zadnji številki smo poročali o 30 letnici smrti slavnega ustanovitelja nemškega denarnega zadružništva. Dne 30. marca pa smo praznovali 100- letnico rojstva istega moža. Z ustanovljenjem rajfajznovk je imel Rajfajzen namen, pomagati v mestih malim trgovcem, obrtnikom in delavcem, na kmetih pa kmečkemu ljudstvu. Imele so namen, dajati članom kredit, da se morejo gospodarsko in duševno osamosvojili. Sprva je šlo v glavnem za skupno nabavo živine, poljedeljskih orodij, semen in surovin. Šele pozneje so dobile rajfajznovke svojo sedanjo obliko.
Oddaja vojaških konj kmetovalcem. Poljedeljsko ministerstvo je z odlokom od 6. marca odredilo, da morajo topničarske opravne postaje konje, ki jih lahko pogrešajo, oddajati kot »rezervne konje« kmetovalcem, ki sami kmetujejo, lahko konje prehranijo in so naseljeni v okrožju največ 100 km od opravne postaje Vsak, ki konja dobi, mora podpisati reverz, v katerem se zaveže: da bo konja pravilno krmil; da ga ne bo porabljal tako, da bi spravil v nevarnost niega vojno sposobnost; da ga bo rabil le v kraju, za kateri mu je izročen; da bo v slučaju obolenja poklical živinozdrav-nika in naznanil obenem postajnemu poveljstvu. Posestnik jamči za povrnitev škode erarju, če bi konj poginil ali če bi ga treba lovsled kake poškodbe prodati za nižjo ceno, nego je bil cenjen takrat, ko ga je prevzel.
Zadružno gibanje v Avstriji v 1.1917. V letu 1917 se je vpisalo v zadružni register v tostranski državni polovici 559 pridobitnih in gospodarskih zadrug, od teh 259 nenemških, 290 nemških. Izbrisalo se je 122 zadrug; sklenjena likvidacija se je vpisala v 42 slučajih.
Cene za kavine surogate. Z naredbo urada za ljudsko prehrano z dne 16. marca so za kavine surogate določene sledeče najvišje cene: v mali prodaji za kg: za ječmenovo kavo, ne v zavojih, 1 K 40 v, za sladno kavo v papirnem ovoju 2 K 40 v, za lupinsko kavo v kartonskih ali lesenih zavojih 2 K 40 v, za figovo kavo v kartonskih ali lesenih zavojih 10 K 80 v, za želodovo kavo v kartonskih ali lesenih zavojih 3 K 40 v, za čisto cikorijevo moko, čisto moko iz sladkorne pese ter tozadevne mešanice v papirnih zavojih 2 K 48 v, v škatljah 2 K 68 v.
Koliko ozemlja in prebivalstva je izgubila Rusija vsled v Brestu Litevskem sklenjenega miru? Poljsko:	133.820	km2,	13,500.000	ljudi;
Litevsko:	121.840	km2,	5.806.000	ljudi;
Kuronsko:	27.286	km2,	789.300	ljudi;
Ukrajina:	620.947	km2,	34,965.000	ljudi;
Finsko:	373 600 km2 3,241.000 ljudi
itd. Zavsem je izgubila 1,454.987 km2 zemlje in 61,184.700 prebivalstva. Poprej je obsegala 22,296.727 km2 in štela 151,334.200 prebivalcev.
Nova centrala. V Avstriji še imamo očividno vse premalo »central«, ki na stroške prebivalstva delajo ogromne dobičke, stekajoče se v žepe židovskih špekulantov. Sedaj se je tudi za uvoz ukrajinskega žita osnovala nova centrala »Gig«, v kateri sede skoro sami — Židje.
Živnostenska banka v Pragi je imela vi. 1917 8,292 719’05 K čistega dobička (+ K 1,009.000 92 v 1.1916); dividenda znaša 71/2°/0 (-f- 1%). dotiranje fondov 1,926.667 41 K (+831.394 11 K).
Državne podpore za svojce v Ameriki pridržanih avstrijskih državljanov. Ker so Združene države v Severni Ameriki od 7. decembra 1917 tudi z Avstro-Ogrsko v vojnem stanju, imajo od tega dne tudi svojci v Združenih državah severnoameriških pridržanih avstrijskih državljanov pravico do državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, št. 376 drž zak., če so seveda ostali zakoniti pogoji podani. Prošnje je vlagati pri političnem okrajnem oblastvu (c kr. okrajnem glavarstvu, mestnem magistratu) pro-silčevega bivališča; vlagajo jih lahko razven svojcev samih zanje tudi njihovi zastopniki, županstva, pisarne in občekoristna društva.
54 mlljard kron državnih dolgov. Glasom poročila kontrolne komisije za državne dolgove je znašalo stanje istih dne 13. febr. 1.1. pri avstro-ogrski banki 13.102 8 miljonov, pri konzorciju v Nemčiji 2.866'9 mil. na vojnih posojilih 29.274 6 miljonov, na zunanjih posojilih 88 7 miljonov, skupaj torej 54.081*7 miljonov. Za obrestovan je te vsote je treba 2.195'1 miljonov kron na leto.
Za zasluge za kmetijstvo so bili povodom občnega zbora št»j. kmet. družbe odlikovani Slovenci: višji dež. živinorejski nadzornik M. Jelovšek, župnik Jos. Čede in nadučitelj Franc Praprotnik.
Srbska osrednja banka za Bosno in Hercegovino v Sarajevu je	sklenila na	občnem zboru,	povišati delniško glavnico	od 3	na 4	in	pol miljona	kron.
Nove najvišje cene na Ogrskem so določene sledeče: za pšenico 60 K, za rž, ječmen in oves 52 K, za koruzo 60 K, za fižol 100 K, za lečo 150 K, za mak 350 K, za sladkorno	peso	14	K in za krompir
18 K (za en meterski	siot).
Prepovedan izvoz srebrnega denarja. Dosedaj je bilo dovoljeno vzeti s seboj čez državno mejo največ le 20 K srebrnega denarja. Posebna vladna odredba prepoveduje sedaj sploh vsak izvoz srebra.
Koliko požre nenasitno žrelo vojne? Skupni vojni stroški cele naše države znašajo vsak mesec 2060 miljonov kron. Avstrija plača od tega 1210 mil-jonov kron.
Velike naprave za ribarstvo ob našem morju. Urad za ljudsko prehrano je izdelal načrte za obsežno ribarstvo na jadranskem morju. Glavna ribarska postaja bo v Voloskem*|kjer se zgrade velike sušilnice in prekajevalnice za ribe. Misli se na tako obsežno ribarstvo, kot je nemško v Severnem morju. Dočim pa Nemci love ribe slabejše kakovosti, bodo naše naprave urejene le za plemenitejše ribe, jedli pa jih seveda ne bomo mi.
Osmo ogrsko vojno posojilo bo razpisano meseca maja.
NezasiiSano! V Budimpešti je na trgu neka prodajalka prodajala gosja jetra, ki so tehtala 1 '35 kg, za 100 K. Gos je bila (brez jeter) cenjena na 300 K.
Kreditni zavod ogrskih lesnih trgovcev v Budimpešti razdeli za leto 1917 28 K dividende (napram 21 K v 1. 1916.
Osrednja" zveza čeških kmetijskih zadrug za kraljevino Češko v Pragi je imela 17. marca svoj občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je štela zveza koncem 1. 1917 1.657 posojilnic in hranilnic, 429 raznih kmetijskih društev in 84 fizičnih oseb. Vloge pri zvezi so narasle od 74,193.969 K na 148,512.548 K. Promet v 1. 1917i je znašal 692,150.349 K “Čisti dobiček za I 1917 znaša 197.884 K Lastno premoženje koncem
I.	1917 pa 1,253.267 K. Zadružni deleži so se s sklepom občnega zbora zvišali od 100 na 1.000 K. Zveza je pristopila k dunajski nakupovalni in prodajni družbi za kmetijske pridelke z deležem 50.000 K.
^. Zatiranje poljskih miši. Bati se je, da se bodejo letos v mnogih krajih v velikih množinah pojavljale poljske miši in delale pridelkom občutljivo škodo. V sedanjih izvanrednih razmerah so pa obilni pridelki posebne vrednosti in radi tega je potrebno, da se miši z vsemi mogočimi sredstvi zatirajo.. Od zatiralnih sredstev pride pri sedanjih razmerah poleg barytovlh kroglic v prvi vrsti v poštev poraba strych-ninovega ovsa s pogojem, da se preskrbi za pripravo . tega preparata potrebna množina ovsa, ker druga za-tiralna sredstva, kakor Lfifflerjev bacil za mišji legar>
že radi porabe primeroma velike množine kruha, ali žvepleni ogljik, kadilni aparati in fosforovi preparati niso lahko mogoča. C. kr. poljedelsko ministerstvo je po odloku z dne 12 decembra 1917 štev. 55.337, pripravljeno, da podpira po možnosti tozadevne ukrepe.
Drevesno šibje, krma za silo. C. kr. urad za ljudsko prehrano nas prosi, da objavimo sledeči poziv: Ker primanjkuje druge krme, porablja se lahko trtno in hmeljno rožje, tudi zimsko šibje listnatih dreves, zlasti od jesena, topola, breze, lipe, javorja, bukve, jelše in lešnika primerno pripravljeno pri krmljenju prežvekovalcev, v sili tudi konjev, celo svinj. Krma iz šibja se različno pripravi. Najjednostavnejši način je, da se zdrobi s kladivom ali se zreže; boljše pa je, da se s pripravnimi mlini zmelje. Primerno je, da se le redilni vršički in tenko brstje porabi za krmo, debele mladike se pa pokurijo. Šibje je tem prebavljivejše, čim bolj sveže se porab'. Ker se pa sveže, razcefrano šibje ne drži, mora se pripravljati blizu kraja, kjer se rabi. Posredovalnica za krmila (oddelek za nadomestna krmila) je izdala list »Baumreisig als Notfutter« in je pripravljena pomagati občinam,zadrugam in živinorejcem, ki se zanimajo za napravo nadomestne krme iz šibja in rožja; po možnosti izposoditi tudi v to svrho potrebne stroje. Posredovalnica za krmo kupuje tudi zvezano šibje in rožje po 8 K mq od dobavnega kraja. Dovažanje do želežniške postaje se posebej plača. Kupuje se šibje večine listnatih dreves, a ne kupuje se pa šibje vrb, sadnega drevja in vrtnega grmovja, krhlike, trnjevih rastlin in igličnatega drevja Posestniki gozdov, ki imajo vsled sekanja in trebljenja gozdov šibja na razpolago, se naprošajo, da ga prodajo posredovalnici za krmo.
Cena za ajdovo moko je zvišana od 75 na 92 v.
Izprememba zakona o vzdrževainini iz 1.1917.
Po sedanjih določbah zakona o vzdrževainini so bili zakonska žena in zakonski otroci reservnega gažista izključeni od pravice do vzdrževalnine, ker imajo pravico do vojaških družinskih pristojbin. Ker pa se te pristojbine ne ozirajo na število otrok, marveč se dajejo v določenem enotnem znesku, razmeroma visoki vzdrževalni zneski pa se določajo po številu oseb na dan, so bile vsled tega družine gažistov, ki imajo več otrok, na slabšem kakor družine moštva. Temu odpomore izpremenjeni zakon o vzdrževainini, ker določa pravico^do vzdrževalnine tudi ženam in otrokom rezervnih gažistov, izplačeval pa se bo vzdrževalni znesek samo z delnim zneskorfi po odbitku družinskih pristojbin. Poleg tega se vpošteva draginja s 50-od-stotnim povišanjem vzdrževalnih zneskov. Šestmesečni rok za prijavo pravice do vzdrževalnine po smrti oziroma pogrešanju se raztegne do konca demobilizacije. Preostali,* ki so že zamudili ta šestmesečni rok, se morajo zopet zglasiti, ali v teh slučajih se vzdrževalnega zneska do 31. marca t. I. ne more priznati.^
Nevednost je največja nesreča. Hrvatski listi poročajo, kako strašno razgrajajo med hrvatskim ljudstvom nalezljive bolezni, ki kose ljudi trumoma Najprej so imeli grižo, zdaj imajo koze. Vzlic odredbam oblasti, zdravnikov, varnostnih organov, vzlic svarilom po časopisju je ljudstvo brezbrižno zanikamo. Če bi vojaštvo šiloma ne priganjalo občinstva, zlasti vojakov, da se čuva okuženja, bi bila epidemija še groznejša kakor je. Isti pojav, kakor zdaj s kozami, se je videl lani poleti med razširjenjem griže, ki je razsajala po vaseh in mestih. Zdravstvene razmere so danes na Hrvatskem naravnost obupne. Po številu smrtnih in bolezenskih slučajev je Hrvatska med prvimi v Evropi. Samo policijske in zdravstvene odredbe ne poboljšajo ljudstva, ki se sploh ne briga za svoje zdravje in življenje. Hrvatski kmet je fatalist, veruje v usodo, kakor vsi neobraženci. Zato ni čudno, da nalezljive
bolezni med kmeti naravnost divjajo, kadar se pojavijo. Umrljivost otrok, zlasti nezakoncev, je naravnost ogromna; a umrljivost na jetiki (nad 10.000 vsako leto) je največja v vsej Evropi. Obolelost na sifilitiki in egiptovski očesni bolezni škoduje strašno Hrvatom, otroške bolezni in radovoljno zatiranje ploda uničuje hrvatsko narodno moč. Vojna je uničila mnogo tisoč Hrvatov, a zdaj jih ubijajo še epidemije. »Obzor« vprašuje : »Pa što nam onda Velika Hrvatska, Velika Srbija, Jugoslavija i samoodredjenje, kad ne če biti ljudi?« »Obzor« ima prav, ko trdi. da se bodo po vojni obranili samo oni narodi, ki bodo močnejši po številu in delavni sili. Treba je torej zavesti kulturo med narod, med ljudstvo, v poslednjo kmečko kočo, ker velikomestne razvade v Zagrebu bratov Hrvatov ne bodo rešile. Ni dovolj, da so Zagreb, Sarajevo, Belgrad, krasna moderna mesta, treba je, da je ljudstvo izomikano, da zna čitati in pisati ter da uboga svoje učitelje in voditelje
Blagovni promet Zadružne Zveze v Celju.
Tiskovine za računske zaključke.
Opozarjamo, da imamo v zalogi inventurne izvlečke iz glavnih knjig z naslovnimi ovitki, dalje računske zaključke za posojilnice in mlekarne. Članicam priporočamo, da naročajo pri nas tisek računskjh zaključkov; iste pri tem lahko obenem pregledamo. Dalje imamo v zalogi tiskovine za glavne knjige hranilnih vlog in posojil, blagajniške dnevnike, opravilne zapisnike, izkaze o rentnini in neposrednih pristojbinah zapisnike za seje načelstva, nadzorstva in občne zbore (zaradi velike zaloge oddajamo te zapisnike zelo po ceni), opomine za obresti in podaljšanje posojil ter vse za posojilniško poslovanje potrebne knjige in tiskovine. Kdor kaj potrebuje, naj hitro naroči, da dobi še svoje tiskovine po primerni ceni. Cene tiskovinam vsled hudega draženja papirja in tiskarniškega dela skokoma rastejo.
Superfosfata
se letos glasom odloka poljedeljskega ministerstva ne bo dobilo za male kmetovalce; ministerstvo hoče vessuperfos-at oddati veleposestnikom. Upamo, da se bode manjše kmetovalce prezrlo tudi pri rekvizicijah
Žveplenokisll amonijak.
Ker še ne vemo, če bode to gnojilo na razpolago ali ne, so naročila zanj brez pomena.
Žlindra
za pomladansko gnojenje je že vsa oddana.
Kose
7 in 8 pesti bodemo imeli od maja naprej v zalogi. Ker pridejo jako poceni, prosimo takojšnjih naročil. Zloženo bodo v zaboje po 100 komadov.
Vabilo k
rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice So. Primož nad Muto
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrSi v nedeljo, dne 28. aprila 1.1. ob 1. url pop. v posojilniških prostorih na Muti.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva za I. 1917.
2. Odobrenje računskega zaključka za l. 1917.
3. Sklepanje o porabi čtstega dobička.
4. Volitve načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Sv. Primož nad Muto, dne 4. aprila 1918.
Načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
Posojilnice u Konjicah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v sredo, dne 24. aprila ob 2. uri popoldan v posojllnlškem prostoru s sledečim vsporedom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobrenje računskega zaključka za l. 1917 in razdelitev čistega dobička.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brezpogojno.
V Konjicah, dne 8. aprila 1918.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
„Kmečke banke“
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v Gorici, sedaj na Glinceh,
ki se ima vršiti v pondeljek 20. maja 1918 ob 8. uri zjutraj v Ljubljani, Dunajska cesta Št 38 I. nadstropje, s sledečim sporedom :
1. Čitanje in odobren je zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskega zaključka za leto 1917. 4. Čitanje revizijskega poročila »Zadružne Zveze« ter ukrepi vsled istega. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število zadružnikov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov in znesek deležev, ki so zastopani.
G linče, dne 8. aprila 1918.
„KmeČka banka“, registrovana zadruga z omej. zavezo v Gorici, tč. GUnce.	Odbor.
Vabimo na
redni občni zbor
Kmetske posojilnice pri Sv. Boi no Krembergu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. aprila 1918 predpoldne ob 11. url v uradnih prostorih.
Spored:
1. Odobritev računskega zaključka za 1. 1917.
2. Volitev načelstva.
3. Volitev nadzorstva.
Kmetska posojilnica pri Sv. Ani na Krembergu
r. z. z n. z.
Senekovič.	Polič.
Vabimo na
redni občni zbor
Blovne hranilnice in posojilnice Slov. Ooric
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Št. Lenartu na Štajerskem ki se vrši dne 18. aprila 1918 dopoldne ob 9 uri v uradnih prostorih.
Vspored: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1917. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. Sv. Lenart, dne 21. marca 1918.
Glavna hranilnica in posojilnica Siov. Goric r. z. z n. z. v Št. Lenartu na Štajerskem. Breznik.	Polič.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice u Šmorji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v petek, dne 26. aprila 1918 cb 1. uri pop. v uradnih prostorih zadruge.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvo. — 2 Potrjenje računskega sklepa za leto 1917.
— 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Nasveti in slučajnosti.
Ako ta občni zbor ni sklepčen, vrši se v smislu § 40 al. 2 zadružnih pravil eno uro pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor. ki sklepa brezpogojno.
Šmarje pri Jelšah, dne 5 aprila 1918.
Načelstvc.
Vabilo na
občiui zbor
zadruge ..Rinka"
ki se bo:'e vršil dne 21. aprila 1918 dopoldne ob 10. uri v sejni dvorani Posojilnice v Celju s sledečim dnevnim redom :
1. Letno poročilo in sklep o letnem računu.
2. Razdelitev eventualnega čistega dobička.
3. Razni nasveti in predlogi.
Ako občni zbor ob 10. uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brez ozira na število zadružnikov sklepčen.
Celje, dne 15. aprila 1918.
Ravnateljstvo.
Vabilo na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Uurju ob Tab.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 5. maja 1918 ob 9. uri v dopoldne v pisarniških prostorih h. štev. 2
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva.
— 3 Odobrenje letnega računa 1917. — 4. Volitev načelstva. — 5 Volitev nadzorstva. — 6. Slučajnosti.
Hranihlca in posojilnica Sv. Jurij ob Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
dne 17. marca 1918.
Ludvik Plavšak	Karl Florjan
Odgovorni urednik Janko Lešničar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.