238. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. oktobra. XIX. leto, 1886. IiIihih vsak dar. ue*«T, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str i j s ko - o< ers ke deželo ia vse leto 15 tjld., za pol leta 8 jfld., zn četrt leta 4 gld., BH jeden mesec 1 #ld. 40 kr. — Za Ljubij ano brez. ponujanja na dom za se leto 13 tfld., za čutrt lota 3 jfld. 30 kr., za jeden mesec 1 jjld. 10 ur. Za pošiljanje na dnin računa ae po 10 kr. za om -sec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuji- dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopm peti t-v rute po b* kr., Ce »»• oznanil" jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. A« se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole inuikin ... Rokopisi s-> ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Kirbiša h: Si. , Gledališka, stolbM". U p r a v n i »t v ti umJ aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oziianila. t. j. vse administrativne stvari. Naredba ministra barona Pražaka. (Praktičen jurist.) „Recbt bal jeder eigenc Character, der Utiereinstimint mit s(ch selbst; es gibt kein anderes Unreeht, als den VViedersprnch." Schiller, Wallenstein. Ako človek prebira vse članke, ali vsaj nekaj člankov fakcijozne opozicije, ki kritikujejo najnovejšo naredbo pravo^odnjega ministra barona Pražaka na Praško in Brnsko nadsodnijo, se mora nehote spominjati onib besed slovečega nemškega pesnika. Pa kak atentat je storil ubogi minister proti nemškemu jeziku? Mar ga hoče izpodriniti iz urada? Mar hoče pot zapreti nemškim uradnikom? Mar hoče ustanoviti češki jezik na Češkem kot notranji poslovni jezik za justične urade? Kaj še! Zaukazal je, da mora v tistih slučajih, kjer dobita obe stranki češki odlok v roke, že referent v senatu poročati češki in sestaviti češki referat in to z ozirom na sigurnost pravosodstva kakor tudi z ozirom na urnost razsojevanja in končno z ozirom na olajšavo prestavljanja iz nemščine na. Češki jezik pri sodnih uradih. In nemški Mihel se začne zopet tresti, ker se mu taka krivica godi. Fakcijozna glasila trobijo zopet ono staro pesen o nasilstvu češkega in sploh slovanskega življa, češ, sedaj bode imela pri imenovanji uradnikov prednost jezikovna zmožnost in stvarna kvalifikacija bo njena dekla. Kakor da bi res vsak Nemec vse vedel in znanosti v generalnemu najemu imel l Graška tetka „Tagespost" piše o tej naredbi: „Es ist auch lacher-lich, von einer volligen Gleichberechtigung aller Sprachen zu reden, solange unsere Slaven zugestehen miissen, dass es notvvendig sei, der deutschen Sprache einen gewissen Vorzug einzuraumen, wenn Oester-reich nicht z um babvlonischen Thunnbau werden soli . . . Die Angehorigen einer Nationalitat besitzen nur ein Interesse daran, dass sie in ibrer Sprache mit dem Richter verkehren dllrfen und dass ihnen Bescbeide zugestellt werden, vvelche sie ver b te h en." Kaka neumnost je to? In kako nas-sprotje? Ali razločuje član 19. osnovnih postav glede ravnopravnosti jezikov notranjo veljavo posamičnih jezikov, oziroma njihovo vrednost v občnem prometu? Nikakor ne. Nasprotno. Postavodajalec je ta- krat, ko je utemeljil v osnovnem zakonu ravnopravnost deželnih jezikov v šoli in uradu že slutil, da bodo vsi deželni jeziki, če tudi še neso tako razviti, kakor nemški jezik, se razvijali in kolikor mogoče doseči skušali ono stopinjo popolnosti, ki jo ima neniški jezik; in zaradi tega je ustanovil ono točko o ravnopravnosti jezikov. Na drugej strani pa se je tudi čutil etično zavezanega, tistim jezikom, ki so ostali nerazviti, pomagati, kar se tiče njihovega notranjega napredovanja, in Četudi ne pomagati, ven-der nikakor ni imel namena ovirati jih. Tako bi vsaj razumen človek tolmačil člen 19. osnovnih postav. In tako mora tolmačiti vsak to točko, kdor le priznava, da se postave delajo „pro futuro", a ne „pro praeterito", kdor le ne trdi, da ima „lex lata" samo historičen pomen. Sedaj pa pride tak „temeljit" ^bistroumen" tolmač in učenjak iz „Tages-postinega" uredništva in tolmači ono postavo liberalne dobe 1, 1867 z zgoraj omenjenimi besedami. Težko je mislečemu Človeku ukrotiti ves sarkazem, ter sledeče vprašanje odvrniti od sebe: koliko časa prej pa je tak učenjak zagledal beli svet, predno se je posušilo črnilo, ki je pisalo ono točko 19? Idimo dalje. Ta ljubeznjivi člankar pravi: „Dovolj je, da dobi stranka odlok v istem jeziku, ki ga umeje." Dobro, krasno. l'a ta šegavi Človek govori to le proti Čehom. Nam, Slovencem, pa ne privošči toliko; nam bi menda privoščil samo toliko, da, kadar slovenska stranka išče pravice, stopi tolmač mej slovensko stranko in nemškega sodnika tudi na naših domačih tleh. To je liberalizem te ljube „Ta-gesposte", to pravicoljuje te stranke, to pravi duh tistega načela novejše dobe, ki terja za vsako sodno postopanje „die U n m i It el bar ke i t des Ver-fahrens". — Nečemo se dalje ukvarjati s takimi neslanimi proizvodi nemško-liberalnega časnikarstva. Skoro bi lahko rekli, da je to časnikarstvo že prekoračilo svoj vrhunec in da gre že bolj nizdoli, ako za svoje uvodne članke nema krepkejših raz logov. Jezikovno vprašanje se mora v Avstriji rešiti in se bode tudi rešilo. Avstrija pa bode ostala, kakor je zdaj, v nerušenej celoti. Človek, ki ne stoji kot protagonist v javnem življenji, ima daljši vid v bodočnost. Razburjenost zaradi jezikovnega vprašanja v praktičnem življenji ni tolika, kakor na potrpežljivem papirji tendcncijoznih časnikarjev. Polegla pa bo takrat, kadar prodere v višje socijalne kroge tistih narodov, ki mislijo, da „zvonec nosijo", pravi pomen prislovice: »kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš". Na Štajerskem in Gorenjskem (Kranjskem) je mej kmeti navada, da si na jezikovni meji otroke zamenjujejo ; na tak način se nauči slovenski otrok za potrebo nemščine in vice versa. Zakaj bi pa višji krogi se ne poprijel! tega načela? Strokovna znanost ni ne nemška, niti francoska niti angleška itd , ampak obče človeška; ona je lastnina vseh omikancev. Ako pa se državni upravi posreči vzgojiti si uradništvo, ki bode tega duha navzeto, ne bode celokupnost Avstrije nič trpela, ako okrajni glavar piše v slovenskem je/iku svojemu sosedu uradno rekvizicijo in ako odgovarja češki sodnik svojemu kolegi na Češkem v češkem jeziku, Ako bo pa zahteval kaj od sodnika, ki z ozirom na svoj poslovni kraj ne more znati češkega ali slovenskega jezika, mu pa tako vest ne bo dopuščala slovenski ali češki pisati, ker 8 tem stvari škoduje. Ogromna večina slučajev bo tako hitro rešena, kakor sedaj; v drugo in tretjo instanco, pa bo nastavljen tisti za referenta, ki ima potrebno stvarno in jezikovno sposobnost. Tako vzgojeno uradništvo (v najsirjein pomenu te besede) bo pa v zvezi z vselej udano c. kr. vojsko uplivalo tudi dobrodejno na vsi1 druge dele prebivalstva in pospeševalo razvil ek pravega avstrijskega domoljubja ; vsak ki zahteva večih predpravie za nemški jezik in ki se brani slovenskemu ali češkemu jeziku priznati ravnopravnost v tem okviru, je zarobljen v takoimenovanih „Jo-sipovih tradicijah". Najmanj pa se sme prištevati mej liberalce, kako' se to prišteva Graška tetka, katerej tukaj zatrobimo (menda je že malo gluha) v uho: „Es gibt kein anderes Unreeht, als den VViederspruh". Polil ični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 18. oktobra V soboto je državni /bor volil v delegacijo. Izvoljeni so za Češko delegati: Adamek, Deym, LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vilclav Benefi Tfebizsky, poslovenik J. Sattler.) Kedar mi včasi sprelete glavo otroška leta, vidim vselej čisto na tanko visokega starca z resnim obrazom, s tesno stisnonimi ustnami, z bistrim oče som, uprtim v daljino in s kostnato roko, ki se poigrave s palico, na katerej se reži v gornjem delu precej umetno izrezljana glava jazbečeva. Redno j6 nosil rjav plašč z rokavi in velikanskim ovratnikom, staro, oguljeno kapo in ozke hlače — sa-tinke, nad gležnjem obvezane z remenjem. Govoril je malo, dve, tri besedice in potem vselej — kakor bi odrezal. Najrajši je poslušal in govorečega včasi pogledal, kot bi hotel omeniti, da osemdesetletnim plučem sapa že ne služi, vzlasti ta ne, ki se vali kakor vrtinci iz ust; ali ni rekel besedice. Le zmajal je nekako z glavo. Zgovoren je postal le takrat, kedar si je kupil zajtrk na „motiu. Bil je vdovec :n kava mu ni hotela nikakor dišati. Najljubši oblizek bil mu je „češenj" in pa ta na „moti". A zato je imel dozdaj tudi čuda iskro oko, glas kakor /von in v kostnatej desnici moč, da je miza, po katerej je udaril, kedar se je proti svojej volji hitreje razgovarjal, v nogah zaškripalo. V francoskih vojskah ustanovil se je pri nas župauski urad. Bil je sicer mej vsemi sosedi naj mlajši, vender se milostiva gospodska ni obotavljala niti trenotje potrditi tridesetletnega župana. Imela je s tem uradom neizmerno sitnob. Kdor je le mo gel, vsak se ga je ogibal; kmetje so zategadel ute kali, tvore si na nogah nalašč delali, o oteklini na celem telesu se pritoževali in pisarja grajskega podmitili z marsikaterim trdim tolarjem, da bi se mogli županstvu odtegniti. Znan mi je dogodek, da so pobegnili v les in ostali tam tako dolgo, dokler ni napravila palica župana. Temu se tudi ni čuditi! V nemirnih letih, kakeršna so bila v časih tedajnih, potovala je po cesarskej cesti velika gospoda vsak hip, Pred slednjo vasjo morali so jo župani pričakovati, najponižuejše ogovoriti, VBekdar se do tal prikloniti; a za to ni vsakdo. Morali so čakati, če bi tudi z neba kar le lilo Tu in tam je bilo zategadel mnogo smeha še dolgo let poznej Nek dan so tudi prinesli iz cerkve na cesto bobne, prišli so pevci in ko so začeli: „Kaka radost, kako je veselje", oglasil se je nek hudomušen šaljivec zadej precej glasno: „Kedar žu pan žganjce je in zelje!" Toda pravica se je skrila, da bi mu ne podaljšala široki rdeči čop od težke svile. Druga sitnost bila je s priprego za vojsko. Ves dan so se vlekle po cesti nepretrgoma cele vrste: Rusov, Prusakov in naših. Zahtevali so po-gostoma vozove le zato, da bi kmeta mučili. Bila je žetev, najpotrehniše delo; kmetje neso vedeli, kum prej, bi li šli na roboto, ali delat na svoje polje ali z vojaki. Najhuje so počenjali Prusaki; toda tem je naš župan izplačal. O tem dogodku je tudi najrajši pripovedoval; vender je moral prej zajtrkovati na „moti". In potem je vselej pod kostnato njegovo roko miza pokala. Nek popoludan meseca avgusta prišlo je v našo vas kakih petdeset Prusakov. Kapice na glavah bile so podobne prvemu krajcu, tornlstre so nosili na hrbtu kakor koše in puške na ramah kakor Gregr, Hlavka, Matuš, Nadherny, Rieger, Schindler, Sladik, Začek; namestnika: Steuil in Pleva; za Moravsko: delegati: Clilumeeky, l)ubsky. Adolf Sturm, Mezuik ; namestnika; Promoer in Mnlboo; /a Šle zijo . Demel; namestnik : delegat: Bees ; za Galicijo delegati: Chrzankovski, Czajkovski, (J/erkavski, Hausner, Javorski, Madejski in Smolka ; nniuo.-tnika: Jasinski m l)/ieduszyeki; za Dolenjo Avstrijo: delegati: Ex ner, Jatpies in Furtmiiller; namestnik: Matscheko; za Gorenjo Avstrijo : delegata: Rrandbt in Doblhani-mer; namestnik: Haydeu : ta Solnograjako: delegat; Lienbaeher; namestnik: Neumayer; za Štajersko: delegata: Btoacon in Heicher; namestnik: Posch: za Koroško: delegat: Dumreicher; namestnik: Neu-maver; za Kranjsko : delegat: Poklukar; namestnik: Klun; za Bukovino: delegat: Lupul; namestnik: Zotta Izidor; za Tirolsko: delegata: Kathreiri in Lurenzoni • namestnik: Neuner; za Predurlsko: delegat: Oelz; namestnik: Tnurnher; za Istro: dele« gat: Millevoi; namestnik: Franceschi; za Goriško: delegat: Coronini; namestnik: Hohenlohe; za Trst: delegat: Luzzatto; namestnik: Burgstaller; za Dalmacijo: delegat: Klaič; namestnik: Borelli. — Češki klub se je v soboto posvetoval o Scharschmidovem predlogu. Vsi člani so bili tega mnenja, da ta predlog nasprotuje članu 19 osnovnih zakonov. 0 tem pa neso bili vi jednakih tnislij, kako naj bi se rešil ta predlog v formalnem oziru Klub je potem sklenil, da naj češki poslarci v tej zadevi svobodno postopajo, kakor kdo misli, da je prav. Itoltt'nvsikn vlada je naznanila vel ovlastim, da bode kot izvršiteljicu narodne volje sklicala veliko narodno sobranje, da .se konstituira. Potem začne vlada dogovore z velevlastmi zaradi volitve novega kneza. -- Kaka demoralizacija vlada v Bol garij i, kaže to, da so dijaki Plovdivske realne gim nazije zaceli rogoviiiti proti češkim profesorjem, ker so prijazni Rusiji, in onim bolgarskim profesorjem, ki so se izobrazili v Rusiji. Zaradi izgredov s", je morala gimnazija zapreti. Oblastva M nič ne upajo storiti proti mladim razsajatcein Vsi profesorji, ka tori veljajo za ruske prijatelje, so se morali po-skriti, da jih no pobijejo dijaki, ki hodijo s koro bači ob »roženi okrog. l&iiKijn bode najbrž nekaj časa samo ugo valjala vsemu, kar bode ukrenilo bolgarska vlada. Regentstvo in voljeno veliko sebranje zmatra za ne • zakonito, tedaj tudi priznala ne bode sklepov se-branja. Ker Rusija nezakonitemu sebranju ne bode predlagala nobenega kandidata za kneževski prestol, najbrž Bolgari ne bodo še tako hitro dobili vladarja Druge velevlasti same njim namreč ne bodo priporočale nobenega kandidata, ker pied vsem Nem Čija ne bode hotela ničesar storiti, ker bi utegnilo žaliti Rusijo Bolgarska kriza bode gotovo So precej časa trajala. Ta čas se pa zna prigoditi v Bolgariji nov prevrat, ki bode odstranil sedanje regen-stvo. Sicer so v PeterburgU ravno tako kakor v Berolinu tacega mnenja, da se bode bolgarska kriza le počasi razvijala. Na okupacijo nekda tuaki vladni krogi ne mislijo več Razen „Moskovskih Vjedoiuo-stij" so vsi ruski listi proti okupaciji. Pa tudi celo Katkov omahuje. Danes priporoča, da naj Rusija hiti, da ne bode prepozno, jutri zopet, da se še lahko počaka. Časniki kažejo na slabo gospodarsko stanje ruske države. Čj tudi je mir, vendar hod.) Rusija imela nad 100 milijonov rubljev primanjkljaja. »Svjet* pa z vojaškega stališča odsvetuje Rusiji okupacijo Organ polkovnika Komai'ova misli, da bi morala Rusija poldragi milijon Vojakov postaviti proti Avstriji in Nemčiji, ako misli okupovati Bolgarsko. Morala bi definitivno stopiti iz tr:carske zveze in zvezati se s Francijo. 50.000 mož morala bi Rusija poslati v Azijo, da bi začela prodirati proti Afganistanu, ko bi trebalo. Ako pa Rusija vsega tega sedaj neče ali ne more storiti, mora pa čakati, da pride do vojne mej Nemčijo iu Francijo. Ako Rus ja pomnoži sedaj svoje čete na afganski meji in svoje vojno hrodovje v Sredozemskem morji, mislijo nekateri listi, je za sedaj dovolj storila. Nekateri listi svetujejo vladi, da bi z večjo silo za čela pritiskati na Afganistan in Indijo in tako An gleže v Aziji pokorila, ker jej nasprotujejo v Ev ropi. — Sicer pa vender Rusija računa na vse slučaje. Vojaške tehniške komisije oglfdujejo mostove in pote po Poljskem Tnr«*iju je zbrala že mnogo vojakov v Stari Srbiji in Makedoniji. Pri Kumanovem, kjer se kri lata cesti, ki peljeta iz Skadra v Drlnepolje in iz Soluna v Beligrad. je glavni stan turške vojske v severnej Makedoniji. Tu so Turki napravili utrjen tabor, v katerem je 28.000 vojakov, največ niza-niov iz Male Azije. Poveljnik je Sadik paša. Make donsko kristjansko prebivalstvo ne simpnti/ujo s Srbi ampak z Bolgari. Od zadnje srbsko bolgarske vojn« zgubila je Srbija v Makedoniji vso veljavo. Pa tudi v Starej Srbiji zgublja srbstvo simpatije in jih pridobiva bolgarstvo. „Temps" pobija trditev angleških „Times", da * Vasici ja želi vojno. Kdor kaj tacega trdi, ta ne pozna francoskih razmer. Francoska demokracija predstavlja z vojsko, v katerej ima vsaka rodbina jednega vojaka, veliko defenzivno moč, toda za agresivne vojne ne mara. Francija pred vsem želi miru. To dobro vedo v PeterburgU, Berolinu in na Dunaji. Pomenljivo je, da francoski večji listi poslednji čas posebno mirno pišejo. Od očno zavračajo trditve, da Francija misl' na kako maščevanje. Po dobno je, kakor bi bilo več Pariških listov z nemškim denarjem podkupljenih, da skušajo francoski narod sprijazniti z nemškim. Aiiifleftku diplomacija je sedaj nenavadno delavna. Četudi Churchilova misija ni bila uspešna, vendar se Angleži še vedno nadejajo, da se jim bode posrečilo sklopiti kako zve'0 proti Rusiji. HpstiifNlci državni zaklad ni mogel izplačati zapalili menic za naročene Indije v Angliji. Španjska vlada se je pa sporazumela na to z graditelji ladij, da bode jim plačevala v obrokih. Dopisi. Iz 14. ra ej jsEi.«-j.v:i .šolMKega olcriija IG oktobra. [Izv. dop.] Jesen je tu! Ko lovci slišijo to besedo, zavre jim kri, zbudi se v njih lovska strast, katera je, kakor pravijo, jako velika. Mi bi lovcem njihovega vesolja gotovo ne zavidali, ko bi pri tem ne trpel šolski pouk, ko bi se z lovom ne odvrača'a šoli nam izročena šolska mladina ter mora lično ne kvarila. Lov je, lov z gonjači danes! Gozdni čuvaj ima nalog zbrati krog sebe trop šolskih dečkov, katere naj lažje in najboljši kup dobi. Začne se pravo novačevanje. Mikavnejše je za dečke letati po polji in gozdu slušati pok pušek, dobiti jedno desetico kos pogače i kozarček — žganja, nego sedeti v ozkej šolski klopi. Zato skušnjavo ne traja dolgo, in haj d s čuvajem. V šoli je pa isti dan polovica klopij praznih. Kar je pa najžalostneje pri tem, je to, da lovci slednjič šolarjem gonjačem žganja piti dajo. včasih toliko, da jih upijanijo. Marsikateri se je ravno pri jednakih priložnostih navadil te strupene pijače. Lovi z gonjači se od leta do leta množe. Ni tedna, da bi ne bila po dva v raznih revirjih. Ali bomo še dalje mirno gledali, da se nam šolska mladež mej šolskim časom po gozdih moralično kvari? Ali bo še dalje lastnikom lovov to lehko-miselno postopanje s šolskimi otroci brez kazni dopuščeno? In stariši naj radi takih neopravičenih preklje. Hoteli so tudi vozove, kolikor jih v vasi najdejo. Gospodu poročniku pognal je na gornjih ustnah prvi mah. A takšni so neki najhujši, vzlasti če uživajo pri rodnem imenu svojem kak naslov. Pri niž.e stoječih ne trpe najmanjšega odpora, roka je vedno na oclu. Zaradi discipline pre. ,.ll:ul bi, dragi gospod, jako rad; pa nikakor ni možno. Žetev je tu, vreme je vlažno, in rad bi ta božji dar danes in jutri spravil. Pojutršnjem imamo čisto gotovo dež!" Župan je pogledal z i.skušenim očesom na strop nebesni, kjer je počasno plavala cela čeda belobleščečih jagujet. Ovce na nebu so od zdavnaj nevihto napovedujoči iHažljivi preroki. „Kaj je meni za to? — Moraš! — Vsi morate!" Gospod poročnik je zdaj udaril z nogo ob tla „Vsa naša nadeja je to, gospod! — Celo leto na to zrnce težko čakamo! — Naše življenje na tem zavisi." „Ce nečeš iz rade volje, pa ti pontoienio!" „Gospod, dovolite, da bi vsaj pozval sosede. Morda bo moči komu i z mej njih!" To ireuotje je bežal pastir od hiše do hiše. Ali izmej sosedov so prišli samo trije. Ostali so se poskrili kar najvarnejše po hlevih; tu pa tam je pre gospodar zlezel do slemena. „No, mili bratje, hote našo priprego. — Morete V" „Meni je ohromel področni!" „Naši obedve sta se pregnali!" „Liska dobi najbrž kih!" nSlišite gospod? —Rad bi, jako rad; toda vi nam že ljubeznivo prizaneste!" „Morate, in če bi vas imel vsakega posebič upreči v voz." Zupanu se je prikazal okolu ust nenavaden smeh in zdelo se je, da se mu na rokah žile napenjajo. „A če vendar ne peljamo?" „Boš pa videl! — Je tvoja poslednja beseda?" „Ni mogoče, gospod !a Gospod poročnik je skočil k oknu, odprl ga silno iu nekaj zapovedal. Vojaki so pred županijo spustih puške na zemljo in nabijali. „Dani vas tu postreljati kakor zver!" „Oho, gospod!" In preden se je gospod poročnik nadejal, že zamud še dalje kazen plaču>jo? Ali se jim ne more zažugati z ostro kaznijo, ko bi bil še kdaj kak šolski otrok pri takem lovu navzoč? Tu bi jaz veleslavneiuu c. k. deželnemu svetovalstvu svetoval : Landgraf, werde hart! Werde h a rt Landgraf! Domače stvari. — (H kandidaturi deželnega poslanca za volilni okraj Ptujski i. t. d.) Čisto slovenskemu Ptujskemu, Ormožkemu in Ro-gačkemu volilnemu okraju se priporoča od neke slovenske (V!) strani neki zelo uplivni in z najvišjimi krogi v zvezi stoječi slovenščine popolnem nevešč aristokrat. Mi se prav lepo zahvaljujemo za takšne svete. Komaj sta pokojni Raič in njegov naslednik dr. Gregorec prebivalce napominanih okrajev iz političnega spanja vzdramila, v koje jih je poprejšnji Zastopnik pošteno zazibal, že se hoče stara, za Slovence neplodna politika tirati. Mar še nemarno zadosti britkih izkušenj in prevar? Kaj smo dosegli z uplivnimi poslanci ? Imajo li razum za naše težnje, srce in čut za narod naš? Če ti \isoki gospodje hrepene po poslaniških sedežih, dobro, v veleposestvu je mandatov dovolj. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 19. dan oktobra 188G. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o prodajni ponudbi glede Lovro Mikuševega posestva na karolinški zemlji ; bi o prošnji za zvezo stradona na parceli št. 250 kat. obč. Trnovske s staro cesto za konjačem preko mestne drevesnice; c) o skontriranji mestnih blagajnic vršiv-šem se 28 m. m. septembra; č) o povračilu vzdrževalnih troškov za realkino poslopje leta 1885, III. Policijskega odseka poročilo o prošnji glede odprave omejitve zakona o krošnjarstvu. Tajna seja, (Nadaljevanje.) (G o s p. dr. Hrašovec) ostavil je danes Ljubljano in se preselil v Slovenji Gvadec, kjer otvori svojo lastno odvetniško pisarno. Juristi in nejuristi obžalujejo, da je tako izvrstna moč, kakor je bil g. Hrašovec, zapustila Ljubljano in čestitajo Slovenje-Gradčanom, da dobe tacega moža v svojo sredo. Mi. ki smo z njegovo izborno pomočjo slavno zmagali v Jonkovi pravdi, želimo mu z dna srca: „Srećo dobro!" — (Monsignor Anton Hr o vat in) kanonik in župnik pri novem sv. Antonu v Trstu, bral bode v nedeljo 8.1, t. m. v sv. Antona cerkvi de-mantno mašo. Papež imenoval ga je pri tej priliki komornikom papeževega stola. — (Na zabavni večer) pisateljskega podpornega društva preteklo soboto prišlo je 26 članov, katerim je predsedoval g. dr. Vošnjak. Berilo je bil priredil g. prof. Raič in nam čital zanimive podatke iz življenja barona Ungnada. Sicer pa ta večer ni bil posebno živahen in se je kmalu vse razšlo, ker pijača nikakor ni ugajala. — (Sv. Jakoba fara) praznovala je včeraj kaj slovesno blagoslovljenje lepo obnovljene cerkve. Hiše bile so s trobojnimi, cesarskimi in papeževimi zastavami okrašene, le par fakcijoznih hišnih posestnikov porabilo je tudi to priliko za demonstracijo. Cerkvenega opravila, trajajočega do 2. ure popo-luone udeležila sta se tudi dež. predsednik baron ga je zgrabila roka županova in preden se je vzpa-metoval, že je imel vrv okolu rok. In preteklo je nekoliko minut in gospod poročnik se je zvijal v slami na vozu. Župan ga je odpeljal k okrajnemu uradu v bližnje mesto, da bi izvedeli gospodje, kaj trpe kmetje na cesarski cesti, da se pa vender tako z lehka ne udajo. Vojaki pred županijo še imajo puške pri nogi; niti se ne ganejo; se tudi neso smeli, dokler jim gospod poročnik ne ukaže. Niti trenotje bi ne bil premišljeval; vsakemu, kdor bi ravnal proti povelju, segnil bi z oclom k srcu. Župan se je pripeljal že v dolino, vijočo se kake četrt ure od vasi. Gospodu poročniku se je mah na gorenjih ustnah belil že od pen. In tu na-gloma vrhu vsega še kazaška stotnija prijezdi nasproti. Župan je ustavil voz, pozdravil gospode jezdece in star kazak, jahajoč spredaj, segnil mu je v roko. „Kaj je to?" ,E, Prusak je!" „In častnik!" Stari kazak — ataman — nagnil se je zdaj v koš. Winkler, župan Grasselli in na tisoč« ljudstva- Po cerkvenem opravilu bd je obed. na katerem so bili deželni predsednik baron Wmkler. knezoskof dr. Misija, prost dr. Jarec, župan Grasselli, slikar Jurij Šubić, cerkvena ključarja Samassa in Lahajner, stavbeni mojster Fales-hini in več duhovnikov. — (Ljubljanski knezoskof dr. Misija) podaril je za zvonove v Podčetrtku 50 gld. — (Dovtip — ali kali?) Po Štajerskem se pripoveduje, da neinškutarji kandidujejo za škofa v Celovci Celjskega opata viteza "VVretschka. Vidi se, da imajo neke viste ljudje vse leto predpust. — (Slovensko gledališče.) Včeraj pred• stavljala se je Nestrojeva burka ..Nezgode starega mladeniča" (pravilneje bi se reklo „Nezgode sta rega samca".) Rečena burka je za nedeljsko predstavo kakor nalašč, igrala se je pa včeraj tako vrlo, da se je občinstvo neprenehoma smijalo ter igralce s tleskanjeni in klici odlikovalo. Glavno ulogo imel je g. Borštnik, ki jako spretno in marljivo vodi naš Thespijev voz in se nam je včeraj pokazal izvrstnega kotnika. Tovarnarja Valjavca je vseskozi jako dobro pogodil g. Kocelj. Isto se sme reči o gg. Štur m ml., Slavko in Danilo (Kos, Orel, Arnold) kakor glede maske, tako tudi glede igre. Žensko osobje je jednako vrlo sodelovalo. Gospića Zvonar jeva (Gabrijela) bila je prav brdka salonska prikazen in gospiei Nigrinovi sta svoji ulogi, kakor vselej, dobro rešili. Gledišče je bilo dobro obiskano. — (Bakteriološka p re i s k a v a ) je pokazala, da dne 5. t. m. v Ljubljani „ Pri bavarskem dvoru" umerši pomožni sprevodnik Fran Ba-štole ni umrl zn azijsko kolero. — (Kolera.) Po uradnem izvestji je v Trstu od polunoči 15. do polunoči 16. t. m. 14 osob za kolero zbolelo, v okolici 0. Umrli 2 osobi, od prej zbolelih 9. Doslej zbolelo 816 osob, ozdravelo 252, 505 pomrlo. — V Budimpešti od petka do sobote 46 osob zbolelo, 17 umrlo. — (Dijaška kuhinja v Ptuji.) G. Fran Simoni č, kaplnn v Žetalah, je pristopil kot mesečni podpornik, plačujoč za 15 dnij. Slava! Vivat sequens! — (Dunajsko vseučilišče) je v vsej Evropi najmočneje obiskano. V preteklem zimskem semeBtru bilo je 5026, v poletnem semestru pa 6358 slušateljev upisanih. Doktorji bilo je promo-viranih 332 kandidatov, (14 bogosldvcev, lil ju-ristov, 152 medieiucev, 45 filozofov), mej njimi 6 „sub auspiciis imperatoris". Na vseučilišči je 85 rednih, 55 izrednih, 4 honorarni profesorji, 142 privatnih docentov m 11 učiteljev, torej vkupe 21)8 učnih sil. — (Akad. zab. lit. društvo „Hrvatska") v Gradci izvolilo je v svoji prvi izredni seji dne 15. t. m. za prvi semester sledeči upravni odbor: Predsednik Franjo Domaldovid, stud. med. Podpredsednik Anton Kuhn, stud. med. Tajnik Mihovil Ba-rac, stud. med. Blagajnik Eugen Breberin, stud-med. Knjižničar Peter Dabčevie, stud. med. Revizorja: Moreslav Kunjašić, stud. med., Ljuboslav Dobrila, stud. med. — („Gospodje i husariK) je naslov novi operi, ki jo je Ivan pl. Zaje zložil in katera seje dne 13. t. m. prvikrat v Zagrebu predstavljala. Li-bretto je od J. E. Tomiča. Gledališče je bilo v dosedanjih predstavah razprodano. Kritika navaja hibe »Da, gospod!" »Nič gospod, — jaz kazak — ti Čeh — midva brata!" „In vrl častnik!" rekli so gospodje jezdeci obstopivši voz in plunili so na zemljo. „A kako je prišel na voz?" „Hotel nas je dati postreljati, brate —■ t,Tako, brate — dobro!" „Jaz sem ga pa premagal in ga peljem h go-spodskej lfa „A zdaj se vrni! — Ne bi dosegel tam ničesa. — Vso skrb pusti nam!" Gospod poročnik ni vedel, kam bi se dejal. Ako bi bil mogel, meč bi v sebe gotovo bil porinil. Ali župan je umel na polji napraviti povreslo takšno, da bi ga morali razsekati, preden bi ga bili razvezah, in kaj pa še potem vrvi okolu rok. In kazaki so drug drugega prekričevali „Vrl častnik!" Tudi konjiči njihovi so s hrzanjem pri-glaševali temu posmehu. (Dalje prih.) in prednosti tega najnovejšega proizvoda, posebno hvali ouverturo, čveterospev v prvem dejanji, kuka vično peten in zbor husarj^v v drugem, potem pa deveterospev v tretjem dejanji. — (Od važan je „Hrvata rje v* z Rakeka, i Vsako leto v meseci oktobru in deloma tudi v novembru odvaža železnica od postaje Rakek iz Kočevskega in Čabarskega okraja dohajajoče drvarje takozvane „Hrvatarje" na številu ok(,lo 150O —2000 na Ogersko in Hrvatsko, in sicer na postaje Zagreb; Barcs. Buda, Sisek in Zakany; do zdaj jih je v oddelkih odvažal mešan vlak št. 101. Zaradi preteče kolere pa je upraviteljstvo južne železnice odredilo, da se zdaj ti delavci odvažajo tudi, če jih ni čez 200 vkup, s poštnim vlakom št. 7 v posebnih vagonih III. razreda. Vlak spremljajoč«-mu osobju se je zau kazalo, da mej vožnjo strogo pazi na to. da v vagone, kateri so namenjeni za delavce, ne stopajo drugi potovalct in da delavci ne rabijo drugih vagonov, nego zanje pripravljene. Na postaji, kjer izstopijo ti delavci, se vagoni, v katerih so se oni pripeljali, takoj očistijo in razkužijo. Za slučaj, da bi bil« kak dan trebi prepeljati nad 200 delavcev, oskrbi .-,e poseben vlak. Časih se tudi na postajo, kjer imajo izstopiti ti delavci, brzojavno na -znani njih prihod, da se zvrše potrebne priprave. — (Izkaznice avstrijskih državljanov v Ogerski.) Povodom posebnega slučaja, v katerem so o^erska obiastva tostranskega, brez prave izkaznice po ogerski zemlji potujočega trgovskega agenta zadržala, ker je opustil predpisano policijsko naznanilo, jw kr. ogersko niinisterstvo za poljedelstvo, obrtnijo in trgovino obrnilo se do avstrijskega trgovinskega ministerstva s prošnjo, naj bi gledalo na to, da si tostranski trgovski pot.ovalci, kateri hote hoditi po ogerski zemlji, oskrbijo poleg na njih opravilo glasečega se pooblastila primerno izkaznico. Taka izkaznica more biti potni list ali s potnim iz-kazilom napisana delavska knjižica, kjer pa ostanejo, se morajo pri dotičnem političnem oblastvu redno zglasiti. — (Trgovinski promet zBotnbayem. ) C. kr. trgovinsko niinisterstvo poroča, da je c. kr. konzulat v Bombavi naročil tamošnji tvrdki Pelli in dr., katera namerava odpreti poseben oddelek za trgovino z Avstto-Ogersko ter si je v ta namen pridobila mladega avstrijskega trgovca H. Jannija, naj izdela nekak navod, kateri bi obširno pojasnjeval navade pri indijski trgovini. Ta navod ima namen, nase trgovce tn tovarnarje kolikor možno natanko poučiti o navadah in tržnih odnošajih v Bom-bayi ter jih obvarovati pred večkratnimi zmešnjavami, prevarami in prepiri. Najbolj primerno blago za eksport v Indijo je papir, užigaiice, vino, ste klenina, les, lesena roba, konji, stroji, železniška kolesa itd. — Gori omerjeni navod je priobčila „Austria", ari iv za zakonodavstvo in statistiko v VIII .zvezku 1886. Udeleženi krogi mogo se natančneje o njej poučiti pri tukajšnji trgovinski in obtni zbornici ali pa si naročiti omenjeni zvezek „Austrie" iz dvorne in državne tiskarne na Dunaji. Telegrami „S!ovenskemu Narodu": Ptuj 18. oktobra. Za deželni zbor dr Jurteia kandidatom proglašen. Politično društvo „Pozor". Dunaj 18. oktobra. Dr. Schmidt, pisarniški načelnik pri državni železnici, vrnivši se v soboto iz Budimpešte v isti dan za kolero zbolel, po noči umrl. Vse potrebne zdravstvene naredbe so se ukrenile. RuŠČuk 18. oktobra. Po poročilih iz Sofije položaj ni več tako napet. Zmerni elementi v ministerstvu silijo na sporazum ljenje z Rusijo. Dunaj 17. oktobra. Ministerski sovetnik v naučnem ministerstvu Eduard Križek povodom svojega umirovljenja dobil vitežki križ Leopoldovega reda. Frankobrod. 17. oktobra. Meyer Karol Rothschild umrl za srčnim mrtudom. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec) XII. G. zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, zadevajoč neko prošnjo za dovolitev, da bi se smele pričeti teh ničue priprave za sekundarno lokomotivno železnico na Dolenjsko. C. kr. deželna vlada želi v gorenjem dopisu zvedeti, če je proti dovolitvi te železnice kaka privatnopravna ali javna ovira. Nameravana železnica bi se v zvezi z železnico Zidan Most-Zagreb pričela ali na Zidanem Mostu ali v Sevnici ter bi potem, prestopivši Savo šla čez Radeče, Mokronog v Sotesko in prestopivši Krko čez Toplice in Koprivnik v Vrd (Brdo) na Kolpi, da prestopivši to dospe do Sela na kr. ogerski državni železnici; eventualno pelje ta proga od Sev-nicfl, prestopivši Savo, čez Mokronog na ravno omenjeno črto. Eventualno bi se zgradile stranske črte: a) od Soteske, eventualno od Toplic na Krko, od tii ali čez Višnjo Goro ali čez Turjak v Smar-tino in od tu eventualno proti Ljubljani; b) od Koprivnika na jedni strani v Kočevje, na drug' strani v Černomelj; c) z obali Save, Krke in Kolpe hi se eventualno zgradile dovlačnice (železnic?) do glavne proge. Da-se se ta železniška proga ogne deželnega glavnega mesta Ljubljane in se zbornica in visoko deželno zastopstvo že dve desetletji poganjata za /gradnjo železnice iz Ljubljane na Dolenjsko vender meni ods**k, da bi tudi to progo udeleženi krog radostno pozdravili. Ker mu niso znane nikake ovire proti dovolitvi ter radostno pozdravlja vsako gibanje, katero meri na zgradbo železnice skozi Dolenjsko, kjer zdaj še ni nobene zatorej predlaga: Slavna zbornica naj se izvoli v svojem mnenji do c. kr. deželne vlade izreči, da jej niso znane nikake ovire proti dovolitvi tehničnih priprav za gori omenjeno železniško progo. Predlog se vsprejme. XIII. G. zbornični svetnik Vaso Petričift poroča v imenu odseka o prošnji občine Kamnik, da se nastavi maksimalna tarifa na nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa. Ces kralj, okraju-« glavarstvo je v tej zadevi zaslišalo tudi zadrugo in ogledovalca mesa ter uvažalo obstoieče razmere ter našlo, da bi bilo najbolj primerno, da se nastavi maksimalna tarifa mesu v tej visokosti. L. Goveje meso od pitanih volov: a) prednje po :i8 kr. kilogram, b) zadnje po 42 kr. kilogram. 2. Goveje meso od nepitanih volov: a) prednje po 36 kr. kilogram, b) zadnje po 40 kr. kilogram. 3. Telečje meso po 44 kr. kilogram. Ker je ta tarifa ob zdanjih odnošajih utemeljena ter se z gotovostjo sme pričakovati, da občinsko zastopstvo predloži višje maksimalne tarife, kadar se cena živini poviša, meni odsek, naj bi se zbornica pridružila pr. dlogu c. kr. okrajnega glavarstva ter predlaga: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do vi8. c. kr. deželne vlade izreče, naj določi omenjene maksimalne tarife za nadrobno prodajo govejega iu telečjega mesa za obseg Kamniške občine, dokler se zopet ne prekličejo. Predlog se vsprejme. XIV. G. zbornični svetnik Vaso Petri č 16 poroča o prošnji mestne občine Kočevje, naj bi se ustanovila maksimalna tarifa za nadrobno prodajo govejega mesa ter jo prediaga tako-le: Za goveje meso I vrste 46 kr. za kilogram iu II. vrste 40 kr. za kilogram. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji meni, da je omenjena cena kot maksimalna tarifa zdanjim odnošajem prav primerna ter jo priporoča. Tudi odsek je tega mnenja, zatorej predlaga: Slavna zbornica naj se izvoli izreči, za to maksimalno tarifo za n. drobno prodajo govejega mesa za obseg občine Kočevje. Predlog se vsprejme. XV. G. zbornični svetnik Vaso Petričič poroča, da se je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu do zbornice obrnilo s prošnjo, da izreče svoje mnenje, če bi bila ustanovitev brzojavne postaje v Št. Rupertu iz trgovinskih in obrtnili ozirov koristna. Odsek se je posvetoval ter našel prošnjo utemeljeno. Občina Št. Rupert broji 33 vasi s 4345 prebivalci. V občini nahajajo se prostrani gozdovi z mnogimi žagami. Lesna trgovina, posebno s Trstom, z Ljubljano, Sežano itd., je zelo živahna. Važna je tudi trgovina z žitom, z vinom, vinskim kamnom, jezicami in svežim in posušenim sadjem. V občini najbližji okolici je več trgovcev, obrtnikov in gra-ščakov, kateri imajo obilo zveze z vnanjim svetom. Z ozirom na to je potreba brzojavne postaje v St. Rupertu razvidna, zatorej predlaga tudi odsek: Slavna zbornica naj se izvoli izreči za ustanovitev brzojavne postaje v St. Rupertu Predlog se vsprejme. XVI. G. zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje svoj samostalen predlog, naj bi se prosilo c. kr. državno vojno ministerstvo, da se vsprejme tudi kraojski les za pomorski arzenal. C. kr. povelj-ništvo pomorskega arzenala pošilja zbornici vsako leto razpis udobave potrebnih rečij. To se je zgodi o tudi za 1887. 1. Zbornica je udeležene kroge opozorila na ta razpis ter jih povabila, naj se udeležijo ponudbene obravnave. A vendar se niso mogli naši posestniki gozdov udeležiti povsem te ponudbene obravnave, ker se kranjski les ne vsprejema v nekaterih oblikah, kajti pri vrsti I.: „Deske in podkladje od jelkovine in mecesnoviue" veljajo posebni pogoji, da mora les biti iz Koroške in Štajerske. Ker posebni pogodbeni uveti pri zalaganji v vrsti II. zaznamenovanih jelkovib hlodov samo določajo, da morajo biti hlodovi in bruoa iz tuzemstva (domača), bi bilo pač naravno, da se tudi deske in podkladje od kran skega lesa vsprejema. Sploh pa je ueumevno, zakaj se ne vsprejema kranjski les, ker so strokovnjaki dokazali, da je gorenjski les jednak koroškemu in da je boljši nego štajerski. Za to govori tudi to, da se gorenjski les na Tržaškem lesnem tivišči prodaja kot koroško clago. Govornik torej predlaga: Slavna zbornica naj se pri vis c. kr. državnem vojnem ministerstvu poganja zato, da se v podrobne pogoje pri razpisih udobave za c. kr. pomorski arzenal postavi, da se tudi deske in podkladje od kranjskega lesa vsprejemajo. Predlog se vsprejme. Migljaj nradnlAtvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznini Bigurno -dpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Diinaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (20—T) Poštne zveze. Odhod Iz lijiihljane. V Novo meato vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudij. V IiHkoveo preko Domžal vsak dan ob 7. uri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob l/«7. uri zjutraj. V Kamnik vsak dan ob Vi5. uri popoludne po letu, ob 8. uri popoludne po zimi. V Polhov gradeč in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob *ltb. uri popoludne po letu, ob 2. vri popoludne po zimi. Na Ig; vsak dan ob '/,5. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludno po zimi. Prilio«! v LJubljano. Iz Novega meata vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoe vsak dan ob 5. uri 25 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Tujci: 17. oktobra. Pn Mlotmt Stiakil, Epler z Dunaja. — Amon iz Gradca. — Schulz iz Rudolfovega. — Krall iz Trsta. — Bernhardi iz Budimpešte. — Braun, Klein, Paime, Araber-ger z Dunaja. Pri Baller z Dunaja. — Kohn iz Prage. — Rumbold. Kossler i Gradca. — Mraulagg z Dunaja. — Zenker iz Gorice. Pri ifMHrji uv«*t ri jahem : Hočevar lz Kočevja. — Kohaut iz Reke. Tr'/iit* cen*- * IJubljHek) dne IG. oktobra t. 1. kr. Pšenica, hktl. . . . <; Rež, t. ... 4 S ■ Ječmen, n ... 4 22 Oves, 2i7B Ajda, ... 4i(i6 Proso, n ... 4 71 Koruza, » ... 4 71 Krompir, 2 BO Leča, w ... 10 Grah, 9 _ Fižol, Maslo, JI 11 _ kgr. . 1 _ Mast, 68 Speli trišen, „ — u cgr. .'"'peh povojen. Surovo maslo. Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . Go^eie meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko n „ Koštrunovo ., „ Pišanec . . . Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ , , Drva trda, 4 □ inetr. n melika, ?l. kr. — |T0 -.90 - 8 — 61 — 54 — 60 — 30 — 85 — 17 2 68 2 66 6lJ0 4 — Meteorologično poročilo. * Chs opazovanja Stanje barometra v mm. Teui-peratu a Vetrovi Ho-Nebo krina v mm. M O 7. zjutraj 2. pup. 9. zvečer 725-58 mm. 720-20 mL 715-41 na. _ 6-8" <: 10 6' C 11-5"C _ si. vzh. si. svz. si. svz, ___ obl. dež. dež. 320r-mm. dežja. 17. okt. 7. zjutraj 2. pop. H. zvečer 717-llram. 7l9 02mni. 723 61nmi. 10-6" C 15 2° C 8'6°C si. j z. z. jz. si. /.ah. —=**= d jas. d. jas. jas. 300 mm. dežja. Srednja temperatura 9-50 in 11-5°, za 1*9<> pod in 0-2° nad normaloin. ID-vjuiisijslra, "borza* dnć 18. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta.....,..... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije..... London .......... Srebro....... ..... Napol . . C. kr. cekini ........ Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 gld. Ogrtka zlata renta 4"/„ Ogrska papirna renta 5°/„ 6v/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5'' 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4,/lu/(, zlati zust. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior. obli«. Ferdinandove sev. žele c.e S2 gld. G5 kr fc3 n 114 40 100 _ K68 _ 279 n 80 125 30 9 n 91 * 5 it 91 61 w 87 132 169 25 102 90 91 80 105 50 118 m 50 124 m 50 98 n 60 • Kreditne srečke ..... 100 e 176 . 75 Rudolfove srečke . 10 , 1« . W Akcije anglo-avatr. banke 120 , 109 25 TrHmrnway-druit velj. 170 irld. a. v 2' 2 — V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knji^< 'tržnicah knjiga : Odkritje Amerike. PrtdtUU H. Majar. Trije deli, 4.36 strani, S°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 Ar., po pošti IO kr. več; posamični tvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti ĆJ kr. Ta knjiga jt lep dar ilovtnjki mladini. Vsak prijatelj naje mladine in knjiievnasti naje bode zategadelj hvaleien franci} kam krmu patru Hrizogonu Majorju, da jt lepo knjigo Campe/rm* priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr # Fed. Bamberg knjigotrinua v Ljubljani na Kongresnem trgu. V ..NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI Roman. Roman je izšla knjiga: •Junak našega <*asa. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selški župnik. Spisal L. Halkvy, poslovenil Vinko. — Ml. S", 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Naznanilo preselitve. Svojim častitim naročnikom naznanjam, da sem se iz • osedunjega stanovanja Mestni, trg št. 10, preselil na, Ststri trg- št. 2. ,776—d Anton fllakar. krojač. Anton Slovša, m te v. 1 i>rod IF* it \x 1 «, pri i, prodaja meso od pitanih volov po najnižji ceni. (777> Vrat, bronehije in pluča, najboljše vrste in po najnižjih cenah iz laNtn«>gn nuict-nega mlina na vulceke dobiva se na drobno in na debelo pri (734—5 ) Josipu Kušar-ji, trgovcu v Ljubljani, Vegove ulice št. 6. za koja nikdar nesmo preveč skrbni, da jih ohranimo pred prehladom vsleil gorkotnih razlik in preobratov; ohraniti je najložje, ako se rabijo lekarja Piccoli-ja v Ljubljani. S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnilobo, so najboljše sredstvo proti davicl ali Uifteritlki. in ker podpirajo dušnikove organe, či-tijo tudi glas ter odpravijo vsako Uušnikovo, vratno, kakor tudi sosebno plućno vnetje. Isto tako so antikatarhalne salicilne pastile, ker omehčujejo slezo, najvažnejše sredstvo za vse one imenom neimenovane stanove, k 'jim je največja skrb dobiti in ohraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V škatljicah po 20 kr. prodaja Li; 14 A It A A I»ICCOI,I-jevrt ,,pi i angelji1, v Ljubljani, na Dunajskej cesti. Vnanja naročila i/.vršč Bfl takoj proti r. pošti. povzetju BtlPSka po -760—^: VELIKA 500000 kot naj%«*eji «lol»it«'k v na)Mr«> joui tiluCttj: ponuja velika oit. a mark 70000 1 dobit. a mark 60000 2 d'>bil. a mark 50000 1 dobit. a mark 30000 5 dobit a mark 20000 3 dobit. a iuark 15000 26 dobit. a mark 10000 56 dobit. a mark 5000 106 dobit. A mark 3000 253 dobit. a mark 2000 512 dobit. a mark 1000 818 dobit. :*i iu rk 5 0 0 31720 dobit, a mark 145 16990