n^i] GLAS NARODA | oedelj m praznikov. ^ . SandedIImST S ^ »sJ) list slo?easidh delavcev v Ameriki, ^ II IM ^ ELETON PISARNE: 4687 OORTLANDT._»atored m lecond-Ola« Mattar, September II, 1903, rt Ike Port Offlc* rt N«w Tort, K. T, mte tka Ac* of OoBcraa of Hatch S. 1S7& TZLEFOV FUAUTX: «87 OORTLANDT. NO. 236. — ČTEV. 236. ■____" NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 8, 1909. — PETEK, 8. VINOTOKA, 1909. VOLUME XVH. — LETNIK XVEL Za odkritje spomenika generalu Puiaskemu. Z ODKRITJEM IMENOVANEGA SPOMENIKA POLJSKEMU JUNAKU BODE TRE-4 J" , BA ČAKATI. Kongres je za gradnjo spomenika dovolil svoto $50.000. PRIMANJKLJAJ. o Wa-hington. 7. oktobra. Medtem, k« je vlada nameravala v kratkem odkriti *jH,ine:iik poljskemu junaku generalu Pula>kemii. kteri se je Zajedno z o-menik. I je t a P)03 je kdaj zverini kongres dovoli! t-voto >."»0.(100 za napravo sj>o-menika Pula-kemu in sicer vsled nasveta osrednjega odbora ameriških Poljakov, kteri >o tedaj sklenili na' ta način počastiti svojega slavnega rojaka. Pro* tor na kterem bode stal spomenik, so taktff tedaj odbrali in potem je vlada na not-i la poljskemu ! umetniku Ksazimirju Chodizin^kemu da izdela spomenik |x> načrtu. kte-rega je predložil kongresu. Vlada je }K»tem sklenila z imenovanim umetni" kom v letu l!>(>8 po£^»dbo glede naprave spomenika in umetni,k se je zavezal, da bode >pm.enik izdelal tekom dveh in po! let. Dela na spomeniku sedaj dobro na-preduje in umetnik je do seda j i dobival na ra-un svojega dela veeje in manjšo avote denarja. dokler od dovoljene svoto ni ostalo se $8.4fK5.1P kteri denar je namenjen za ograjo in okrasek njivice krog spomenika. Potem je pa vlada izdala o igrati ne navduši le ljudi, i temveč celo konje, kteri jjostanejo j vsled godbe mnogo živahnejši, kakor -o običajno. Ker pa pride v krat-j kur predsednik Taft na obit-k v Texas. oziroma v mesto San Antonio, so tamošnji meščani sklenili, da bodo na i zboren način -krbeli za to, da bode tudi pretiš, na v ud use n za stra mesto Texas in mesto .San Antonio. Mesto je najelo toliko godb, da bodo imeli v San Antonio skoraj vedno godbo, dokler se predsednik ne odpelje. Predsednika bode vsled tega nemogoče počivati, da-i ravno bode do -krajnosti izmučen, ko pride v Texas* kajti pot iv: Californije je dolga. Iz San Antonio se namreč poroča. godbe spremljale predsednika v mesto, predno pride na Plažo Alamo, da izroči mestu svojo I adreso m godbe ga liodo zopet spremljale do hotela, v kterem bode stanoval. Potem bode godba igrala pred hotelom zoj>et dve uri. Iz tega jo razvidno, da bodo rro- , rali texanski godci igrati himno Star Spangled Banner" skoraj nepresta-i no. oziroma "overtime", dočim bodo J igrali tudi znano pesem "Sec, the: Conquering Hero Comes" skoraj ne-: protano. V tej pesmi se zlasti rabi bombardon, in tako bode mnogo inštrumentov te vrste popokalo. — Ko so nekoč v Arizoni igrali godci to pesem, so korakali med pokopališčem in bolnico za gluhoneme — in ko so prenehali, so v svoje čudo opa- j žili, da so vsi mrtveci in bolniki bežali. — . i Nesreče na železnicah. Dalhousie Junction, N. B.. 7. okt. Ekspresui vlak. ki je vozil iz Hali-faza v Montreal je tukaj za vozi I v nek posebni tovorni vlak. Pri tem so bili trije železničarji na mestu u- j biti in nekoliko je ranjenih. Springfield, 111., 7. oktobra. Izlet- j niški vlak. s kteri so se vračali iz-! letniki, ki so se vdeležili State-fair. I nekoliko milj južno od Farmer City zavozil v regularen potniški vlak. (Pri tem je bila Mi-s Clara Watson i na tmestu ubita, dočim je bilo trideset drugih potnikov toč ali manj ranjenih. Houston, fTex., 7. oktobra. Pri . Satini je včeraj dopoludne skočil raz tir neki vlak Santa Fe železnice, i Strojevodja in več potnikov je bilo ranjenih. i Ženske iu njihova starost. Philadelphia. Pa.; 7. oktobra. Zakon države Maryland določa, da mora vsaka ženska, ktera se namerava I poročiti, povedati svojo starost, ko gre po ženitvovanjsko dovoljenje, j I Vsled tega prihajajo sedaj device iz j Marvlanda v vedno večjem številu v Philadelphijo, da se tukaj poroča, kajti zakoni države Pennsylvanije niso tako nadležni in se ne zmenijo za starost mladih in starih devic. I Mladoleten sin je rešil svojo meter. MATI JE BILA OBDOLŽENA UMORA SVOJEGA MOŽA IN BI MORALA BITI OBSOJENA. Vsled tega je njen I41etni sin izpovedal, da je on izvršil umor. OBSOJEN, o- Sidney, Neb., 7. okt. Anton Krup-j nicky je bil premožen farmer, ki je živel na svojem obširnem posestvu v j bližini tukajšnjega mesta. Po noči dne 29. junija je krog polnoči vstal, j da se napije vode in potem se je vse-del za mizo v kuhinji. Ko je nekaj časa sedel za mizo, je nekdo skozi j okno ustrelil iu mu pognal svinČenko naravnost v glavo, tako, da je farmer na mestu obležal mrtev. Mrs. Krupnieka je takoj nato tele- j fonirala o tej novici šerifu, kteremu. je naznanila, da so prišli roparji v njeno hišo, da so jej odvzeli $700 gotovine in potem ustrelili njenega moža. Denar in puško so pa potem našli v njenej sobi skrito, vsled česar so pričeli sumiti, da je ona izvr-, šila umorstvo, tako, da so jo prijeli , in zaprli. Zajedno z njo so zaprli tudi njene- j ga 14 let starega sina Andreja kot pričo in ko se je včeraj vršila obravnava proti njegovi materi, je deček nastopil kot priča in tako je na sen-zaeijonelen način izpovedal, da je on i ustrelil svojega očeta, ne pa njegova | mati. Država ima skoraj vse potreb-, ne dokaze o materinej krivdi in ako j hi zadeva prišla pred veliko poroto, bi bila mati gotovo spoznana krivim umora po prvem redu in obsojena v smrt. Ker je deček pripoznal zločin, dasiravno je morda nedolžen, ga je sodišče obsodilo v dosmrtno ječo, ^ dočim so njegovo mater takoj izpu-j stili in vsako obravnavo proti njej ustavili. Potem, ko je bil deček že, obsojen, je povedal šerifu, da je po- ( pol noma nedolžen, ker on ni izvršil umora, dasiravno je sodišču to pove- ( dal. Krivdo je prevzel na-se le radi' tega, da je rešil svoji materi živ-, Ijenje. -o- PROTI FEARIJU. Nek greenlandski duhoven ga je obdolžil, da je z Eskimovci grdo ravnal. Kod a n j, Danska, 8. oktobra. Poi vsej Danski se vedno bolj zanimajo* za kontroverzo .ki je nastala med dr. Cookom in Peary jem vsled odkritja severnega tečaja. Pretežna večina' prebivalstva je sedaj na strani dr. Cooka, kakor je bila vedno. Rev. L ud wig, ki ima svojo cerkveno občino na severnem Greenlandu, je nedavno tukaj predaval o severnih pokrajinah iu tem povodbm je na vse; mogoče načine napadal Pearyja. Pri tem je povedal, da jc Peary s ! movci vedno slabo ravnal in da jih je goljufal, kjerkoli mu je bilo mogoče.. Nekoč je pu-til vetje število j Eskknovcev, med kterimi so biii tudi ženske in otroci, brez vsakih jestvin na ledu, -kjei jim ni preostalo nič druzega, kakor čakati na smrt. To je storil vsled tega, ker so baje ovirali njegovo ekspedicijo. Peary je nadalje skrbel tudi za to, da Eskimovci niso dobili orožja in lo\4--kih 1 potrebščin. To je storil jedino vsled tega, da so bili popolnoma od njega odvisni. Eskimovci so se tekom zadnjega leta neštetokrat pritožili pri danskih oblastih proti grdemu in I brezsrčnemu ravnanju Pearyja. Imenovani duhoven je tudi povedal, da zamore vi-e ono, kar je o Peary ju : pripovedoval, dokazati in sicer s tem, ! tla ima na razpolago obilo prič, ktere zamorejo vse ono kar je on povedni v polnem obsegu potrditi. -o———- Zrakoplavna družba. Albany, N. Y., 6. oktobra. Pri tu-i kajšnji .vladi so včeraj inkorporirali novo družbo imenom Sehroeder Aerial 'Navigation Co. in sicer z u-stanovno znesku $75.000. Namen je graditi zra- koplave iu letalne Stroje. [ Južne republike. Colombia in Japonska. JAPONSKA NAMERAVA BAJE ZGRADITI SVOJ, LASTNI PREKOP MED PACIFIKOM IN ATLANTIKOM. V to Bvrho je v Bogotl, Colombia, ustanovila svoj generalni konzulat ' 0 J, | PROTI ZJED. DfcZAVAM? -o- Bogota, Colombia, 7. okt. Položaj je tukaj še vedno tak, da na nikak način ni naklonjen Zjedinjenim državam severoameriškim. Ako Zjedinje-ne države ne bodo spremenile svoje stališče jrlede pogodbe, koja naj se sklene med republikama Colombia, ' Zjedinjene države in Panamo, toliko časa Zjedinjene države od Colombije nimajo mnogo dobrega pričakovati. Colombijski kongres je te dni skoraj jeduoglasno sklenil, da se mora vlada pozvati, da že prihodnji teden, predloži kongresu tozadevne nameravane posrodbe. Ravno tako je pa tudi znano, da kongres te pogodbe ne bo odobril, ker neee imeti kaj opraviti z Zjedinjenimi državami, na ktere se ! v Colombiji še vedno jeze, ker so jim na perfidni način odvzele pokrajino Panamo, kojo so potem spremenile v samostojno republiko, ktera je pa j kljub temu v vsakem oziru odvisna1 od Zjedinjenih držav. Sedaj se je pa tudi zvedelo, da je i zavladalo med Colombijo in Japonsko iskreno prijateljstvo, kar je ^led ! vsem" razvidno iz tega, eta je Japonska ustanovila v Bogoti svoj generalni konzulat. Predno je pa Japonska to storila, so se med njo in co-lombijsko vlado vršila tajna pogaja- i tija glede odstopitve pokrajine Atra-to Japonski, ktera slednja namerava na imenovani zemski ožini zgraditi kanal, ki bi vodil od Pacifika na Atlantik skoraj vsporedno s panam-; skim prekopom, kterega gradi vlada Zjedinjenih držav. Da se to uresniči, je sedaj Japonska ustanovila v Bogoti svoj generalni konzulat in konzul je že dobil navodila, naj tajno in 1 zasebno obravnava s eolombijskim j inženirjem Luis Arturo Undurraga, j kteri želi od vlade dobiti koncesijo za gradnjo takozvanega atratskega prekopa. Undurraga se je nedavno! mudil v Londonu, kjer je skušal za gradnjo tega prekopa pridobiti nek j angleški sindikat. Bogota, Colombia. 8. okt. Vlada namerava v Colombiji omejiti tiskovno svobodo. Lastniki časopisov so vsled tega energično protestirali in agitacija proti vladi postaja vedno večja. -o- Nad trideset premogarje7 ubitih. Ladysmith, B. C.. 7. oktobra. Iz premogovega rova Extension, kjer se je 4c dni pripetila razstrelba plinov, so ito včeraj zvečer prinesli na površje 23 mrtvih premogarjev. V ko-kor se je zamoglo dognati, je v rovu še devet mrtvecev, do kterih pa včeraj ni bilo mogoče priti. Denarje v staro domovini pošiljamo ■a f lUi........................M kros, m mM.................1M km, m 4L10........................Mt km, m IM.7S........................M» km, sa 1020.00 ............M06 kron. j Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma • izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 1L do 12. dneh. Denarje nam poslati ja najprilič-neje do $25.00 v gotovini .. priporo-! čenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER GO. 82 Oortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Are., N. E., OlSTflllTlfl. OUo. ttHttfi rtfiiii n-"""8' — Na daljnem istoku. Mandžursko vprašanje. V WASHINGTONU SO VSLED MANDŽURSKEGA VPRAŠANJA DOKAJ VZNEMIRJENI. ! _ I Naša vlada je pozvala svojega pasu- [ nika na Kitajskem nazaj v Washington. j DRUGA POSVETOVANJA. -o- Washington, 7. oktobra. Nedavno' je vlada imenovala novega po&lanika, za Kitajsko Craneja. kteri je potem odpotoval proti Pekingu. Na daljnem iztoku je pa položaj postal tako resen in zamotan, da je sedaj vlada pozvala imenovanega poslanika, ki je bil že v San Franciseu, nazaj, da >e ž njim posvetuje o polo/.aju. Semkaj { pridev kratkem tudi šef iztočnjeazij-skega oddelka, ki je nekak pod urad državnega oddelka naše vlade, Rant-ford S. Millerja, ki je bil preje po-j slaniški tajnik v Tokio in ki se rav- i no kar vrača iz daljšega potovanja po Japonskem in Koreji. Mudil se je dolgo časa tudi v Mandžuru, tako, da ! so mu iztočnoazijske zadeve dobro i znane. Taoni >e je mudil več mesecev. tako da bode sedaj državnemu oddel- : ku lahko poročal tudi o nekterih po-' drobnostih iztoenje azijL-kega položaja. kajti podrobnosti položaja naši vladi dosedaj itak niso bile znane. i Naš poslanik za Tokio T. J. O'-i Brien se je te dni podal na svoje i mesto v Tokio. Skoraj Vre poletje j >e je mudil v Zjedinjenih državah, f Prvotno je nameraval ostati še dva j nadaljna tedna v Ameriki. Svojega dopusta pa ni užival v miru, kajti j skoraj vedno se je moral posvetovati z dostojanstveniki v državnem oddelku naše vlade. Imenovani poslanik; se jc mudil pri predsedniku Taftu. ko je bil :-.Iednji na dopustu v Be-verlyju, Mass. Končno je odpotoval: v Bruselj v Belgijo, kjer je bil nekaj , časa pri svoji rodbini fn od tam i je nameraval potovati preko §ibira v Tokio, ko so ga pciiovno pozvali v Washington, da ^e še v nadalje posvetuje z državnim tajnikom Kno-i xom. Pred par dnevi je potem od-i potoval via San Francisco proti Ja-1 pon>ki. Medtem ko v državnem tajništvu še vedno molči o vzrokih, vsled kterih so odpozvali poslanika Craneja, ki je bil na poti na Kitaj- ] sko se je kljub temu zvedelo, da se je moral vrniti vsled pogodbe, ktero -sta sklenili Japonska in Kitajska radi, nekterih rudniških koncesij v južnem Mandžuru. Kitajska z onimi pogodbami ni zadovoljna in tako je; sklenila, da bode izročila pogodbe v razsodbo liaškega razsodišča. Ko so: potem v Pekingu naznanili o svoji i nameri japonskemu poslaniku, se je slednji nepopisno vjezil in je toza-, devno noto raztrgal ter pripomnil da, .'uiatra njegova vlada tako postopanje za žalitev. - -o—-- Za kazen: nedeljska šola. D urbanu, N. C.f 8. cktobra. Tu-kajčr.je sodišče je obsodilo nekega trinajstletnega dečka, ki jt ukradel par čevljev, v šestmesečni obiik nedeljske ali cerkvene šole in poleg tega je bil deček še tepen. Sodnik je dobil od slarišev podpirano izjavo, da bodo starišl dečka vsako nedeljo za dobo šestih mesecev pošiljali v cerkev, kajti taka kazen jc baje za dečke najhujša. Bryanova hči kandidira v kongres. Denver, 8. oktobra. Mre-. Ruth Bryan Leatvilt, hčerka večnega demo-; kratičnega predsedniškega kandidata je včeraj naznanila javnosti, da bode kandidirala v kongres. Ona upa, da bode izvoljena in se pri tem zanaša na pomoč Jane Jefferson-kluba, kakor tudi na senatorja Pattersoim-Kandidirala bode seveda za demokratično nominacijo. — Republikanske ženske bodo imenovali za svojo kongresno kandidatinjo najbrže soprogo zvezinega maršala Baileya. ......BBM- SL0V2NCI IN SLOVENKI!, NAROČAJTE n VI "GLAB HABO- da", HAJT^cn ur HAjemmj- Š1 SLUVUUp U1IVH1EI iiiiiiriii rim-mi ; Milim i m Proč z Avstrijo Demonstracije u Selgraduj splošno žalovanje v srbiji povodom obletnice a-neksije herceg- bosne. Vse hiše in celo uradna poslopja! so v talnih zastavah. agitacija. -o Bel grad, Srbija, 7. oktobra. Danes .je obletnica, odkar je Avstrija a-nektirala srbski deželi Herceg-Bosno rn vsled tega odmevajo po vsej Srbiji • pred v-em pa v Belgradu klici: i "Proč z Avstrijo!" Vsa Srbija je i sedaj v žalosti, na vseh hišah vihrajo črne zastave in celo na vladinih in uradnih poslopjih -vise žalni znaki. ■Kamorkoli se pogleda v tukajšnjem mestu, videti je na stotine črnih za-: stav. Srb-ki dijaki in drugi ljudje' hodijo t rumom a po ulicah in demon-1 strijajo proti Avstriji. Položaj jc' ravno tak, v kolikor pridejo ulične demonstracije v poštev, kakor je bil lani, ko je Avstrija anektirala Her-! ceg-Bosno. O" ■■ — - J ZASTRUPLJEN JE S STRIHNINOM. Strap v pivu je usmrtil moža, medtem | ko je žena težko obolela, —o Policijska oblast v Patersouu, N. ; J., še ni mogla razrešiti smrtni slu- [ čaj zasfntpljenja, ki -se .je pripetih v j stanovanju Ed. Provosta, št. 49 But-, ler St. Provost, kakor tudi njegova • hišnica, gospa Webb, sta pila po jedi i eno steklenico pive in takoj nato so j se ju polotile bolečine. Ko je dospel, dr. Flitcorft v stanovanje, je bil mož že mrtev. Ženo so prepeljali v bol-; nico, kjer so ugotovili, da je zastrupljena s strihninom. Ostanek piva je dobil kemik v svrbo preiskave. Gospa Webb živi že dalj časa ločena od svojega moža in slednjega išče policija. Če ostane Webbova pri življenju, je vprašanje. V stanovanju je bila naj-dena tudi steklenica "Tincture of Iron'*, od ktere manjka majhna količina. Provost je bil tesar, 60 let star, medtem ko je gospa Webb stara 37 ■ let. Zdravniki so bili preseneteni j vsled hitrega učinkovanja strupa in ! so prepričani, da je bil jako nevaren strup. Pivo je bilo iz neke pivovarne v Hawthorne. Zdravnik countvja dr. Armstrong ne verjame, da bi se že preje nahajal v pivu strup, ker več osob, ki so pile iz drugih steklenic, ktere so bile iz istega zaboja, ni obolelo. Zdravniki v bolnici so prepričani, da je nekdo dejal strihnin v pivo, kterega sta pila Prevost in gospa Webb. Ker se izvajanja Webbove v mnogih točkah ne strinjajo, jo bodo jako strogo za-slišavali, v slučaju, da ozdravi. Do sedaj je slučaj jako zamotan. o razstrelba viadukta. Nepoznane! so železniški viadukt pri Buffalo s dinamitom razstrelili Buffalo, N. Y., 7. okt. Nepoznani zločinci so z dinamitom razstreliti in pognali v zrak železniški viadukt New York Central železnice na vogalu Elk in Michigan St. Škodo še niso cenili, vsekako je pa zelo velika, kajti trajalo bode dolgo časa, predno bodo zopet ono, kar je razdejano, zgradili. Kacih 20 štirijaških čevljev mostu je popolnoma razdejanih. Nepoznanci so že 14. septembra nameravali na isti način razdejati imenovani viadukt. Podjetniki, kteri izvršujejo imenovano delo, so mnenja, da je razstrelbo pripisati njihovim štraj kuj očim delavcem, mesto kterih so najeli neunijske delavce. Razstrelba je bila izredno jaka in v okolici so se vsa okna razbila. Viadukt, kteri je bil skoraj dogotovljen, gradi neka tvrdka iz Mereerja, Pa., kteri se ne razume dobro z unijami. * tj rfciin iT'fitor Razne novosti iz inozemstva. 7 " -o-Hi r^.^ro V BARCELONI SE NADALJUJEJO EKSEKUCIJE TAKOZVA-NIH REVOLUCIJO- ~ NARJEV. 1 f] Španci so pričeli utrjevati mesta, -ktera so zasedli v Maroku. RUSI IN NEMCI. o- Cerbere. Franeija. 7. okt. Iz Barcelone se semkaj poroča, da je v ta-mošnjih zaporih še nad dva tisoč aretovancev izza zadnjih demonstracij in revolucijonarne«ra gibanja v imenovanem mestu. Vsi jetniki še čakajo na obsodbo. Minoli ponedeljek bi morali dragonci ustreliti pred trdnjavo Montjuicb revolueijonarja Gareija, toda. ko je poročnik ukazal ustreliti, so vsi vojaki ustrelili v zrak. tako, da kroglje obsojenca niso pogodile. Na ta način so dvakrat streljali in potem je poročnik, ki ju dragoneem sam poveljeval, z revolverjem obsojenca ustrelil. Meiilla. Maroko, 7. okl. Špansko vojaštvo je pričelo mesti Nadar in Zeluan utrjevati in poleg tega so Španci pričeli graditi železnico med obema mesti. Petrograd. 7. okt. Ministers! vo notranjih del naznanja, da je Nemčija dala Rusiji zadoščenje, ker je nemški konzul v Harbinu. Mandžur, razžalil nekega višjega ruskega uradnika. ko je slednji dal svojim podložnim nalog, naj pobirajo davke pri \sem prebivalstvu imenovanega inan-džurskega mesta. London, 7. okt. Angleška državna banka je povišala diskont ne pristojbine na gotovi denar za pol rxlstotka, kar se od minolega aprila naprej Še ni pripetilo. Denar postaja sedaj vedno bolj drag. Petrograd, 8. okt. Kolera v Petro-gradu še vedno divja in se vedno bolj razširja. Povprečno se vsaki dan pripeti 30 novih slučajev nevarne bolezni, toda to je sedaj postalo že tako navadno, da se časopisje s to stvarjo sploh več ne bavi. V restavrantu Mad ved, ki je jeden najelegantnejših v mestu, so trije vslužbenei oboleli za kolero, vsled česar so sedaj imenovani restavrant zaprli. Iizbona. Portugalska, 8. okt. Portugalski parnik Bastos Reis. na kterem je bilo 43 mornarjev, se je pri Averio potopil. Valovje je dosedaj vrglo na kopno 17 trupelj ponesreče-niLl mornarjev. Tudi ostali mornarji so najbrže utonili. Berolin, 8. okt. Finančni jndožaj v Nemčiji postaja od dne do dne vedno slabji. Vladi primanjkuje denarja za administracijo na vseh koncih in krajih, kajti tudi nezn"sni davki jej ne prinašajo toliko, da bi zamogla pokriti svoje redne izdatke in poplačati obresti na svoje ogromne državne dolgove. Vsled tega je sedaj vlada zopet sklenila, da bode počet kom leta 1910 najela državni dolg v znesku $123,000,000. Proračun za prihodnje leto znaša $128,000.000. mesto $70,000,000, kakor je bilo predlagano. -o- Otvoritev canadskega parlamenta. Ottawa. On t., 7. oktobra. Vlada je sklenila sklicati canadski parlament dne 11. novembra. Parlament s* bode pred vsem bavil s kanadskim fari-tom napram Zjedinjenim dr«vam, Franciji in Nemč-iji. Mnogo se bode razpravljalo tudi o ustanovitvi ca-nad-ke vojne mornarice. Cena vožnja. Parnik od Aiutro-Americana prof« OCEANIA" odpljuje dne 13. oktobra. "ARGENTINA" odpljuje dne 20. oktobra. i New Torka t Trat in Reko. B tom pomikom dospejo Slovenci in Hirati najhitreje t itoJ rojstni krni. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta*4i Beke $S*.O0 «• SJaUUan« *S6<6© i* Kftfreta $*7M "GLAS NARODA"' (Slovenlc Dally.) - Owned and published by the • — filovenio Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. | LOUIS BEKEDIK, Treasurer. ; Plaee of Business of the corporation and ; •ddrtse-s« of above officers : 82 Cortlandt ■ Street, Borough of Manhattan, New York ! City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in f Canado........ .$3.00 . " p>l leta.........1.50 leto za mesto New York ... 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 " " pol leta.....2.50 - " " četrt leta .... 1.75 a—— —■—— " -"GLAS NARODA" izhaja v8ak dan ia- vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") ttroed every day, except Sundays end Holidays. Subscription yearly $3.00. advertl.sementa on agreement« Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne —timrijn Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey' Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrotdnio, da ^ nam tudi prejdnje bivališče naznani, da hitreje najde- mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na- :Bov : "GLAS NARODA" »Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Jfi-l- ------H * Dohodninski davek. O] -do i ndlairanejja dohodninskega da- \a -■> -i bili dosedaj pri nas re-pn>»! in demokratje jedini, ven- dn t \ novejšem času skoraj vse ka/r a lit. da >e bodo tudi glede te-ua vprašanja ločili.* Medtem, ko so • U-iii' s valji- pri svojem zadnjem zbo-; v državi Massachusetts sko-raj }> j! -no sklenili, da so za to. < a se uvede dohodninski davek, so j• pu li am i pri svojem zadnjem zbo-i-»v. i - I. !i, da I* hI o zavzemali n;i>; >. >:ališče. Republikanci so bili p i i i sprejeti tozadevni ' s' p. k;n;i uvaževali so pred vsem, j j da 11 i Tajit -lede davkov, kteri naj ( f lin.. » "d dohodkov posameznih;, >v. pred vsem določevati iii • < -.m«, ne pa zveza držav. K >r namerno iz lista Spring-liehl Daily Republican, imajo v dr-, /avi M*i—aelusetts že davno dohod-: -\i davek, Olasom tamošujih za- j ' "i > !• - i i država dohodninski da-i•■■k na prihodke, kteri znašajo na. I► p-t več, kakor po $2000, seveda J a lake, ki prihajajo od kakega podjetja, obrt i ali sličnega. Tudi oni l.i idjr. ki in aj<> na leto po več, ka- | -r po plače, morajo plačevati, iji/' ' d ■ i! ■1 - ko davke. Iz tejra je raz-' vidno, da pobirajo tamkaj davke le i ^ « * l.indij, kteri morajo za svoje N ! d e -krneti s svojo lastno mar- j. l':vosij.» in svojim lastnim delom, dolini o davku na prihodke, ki priha- t ■ " : -- -ti. t:im ni govora. Tako r naziranj" o dohodkih, kteri se na ta-ko u- - - n način ločijo jeden od g drn-j.-'_ra, je pa tudi vzrok, da so bili j^ luf dohodninski davki dosedaj j V''-..i i v i ti -eo. Tako so na pri- s T; v -tu Bostonu, kjer je na mi- j. I ...... in milijone bogastva, tekom ^ ' 1: "ua 1 <■ i a dobili le $700.000 dohod- j. k > a davka, kar bi niti ne zado-' v . :n upravo jed nega jedinega j( ok ka imenovanega mesta. ,t( I'rt t; a s s«, tudi javnost že dolgo >'-..-a no i i |e z dohodninskim davkom, j 7 tak iia ni pričakovati, da bi zveza . £ držav k- 1 ij uvedla take davke, dasi-j t. ravno Iti bili opravičeni, kajti na ta > jf način bi potem plačevali davke pre- g i mi; -l"ji, kterim se plačevanje dav- I v kov n .r tako ne pozna, kakor si- 1 p ror, asa« j-irn. koji pa morajo sedaj j n kljub v-emu temu prenašati in pri- n >P>-v.-,;i -koraj vsa bremena, kar jih in n ;o mesta, države in zveza držav. s, I', »de ii dohodninski davek sprejet -j r !i ne. dosedaj še ničesar ne ve, ka,,'i v je odvisno, bode li kongres!^ i via- ual za to, da se zvezina ustava ! n v toliko spremeni, da se potem lahko uvedo dohodninski davki. Da se to'- n »tose/.e, mora glasovati večina držav-lii'i post a vod a j za spremenitev zve-,,, zine ustave — toda to bode skrajno;81 težavno... j P" _______n; ~ P Car baje zopet v nevarnosti. n Ijomuoii. 7. oktobra. Iz Petrogra- ^ da se brzojavlja tukajšnjemu listu ''Standard", da so se delavci, ki popravljajo carjevo zimsko palačo v Petrogxadu, zaroti li proti življenju: p /irja. Starejšega sina nekega dvor- V« noga mizarja so zaprli. Pri njem so S r.a-li spi-e, ki so ga dokaj kompromitirali. ^ BI S kakimi mrežami se ulovi največ p rib? Neki angleški ribiči so opazili, da si se z zelenimi ali modrimi mrežami ulovi dvakrat več rib nego z navad- v\ nimi. k 1 Proti bojkotu. Poročali smo, da se je mudil naš , predsednik Taft te dni v državi Oregon, oziroma v mestu Portlandu, kjer je v jednem izmed svojih govo-! rov odkrito dejal, da je nasprotnik j m I vsakega bojkota. Da pa o njegovem d mnenju o tej stvari ne morejo na-; ^ i stati kaki dvomi, je tudi povedal, kako naj se tolmači njegovo mnenje, ■ vsled kterega naj se Shermanovi 0 protitrustni zakoni predelajo tako, da 0 delavske unije ne bodo spadale v ka-^ tegorijo korporacij, kterim je prepo-0 vedauo omejiti meddržavno trgovino, 0 ali jo motiti. Dotični zakon se ne 5 sme tolmačiti tako, da bi bilo bojkot j. od strani delavskih unij smatrati postavno dovoljenim činom. Ako se ■ namreč Shermanovi protitrustni zakoni ne predelajo po predsedniko-vem predlogu, potem nikakor ni izključeno, da bode nekega dne kako » sodišče proglasilo bojkot postavno • dovoljenim činom. Ker se pa zamore ^ s pomočjo bojkota uničiti marsikako 'podjetje in marsikako trgovino, je " naravno potrebno, da se tozadevni v zakon predela, tako, da bode kaj ta-s eega nemogoče in izključeno. Pred-h: sednik je tudi dejal, da je bil v osta-a lem vedno nasprotnik bojkota, kajti ir tako početje je smatrati zločinom, kteri se mora kaznovati. Predsednik Taft tega tudi nikdar ni tajil in je ^ to še preje, ko ni bil predsednik, vedno povdarjal. g Jednakega mnenja, kakor predsednik Taft, so pa bili vedno tudi vodje konservativniLi naših delavskih organizacij. pred vsem pa oni organiza-eije American Federation of Labor. Oni so se vedno potegovali za to, da se bojkot proglasi nepostavnim činom in vsled tega so zahtevali, da se Shermanov zakon tako spremeni, da bode bojkot nemogoč. Ako bi do to- 1 zadevne spremenitve prišlo, potem bi se naravno hvalili, da so oni to dosegli, kar jim pa sedaj ne bode mo- ' goče, kajti za to bode predsednik ' skrbel. Ako se Taftove želje uresničijo, potem se Shermanovi zakoni ne bodo več nanašali na delavske organizacije ali korporacije, temveč le na takozvane obrtne in trgovinske korporacije. Vsled tega smo pa sedaj radovedni, kako stališče bode zavzel oni Gompers, ki prihaja ravnokar iz dežele, v kteri je bojkot postavno dovoljen. italijanski glas o avstrijskem problema. ji ii. (Glej "Glas Naroda'' štev. 228 od 1 29. kimovca.) vr • • - 'i >aj reasumiramo bistvene točke iz izjav italijanskega poslanca v razgo-, j voru s poročevalcem "Agramer Tag-blatta"! j A) Trdi, da se avstrijski problem ( daja srečno rešiti na podlagi nacijo-nalne avtonomije. B) Očita Cehom nedoslednost, ker S se poteza jo za državno pravo, toraj 1 ugotovi jen je narodnih pravic na pod- ! lagi teritorijelne uredbe; a z druge 1 strani zahtevajo vendar narodno enakopravnost za svoje češke rojake, ki žive na Dunaju, toraj izven teritorija, i ki bi ga obsegalo češko državno pravo, dotim mora dunajske Čehe ščititi j le nacijonalno pravo, neodvisno od i teritorija. C) Očita Nemcem nedoslednost, ki zahtevajo nacijonalno avtonomijo za Češko, ker jim ta princip prihaja c : lam v prilog, hkratu pa odklanjajo r ' isti princip na Štajerskem in Koro- 1 škem, ker bi tu morali priznati slo- ' venski manjšini isto mero jednako- v ' pravnosti, kakor jo zahtevajo za-se T na Češkem na podlagi narodne avto- l I nomije. f D) Očita Nemcem in Čehom, da s 1 svojo politiko onemogočajo pravo re- i ^ šitev avstrijskega problema. r E) Izjavlja slovesno, da le zveza in š sobojevništvo med vsemi nenemškimi ' narodi more preosnovati državo tako, F da bi živeli v njej svobodni in avto- J nomni narodi. P F) Narodno vprašanje se mora re- n šiti za vso državo hkratu in na iste j podlagi. In ako hočejo sedaj tlačeni n narodi izsiliti spremembo ustave na 11 podlagi narodne avtonomije, morajo Z nadaljevati boj istodobno in v vseh ^ jezikovno mešanih krajih države! * » v ♦ Ji Da nimamo pred seboj zagrebške- a f^a lista z razgovorom z italijanskim z poslancem, menili bi, da je vse to go- v voril kak rodoljuben in pameten — j Slovenec! Ali tu imamo žrno na belem, da je r to govoril Italijan — in to ne kak j. navaden Italijan, ampak italijanski n politik, ki ima gotovo tehtno besedo. na določanju oficijelne politike av- p strijskih Italijanov. » To dejstvo pa nas postavlja pred s vprašanje: Ali ta Italijan — bržkone h leak Tirolec — ne posaa svojik ljubih j v soplemenjakov v naših primorskih pokrajinah? Ali pa je tudi na njem ' tisto glavno svojstvo, ki žalostno 's "odlikuje" primorsko-italijanske po-litike, tisto svojstvo, ki mu pravimo sebično hinavstvo, iz kterega z na->_ ravno silo izhaja nedoslednost! To k je tisto padanje iz protislovja v pro-11 tislcrrje, hi ki poraja fenomen, da na-l" ši Italijani danes povišujejo do neba l" kakov princip, a jutri že se mu izne-verjajo, ker jim tako vele njihovi na- I cijonalno- in oligarhiško-sebični cilji. a Če tudi ta poslanec spada v to vr-l~ sto italijanskih politikov, pravih spe- cijalistov v nedoslednosti, potem mo-ramo le strmeti, kako si je mož upal e izreči na adreso Nemcev in Čettov očitanje, češ, da so nedosledni, ker jedni zahtevajo, drugi pa odklanjajo e princip narodne avtonomije, ob jed-nem pa obojni zahtevajo dobrote te-ga principa za svoje manjšine v dru-gorodnih krajih T! ° Če bi bilo to očitanje na adreso ° Čehov in Nemcev tudi tisočkrat o-e pravičeno, Italijani so zadnji ki sme-° jo pisati to očitanje na tuje adrese, e ker prava* adresa so v prvi vrsti — II oni sami! Vsa njihova politika ni nič druze- ga, nego zahtevan je po strogem izva- l" janju načela narodne avtonomije, ob 1 jednem pa tudi — zatajevanje tega l' načela. Mari ne prinaša izvajanje i * principa narodne avtonomije v svo-e jih posledicah varstva narodnih manjšin t! Tako varstvo tudi zahtevajo Italijani za svojo narodnost na-"1 sproti drugorodni večini v državi A e kako postopajo oni sami na tistih o-zemljih, kjer so Neitalijani v manjšini?! Kako so postopali Italijani * — dasi ne tvorijo niti 2 odstotka I skupnega prebivalstva — s Hrvati, II dokler so v Dalmaciji oni gospodo-e vali?! Kako v Istri?! To je po-1 giavje, ki pretresa človeku dušo, da " stiska pesti od ogorčenja Kako bi ' hoteli Italijani še danes na Goriškem — ako bi imeli moči za to?! A to so dežele, v kterili so Italijani w v manjšini! Po tem si je lahko pred-" stavljati, kako postopajo na tržaškem * ozemlju, kjer imajo Italijani večino. Niti večinam v deželah, kjer so oni v 1 manjšini, ne privoščajo Italijani ti-! stega narodnega varstva in varnosti, ki sta neizogibna posledica narodne avtonomije! In takim politikom naj. bi verjeli, da iskreno mislijo s principom narodne avtonomije, da so res pripravljeni za strogo izvajanje tega principa tudi slovanskim manjšinam v prilog, da resno in iskreno mislijo p na tisto borbo vseh tlačenih narodov, o kteri tako lepo govori italijanski poslanec: na borbo za spremenitev ustave na podlagi narodne avtonomije, da bodo v tej državi živeli res i svobodni in avtonomni narodi drug poleg d nize ga ! Te vere nimamo in je ne moremo imet?. In predno bo mogla oživeti v nas, bo trebalo, da Italijani temeljito recidirajo vse svoje postopanje nasproti Jugoslovanom po zakitevah: iskrenosti, lojalnosti, pravičnosti in doslednosti! Dokler pa le govore take lepe besede, kakor smo jih čitali v "Agra-mer Tagblattu", dotlej jim bodo Jugoslovani odgovarjali: besede, besede in same besede! Ed. ■ * m m Pozno maščevanje. i Spisal Ferdo Plemič. "Tako, zdaj te imam tu! V moji oblasti si, in živ krst te ne reši iz mojih maščevalnih rok. Maščevanje? Da! So ljudje na svetu, sentimen- j talnih čustev, ki pravijo, da mašče- i vanje ni plemenito; ki trde, naj je prepustimo božji previdnosti. Jaz, bvalabogu, te bolezni nimam, božje previdnosti pa v tej zadevi nečem po nemarnem omenjati. V pest sem te i ; dobil, maščeval se bom! Hu... ljuto maščeval. Nekam pozno je to ma- j ščevanje, in ljudje bodo govorili, da < imam izredno hudobno srce, ki se po ; preteku tolikih let še spominja sprejetih bolesti. Ali to nič ne de, v tem pogledu požvižgam na ljudsko mnenje. V pozdrav to-le!"... In dvignila se je krčevito stisnjena možka pest ter priletela z vso silo na njeno mehko, prožno telo, da je zajeeala revi ca. Grozo vitez pa se je brezsrčno zakrohotal: "Ha, ha! Kaj takega nisi bila ] vajena, kaj ne, Marička? Pred leti < je bilo drugače. Pred leti, da, da, i a danes zapleševa drugo. Tako jo i zapleševa, da se bo kar kadilo. Pred vsem dol s to sivo spokorno haljo! i Dol s hinavščino!" In zopet se je dvignila ista kruta 1 roka, in z enim samim zamahljajem je sfrčala ohlapna, siva ruta s telesa ! uboge žrtve j < "Tako, zdaj si zreva oko v oko in j povedati si hočeva historijo iz prejšnjih, lepih dni, iz dni zlate mlado- . i sti. To je, povedati jo bom moral \ bržkone jas sam, ker iz tebe ni spra-, viti pol besede, dasi jt pol slovenske s a i literature o tebi pisalo, ko je namreč □ ; ta naša slavna literatura postala " sa-d! Ionska". Ampak, tvoja obleka je še - t vedno lepa kakor nekoč. Salament, o je to fin žamet!" -: Slednja stavka je izgovoril mož z 0 bolj pomirjevalnim glasom, dasi mu - je bil citati satanski sarkazem v nje- - govihl divjih očeh, ko je z drzno roko 1 pogladil žametasto obleko svoje ne- - srečne žrtve "Bomo videli, kaj mi ponudi Žid iz ■ starega mesta za njo!" je zamrmral - v brado ter sel svoji žrtvi naproti. Hladnokrvno je potegnil tobak iz - žepa, si zvil svalčico ter jo prižgal 1 in leno puhnil dehteči dim v zrak. f Potem se je obrnil zopet do svoje r žrtve ter spregovoril: 3 "No, zdaj se pa pomeniva prav po domače. Da si napravila tako gorje v slovenski literaturi, Marička, o tem ne bova govorila. Kaj tudi meni mari slovenska literatura in tvoja ble-D 1 da uloga v nji. V prvi vrsti se pomeniva o bolestih, ki sem jih moral pretrpeti jaz radi tebe. To niso ko-lj marjevi piki, ki se jih danes sprejema in jutri pozablja. Te bolesti tiče globeje, saj sem jih tudi precej globoko sprejel. V najnežneji mladosti sem jih sprejel. Ha, ti jih morda 3 ne pamtiš več, ali moj spomin je tr-1 den. Presneto, saj se celo spominjam, e kdaj je ranjki kapitan Kolumb našel Ameriko! In če sega moj spomin 3 i tako daleč nazaj, da ne bi se spomnil užitih krivic? Slab značaj bi bil. Toraj cuj me!" ^ Trdo je pala njegova roka na njeno ramo. j "Takrat si se še šopirila v dvorcu j moje ranjke tete. Bog jej daj zasluženi pokoj! Lahko bi mi bila kaj več zapustila. Ošabna je bila moja teta. ošabnejša še ti, ki si bila zenica t njenega strogega očesa. Najraje si I postajala po najimenitnejših sobanah j tetinega, dvorca, po onih sobanah, kamor jaz nisem smel. ker sem imel na-. vadno blatne škornjieke. In vendar me je nekaj vleklo v tvojo bližino. ^ z nepremagljivo silo me je tiralo v tvoje naročje. Le glej me. le! Bil . sem zaljubljen va-te z vso ljubeznijo, ' ki jo premore desetleten prerazvit dečko, in bil sem topen za vso to Iju-^ bežen z vso silo, ki jo premore raz-j ljučena petdesetletna teta. Ti me ni-si umela, nisi mi hotela naproti; kra-, Ijevala si v onih imenitnih sobanah. ( A jaz sem bil junak že tedaj in ro-^ mantičen tako. da bi se za vsako ne-> srečko ljubezen ustrelil. Ukral sem se tedaj v tvoje svetišče in po prstih ? stekel do tebe. Dvignil tvoj siv po-. • vršnik — nesramnica, tudi oni čas si nosila take sive površnike! — in ti . ; sedel v meljko naročje ter zacapljal z nožicami nebeške radosti. Se li spominjaš ? Nemo si sprejemala božanje mojih ljubečih rok in nisi me odrivala od sebe. A ko sem plaval ; v najslajšem razkošju, tedaj je na-krat stala teta pred menoj. Vražja žena je nosila vedno tako mehke ea-rape, da človek nikoli ni vedel niti , čul, od kod je pridrčala. In zagledala me je teta v tvojem naročju in stisnila je obraz v gube in šibo v roke, in nasekala me je, sam vrag vedi kako! A ti, a ti? Nesramnica, niti besede nisi spregovorila v mojo o-I hrambo, ne enkrat ne; in bil sem trinajstkrat tepen za-te, dobro vem, i saj sem si zaznamoval črte v svoj dnevnik. A zdaj je bila ura maščevanja. Po tebi je! Hej, Marička. nisem smel nekoč sesti v tvoje naročje; danes si v moji oblasti, danes hočem zaplesati po tvojem telesu. Zaplesati, da, le poglej me. s temi okovanimi blatnimi'čevlji po tebi in tvoji baržunasti obleki. Hu!" In skočil je grozovitež z obema no-! gama hkrati na svojo žrtev ter jo jel ; krvoločno teptati, da se je ječe udiralo njeno telo, in da sq, jele pokati njene jeklene zmeti. Pozabil sem namreč omeniti, da je bila ta nesrečna žrtev od našega junaka po svoji teti podedovana — ZOFA. In tako se je izvršilo sicer pozno in kruto, a vsekakor pravično maščevanje. To in ono. Brinove jagode. Brinove jagode ali bobike, nabrane v jeseni in dobro posušene: 1. Kdor ima prav slab želodee, jej prvi dan 4 bobike, drugi dan 5, tretji dan 6, in tako vsak dan po eno več j do 20 dni, potem pa zopet vsak dan po eno manj. 2. Iste slovijo tudi kot zdravilo pri kamenu in pesku, pri želodčnih in jetrnih boleznih) in če se je sapa v želodcu zasedla. 3. Caj iz brinovih jagod ustavi, če se ga začne o pravem času piti, vo- j I denico. 4. Spomladi tak čas čisti kri. 5. Da se obvaruješ nalezljive bolez-| ni, zažveči na dan 6—10 brinjevih bobik. 6. Vino ali Žganje, na kojem si nastavil bobike, žene vodo. TVR.RICHTBR'Q r"PAI N-A EXPELLER" 1 j Kaj ti koristijo močne miSice, če : 2 trpiš na revmatizmu. ; : PALVEXPELLER ; j, dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa boji lečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. ! F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., {• * New York. . i y^^k Pazite na varstveno Afl znamko s sidrom. 7 ^Bu 7. Brinovec je izvrsten na slab želodec in če te grize. 8. Brinove bobike so zdrave pri ze- ! lju, pri vloženem fižolu, kumarah in pri mesu, dejanem v stroj. Sredstvo zoper gliste. Vratič, ali pravzaprav njegova ko-renika, je izborilo sredstvo zoper gliste, posebno zoper trakuljo. Koreni-ko je dobro osuažiti, ostrgati, nj«-notranji del posušiti in stolči. Zoper trakuljo zadošča trikrat na dan na prazen želodec jemati po 2 grama te-jia praška. Otrokom se daje manje in navadno s strdjo. Vratič raste po peščenih in ilovnatih pašnikih, pa tudi po travnikih; smrdi in se ga živina ne dotakne. Njeprovo robato, tilt—i;t0 centimetrov visoko, nekoliko dlakavo steblo je vejnato in večji do l od lista do lista malo zveriženo Kazstrešeni listi so pernasto nacepljeni in imajo napilje-ne krpe. Kecljati so in njihov recolj se skončuje v široko rožnieo. Rumeni koščki so združeni v neprave kobule. Cveti so jako drobni in eevasli. ifast-lina cvete od malega srpanu do ki- ■ movca. i r\ Z NARODNEGA BOJIŠČA. I Za nemški dijaški dom (Studentonlioim) v Ljubljani je podarila vratišlavska podružnica društva za ohranitev nemštva v inozem-stvu 117 kron. S pruskimi novci se utrjuje ljubljansko posilinemštvo. "Sudmarki" je prodal s posredovanjem renegala Smodiseha svoj irozd v Št. I lju za 4000 kron duhovnik Fran Srnrečnik. bivajoč v pokoju v Velenju. Govori se. da sta bila dva slovenska kmeta voljna dati za omenjeni >rozd 6000 kron, a dobila ga je — Siidmark. Sramota! I Tndi pravičnost! "Slovenskega psa lahko vsak list reli, ne da bi bil za to kaznovan!" kričal jc ob napadu na slovenskega trgovskega sotrtidnika neki Deutsch-bauer v Ptuju. Za to zloto. ki vpije do neba in razburja narod, je dobil dva dni zapora. ^-—.— — POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem društvenikom S. Z. in S. P. P. I).. kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem v West Nentonu, Pa., za vso požrtvovalnost in ljubezen, ktero so mi skazali pri odhodu od tam. Živili! Na zdar! New York, G. vinotoka, 1909. Mihael Jantnik. Pri odhodu v svoj rojstni kraj po- ■ šil jam še enkrat iskren pozdrav iz obale Atlantika vsem rojakom in rojakinjam v Davis, W. V a., posebno onim v campili št. 17, 19 20, 27 in 29. Vsem skupaj kličem: Bilo - ! srečno! New York, G. vinotoka, 1909. Ivan Zal ar. HARMONIKE | bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesli i vo. V popravo zanesljivo vsakdo po£lje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svo;em lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršro kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland. C POZOR ROJAKI! Novoiinajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, ffosti lasje, brki tn brada popolnoma zrastejo. ith Street, Cleveland, G Blagajnik : MARTIN MU III C, Box 537, Forest City, Pa. r" 1 » ■ NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kans. KLtVUOL ZALAK, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCEXELJ, starejši, II. nadzornik, Fort-t City, I'a. FRANK SUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Fa, ..... ■ n— POROTNI D-T PRI23VNI ODBOR: PAVEL OPREGAR predsednik porotnega odbora, Weir, Kacs. JOS. P ETER N EL, I. ;>orotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TOENIC II. p( rctnik. P. 0. Box ?S2, Ftre^t City, Pa, Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: ivan TELBAN, P. O. BoxG07, Forest City, DmltTenc gLasIo je "GLAS NAROD i.**. Kje je LI KA ŠIFLAIt? Doma je iz v:\-l Praprotno. i'a:a Selea. okraj Škofja loka. Mesoca februarja je liil pri meni v Butte. M<»nt.. a je oe pošljejo na *"<>'l:t-Naroda", ali pa v domovino na moj naslov: Marija Vonlar. roj. Žarn, Narpl št. 50. P. Krško, I)o-lenjsko. Krain, Austria. 10) NAZNANILO. V ti-ku je in v kratkem izide zanimiva knjiga: Krvava noč v Ljubljani. Zi;odo\ i::-ka narodna drama s p« l-v -:!::•: d«'.;aajih. Živa r-lika ž;i-lo~lnih september.-kih dogodkov v domovini 1. l!iog. V I—ti knjigi izide tudi povest iz /.] \ I.jenja ameriških Slovencev: "NAJDENO BR(JK". Cena 4o centov. Za Av-trijo 2 K in sc sprejemajo tudi avstrijsko znamko. Nan."'i!a sp takoj sprejemajo pri: JACOB KOČE V AR. src, K. 73rd Sr.. X. E.. t 15-G-l5-9-2x!) Cleveland, O. FRANK SAKSER CO.. £2 Cortlandt St., New York, N. Y., ali v |«.drii/.!ii<-i: 6101 St. Clair Ave.. N. E., Cleveland, Ohio. POZOR, SLOVENKE! Pošteno slovensko dekle srednje starosti dobi !nk"j službo za delo v k iliinji in v sobah. Plača ?~_'S mesečno. po dogovoru i>a tudi več. Pišite na: J. Miller, P. O. Box 1 !'7. Murray. Utah. Kje jo Eli AX MEDKW po domače Mai-unov i/. Brezja pri Cirkuioi? l'ro-im oeiij'-tie roj.-ike. ako j»- k<»-rnu znano njegovo sedanje bivališče. da !>i mi naznanil, za k;ir - ■ že v naprej zahvaljujem. — Joseph Itečaj. 81J Chestnut St.. Johnstown. Pa. (8-11—10) Soippie Gepls Treneetleolipii. [Francoska parobrodna družba,] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inoicosta in Ljubljane. Poštni parniki so: ......koncih mo« ' La Lorraine" «« " «« ..................,5'(fK) .. 2- ,<|Q LaTourame" » « .............m.cmj « i- LallretaKne"................................. f< MS) «t 0leijaž. Deklica je pri padcu k reči zadobila na glavi le lahke telesne * poškodbe. ' Zaročena pod ključem. Pred par \ leti je privedel v Ljubljano nek ples-karski pomočnik iz Klausna na Tirolskem 30k t no Marijo Fissneider- 1 jevo, s katero sta naj prvo skupaj " stanovala aa Viču. potem se pa preselila na Veliki stradom. Pleskar se je (X*-al > vojo stroko, njegova ne- 1 vesta pa je hodila streči po restavra- x t-ijah. Pri ti priliki je pokradla v ! Friedlovi in Slonovi restavraciji 1 120 parov srebrnega namiznega 1 orodja, v sknp.it vredno-ti do :](':> K. za kar je bila aretovana, potem pa 1 izpuščena na prosto. Te dni bi -e ( inula vr-eti zaradi teira dc-likta pri deželnem sodišču glavna razprava, a jr bila prene.-ena na pozneje. V nedelj- pa je naznanila posestnica Ur-- !a Karlii;o\ a iz Velikega stradoma. ^ da .ji je ukrade.lega 1 <><) K denarja, sladkor, perilo in poljski pridelki. Policija je na podlagi informacij zopet aretovala kot osumljenko Fis.— neiderjevo in njenega zaročenca ter oba izročila deželnemu sodišču, kjer pričakujeta svoje usode. Pri hišni preiskavi je policija našla pri Fiss-neiderjevi srebrno žensko žepno uro in srebrno dolgo ovratno verižico, katere provenience aretovala ne more, odnosno noče dokazati. Navc-denka je bila že dvakrat predkazno-vana. Pod voz je prišel 20. sept. posestnikov sin Fran Valjavee iz I^es na Gorenjskem, kateremu je kolo nad kolenom dvakrat zlomilo levo nogo.'" Do juž.icga kolodvora so ga pripeljali z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnico. Pogorela je hiša gostilničarja Za-futa p. d. Mrak v Zgor. Pristavi; tudi gospodarsko poslopje je popolnoma uničeno. Požar je zahteval tudi človečke žrtve. Zidarja Bezjak in Plavčak s Ptujske gore, ki sta spala na skednju, sta popolnoma zgorela. Domneva se, da j-ta vsled neprevid-nosti zažgala zidarja. • Žrebec j« nbil svojega gospoda r-ja Matijo Gabriea, posestnika na Brezju pri Podsredi. Udaril ga je s tako silo s kopitom po glavi, da je bil -takoj mrtev. Pokojnik je bil vrl narodnjak ia dober gospodar. Zapustil jovseav mirno. Ljubljana je bila v črnih zastavah, občinstvo je nosilo, črne znake — Slovenec" je ostal, osramočen s svojim protislovenskim j pozivom, naj Slovenci ne praznujejo \ 20. sep.embra. Xa grob Adamiča in r Lundra je romalo oba dneva :ia ti- k -oče občinstva, položenih je bilo s mnogo vencev na grob, Vse se jej ž vršilo dostojno, mirno, — brez potie- £ l»e ,]e bilo koasignirano vojaštvo in brez potrebe je mrgolelo policajev, > detektivov in žandarjev po ulicah! — Schwarz in ''Slovenec" sta bla-mirana ker nista učakala demonstracij. katere bi jima tako prav prišle!! ^ Jcžef Oberwalder v Domžalah, ki je pred 2 meseci ustrelil nekega Slo- ' venca, da je drugi dan un rl, še ni bil y v preiskovalnem zaporu in tudi o- { bravnave proti njemu še ni bilo. Od- i . kelaj }pa imajo nemški .tov\arnairji. pravico streljati mirne Slovence?? , ^ Prijeti tatovi. Dne 19. .-ept. popoldne je bil aretovan 23letni, brezposelni delavec Fran Pueibar rodom iz Šmartnega na Dolenjskem, ker je pred kratkem kradel nekemu kmetu z voza zelje. — Prijet je bil tudi nek , lGletni deček, ki je na sumu da je! v nekem tukajšnjem hotelu ukradel i 130 K denarja. Pred nedavnem je nek (iOletni steklarski pomočnik u-j kradel nekemu mizarskemu pomočni- i ku več obleke in bankovec za 20 KL. Vse so izročili sodišču. Rimske izkopnine v Gradišča na vogalu Hilšerjevih ulic. Pri zidanju uradniških hiš v Gradišču na vogalu Hilšerjevih ulie so izkopali kamnit ročni mlin, jako dobro ohranjen, potem dva slabo ohranjena novca cesarja Avgusta (43 do 14 p. Rr.), novec Drusa, sina Tiberija, od 1. 23. pr. Kr. novec Valentinijana (364 do 375) ter en novec Graei.iaua (367 do 383). Na rim'-ko zidovje so delavci zadeli na vee krajih. PRIMORSKE NOVICE. Vlom. Nedavno so neznani storil-. ci vlomili v stanovanje gospe Aanali-i je Petrič v Trstu. Odnesli so iz za-: s klenjene skrinje 840 K v gotovini, - hranilnieno knjižico z 10 K in več 1 drugih predmetov. Nasilen mladenič je Mirko Vuke-tič na Voloskem. Vstreliti je hotel ; i svojega očeta, a ni ga zadel. Policija - ga je prijela v Reki. Goriška gimnazija ima letos v 16 razredih 710 dijakov, pač maj višje e število, ki ga ima kak zavod v Av- ii stri j i. Nujno bo potrebno, da se gim-,- i nazija razdeli v elovens-ko in laško. CARNEGIE TRUST COMPANY, j 115 Broadway, New York. I Glavnica in prebitek................$2.500.000,00 j Depozitarna za državo in za mesto New York. j URADNIKI: H Chaki.es C. Dickinson, President _ 1 Jakes Boas Curran, Vice-1'res Men t. Robekt L. Smith, Vice-President. J Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robekt B. Moorhead, Secretary. John j J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Treas., Albert e. Chandler, Ass't. Sec'y., | L.mviiem e A. Ramai.e, Trust Officer. Charles E. Hammbtt, Ass't., Tr., ' Lev ester G. Bali., Auditor, Ciias. M. Scism, Ass't. Auditor, Philjc J. j Rosy, Jr., Cashier. - : Določena deix>zitarna za New York Cotton E::<"hanrr<*. | New York I'roonca Exchange in Now York Coffre Kxchnnco. « Zustopnlk državne blay;«jnt ^a Uriavo Tennessee. • Carnegie varnostne staram bice pod bančnimi prostori. j ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor. Dne 20. set. se je u>tre-Iilv Mariboru mesar in gostilničar Vincenc Zink. Vzrok je neozdravljiva bolezen. Obsojen je bil pri mariborskem porotnem sodišču devetnajst letni A. Koban iz Prama. ker je svojemu mojstru, mizarju Kreira rju kradel pohištvo. ;ia lo mesecev težke ječe. — 071etni L Visočnik iz Gornjih Hoč pa radi krive pri>ege na 13 mesecev težke ječe. Ljubezen do bližnjega med klerikalci. Ivrčrr.arja Janca iz Vrbja pri Zaleu st> »ijetrovi somišljeniki in jmli-tični prijatelji tako pretepli, da je umrl. Umrla je v Podgorju j>ri Slovenj-jrradcu žena župana Janeza Verčkovr l£ nika. — Tragična smrt. 471etui posestnik na Brezju in načelnik krajnejra šol. sveta na Blanei pri Sevnici se je v nedeljo 10. sept. pripeljal s svojo ženo k pose tniku in jrostilničarju Jožefu Preska rju v Podsredi. kamor bi se naj primožila njegova najstarejša hčerka Micka. Bil je ves dan prav ■iobre volje in je prepeval ter se razveseljeval. Prej. ko je šel spat. sta šla z bodočim zetom še v hlev .da bi napojila konje. Gabričcva konja sta že stala v.-ak na svojem mestu. Preskarjeva sta pa prihajala z vode v hlev. Mlad Gabričev žrebec, ki je ma o pet dni zapora. Pa res-znajo avstrijski oficirji utrjevati pa-tricKtizem v vojaštvu. Islandski otok dežela treznosti. V Islandiji je s 1. januarjem 1912 prepovedan uvoz tekočin, ki imajo več kot 2.25 odstotkov alkohola. Ta prepoved pa se ne tiče alkoholnih pijač za zdravniške in cerkvene namene, dalje alkohol za kemične laboratorije. naravoslovne muzeje in kurjavo. Islandci bodo morali pač študirati in a*-1 a novi jat i domače lekarne in muzeje. — Kje je moja Žena MARIJA KNAUS. roj. Novak? Doma je iz vasi Nov-1 je. okraj Kamnik. Dne 22. sept. t. 1. mi je ušla iz Collimvooda, O. Stara je 19 let. Rojaki se prosijo, da mi naznanijo njen naslov, ob enem pa svarim vsaeega, naj sc je varuje, da ;ra ne bode prevarala, kakor je mene. — Gregory Ivnaus, 43S Oak St., Collin wood, Ohio. (<>-9—10) Iščem ANDREJA TOF, doma iz Kranjske gore. Nekaj časa je bival v Lorainu. O. Ako bi kdo ro-jakov vedel, kje se sedaj nahaja, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bodcui zelo hvaležen. Najljubše pa bi mi bilo, da se sam javi v kratkem, drugače bodem objavil v listih, zakaj ga iščem. — V. Justin, 1770 E. 28tl,i St., Lorain, Ohio. (G-9—10) Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravništvo ne uredništvo. Kdo ve za mojega brata IVANA j KUR ELI C t Doma je iz Istre, rojen v Boljunu. Pred 4 leti se je nahajal v New Yorku. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. Kdor mi naznani njegov pravi naslov, dobi $10 natrrade. — Frank Kurelič, Camp 2, Box 53, Saxon. Wis. (7-11—10) Kje je IVAN POLJANC? Doma je iz vasi Gmajna pri Krki na Dolenjskem. Lansko leto je bival nekje v Illinoisu. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi t^a naznani. Se bolje pa bo zanj, ako sc sam javi, da ne pride pozneje kaj več v javnost. — Fr. Novak, 1514 Long Ave., Newcastle, Pa. j Želim zvedeti, kje sta moja dva brata JOSIP in JANEZ PKRKO. Doma sta iz vasi Breg. fara Zagradee pri Fužini na Dolenjskem. Pred tremi leti sta bivala nekje v Cleveland 11. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se mi pa sama javita. — Ignatius I'erko, Sweetwater, \Yyo. (8-11—10)_ Kje je MIHAEL BAMBIČ? Pred dvema letoma je bil v Donora. Pa. Ker mi dolguje na hrani in povrh sem mu še nekaj denarja posodil, pa se več ne zmeni, zato svarim rojake pred tem ličkom. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za 11 je-irov naslov, naj mi tra naznani. — Anthony Bambič, 18 Skenneen St., Little Falls. N. Y. (8-9—10) Iščem mojega bratranca FRAN STO-VANJA, po domače Šuštarjev, iz Smer je pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Imam mu nekaj važnega sporočiti iz stare domovine. Slišal sem, da se nahaja nekje v Canonsburgu ali Pittsburgu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — John Dckleva, Box 254, Jenners, Pa. (2-9—10) POZIV. S tem se poživlja gosp. RUDOLF PRAŠNI KAR. krojaški mojster v La Salle. 111., da naznani v teku 14 dni nižje podpisanemu svoj naslov, sicer bodem obelodanil, zakaj ga iščem. Prank Bostič, 1632 Mohawk St.. Chicago, HL (7-8—10) J^ARO SYRUP namazan na kruh je izvrsten za lačne dečke in može. Povkoaite (a in prepričali srt'bodele. kako je to dobra jed. Jed je čista in redil na ter je večje vrednosti, kakor drugi »irupi. Tečna je za vukofir Ljudje, ki ne morejo prenašati drurih lircuoT. vživaio Karo brezskrbno. j CQFTnsyrur* C. za veliko posodo. Vprašajte ^ pri Vašem grocerju. VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED URI (nifffiT> Ura in verižica z obeskom (medaljonom) pi- smeno garantirana za '20 let, ktera povsodi velja fiTSfr & naimani $23 — stane pri nas sedaj Sr^SaS S/VIVIO $8.fiOc. Ura je r.aj modernejše in naj nove jSe vrete, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in ume* tno "delani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura /te^k/Z i v^jjr ima najtočneje idoCi pravi Amerikanski ftroj, kte- rj je okrašen z T dragimi kamenami (rubini). Ve-rižica z obeskom je leto najroveje in najmoder-KŽg-^ff^. neje vrete z 11 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) jeokra-Sen s tremi krasno in fino brušenimi imt. dragi kameni.—Bodisi za moško ali žensko nro z veriii-^tfCTgJ^' co, pošljite nam naprej sair.o ?2, in mi vam takoj ^Slr-^SŠŽ^Hiipošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno ga-^^^J^SS^ ranči jo. — Ostalih $«',.r>0c plaratc kasneje, kadar sprejmete blapo. Kdor ni zadovoljen f= poSiljatvijo, zarr.ore dobiti denar nazaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na : NEW-YORK AUCTTIOIN CO., 436 Bast 67th Street, New Vork> Y. POZOR, ROJAKI I Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Cliisholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjcdinjcnih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakscrju iu izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno, Cbisholm, Minn. Knajpova zdravila! ^—■—Sedaj smo / ta pripravljeni / ^^^ \ vsakovrstna I \ nartl'^a točno I I izvrševati. A- 1 "'"iŽM"'1 Prebtaj«n, V^jJ^g^jfipyV ako imaš kake X^^pf^^MyZ vrste katar, a- ko trpiš na ka- „ c r - ki drujii bolez- Mwr.5. Knew. n- ^ u z,lrav. niki nc morejo pomajratit ne o harmoniko. Frank Sakser Co., S2 Cortlandt St.. New York, N. T. Ipozor kj'^lt roiaW] IMHK/ ^Kto knoni« ^M^gejsS^^^y on all drafts zlatnino. B» 1 kani slove, is k « cenik. Cene to zelo nizfcc. ofTO** na blwa Finite dane« po cenik. D ERG AN CE. WIDETICH A CO, 1622 Arapahoe St^ Denver, CoIoraJQ r • ; naznanilo Tvlina slovenska gostilna pod napisom Atlantic Saloon Rojakom v Trinidad, Colo, in okolici priporočam svojo goetilno. Točim vedno zveže Shnailer, Shlitz, Bndweiserin Lemps pivo, ter dobro ž^au je. Dobre smoike veti no na razpolago, kakor tu
  • / Jp^- m ^^S^^^n^BSKflrl^^M ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiSčenje, neplodovitost. ali ■ k ^HBk^HBflSHV^^r I jetika. sifilis in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — N E VA- -' -'-i/fk j^^r K- ■'.' i/JL AJfeO;^.-: RAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali piSite v ^^^ J^T Wy^Jmfj k1 o venskem jeziku na naSe svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo ^fllt^ tarbzM/ WXlfe l^R^i bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdra- , fyMf&h ^Hfc^ WuJUA aTVffA. ^^ Mf^ni vila katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVIL A KATERE SO ZE DRUGI fiJ/Ngi ^^^^ n- r c COLLINS ®SS/ ZDRAVNiKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. NEKAM SAMEGA VM^M Dragi doktor: Želela bi, \Um4l MW B^o^aSSicte- JPW 8EBB VARATI SE NABi^^Ni^^^ da « ^JIN M ALI Tp^jk da bi vsi naši rojaki M|Jk f% *1 rIh "Prnfpvn-ncfjrioviteH AfM&^F--1 SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NE V AKNO BOIjIC&EJS . Ali co jc ^ ■ --^-fcčA zvedeU za VaSa nepre- Jpfr .gilttKi f/UiL.i Vm. L «1 Fir,,etrT-'Oollirs N T \\ Vafia bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mo^li ozdravih^ nikar no rjdm ^nijiva^iravila. Edini pi'- JojSfcSSk obupajte, kajti naSi SVEUONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO Vi ste mi vrnili moje \ pVte r rekoristno zdra- ^Sl^f OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. 1 zdrax je, nad katerim -V:-':^! f"?** - 1 H f " ^Pisma naslavljajte na: . . . t i že popolnoma obupala. .1— i^:- t^; njegovo 3SljcnjJ Jbi THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 1-1;;.;fi Lncija Tori [fl^vj;! n "| t—>1 14Q West 34th Street, New York City. f^LJ^'J^ ... -: V.. :J ■ - - .... k^r . ... ,• ... .. .. , t„ .'.,..., .. ft. , • -Jl ~ -Tr - ■" ■■■ ■' . . ... .... , V V • . Vslanovljeoa dne 16. avgusta 1908. ^ inkorporlrana aprila IQOO v državi Perna. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: »rt Jscdnik: 1TIMAEL ROVANSEK, R.F.D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tunik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemau$H, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. 99 Pomožni blaga.;.: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemangh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, ConemaugH, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI; ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dcnlo, Pa.' MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, P*. VRHOVNI ZDRAVNIK: ; S. A. E. BRALLIER, Greeve St., Coneman^K, Pa, 5. z** ■ 11 »'T ..... Cenjena ruštva, oziroma njih uradniki so nljudno prošeni ] ožilja li denar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse drngge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjere-ibodi v poročilih glavnegatajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi Društveno plašilo je "GLAS NARODA". V padisahovej senci, Bpiaal Karol May; za G. N. priredil L. P. f PETA KIVJIGA. Po škipetarski deželi. (Nadaljevanje.). "Ta svetohlinee! In vendar je videti, kakor da bi bil poštenjak! I kterega vzroka neki je prijel v ta kraj *'1 "Po mojen. mnenju je zaupnik Žuta in mora izpeljati kako važn nalogo.1 * "N«'. -aj l; zvedeli. >idi. Za sedaj se lahko veselimo, da sm< se znebili enega sovražnikov." "Ti meniš Miridita "Da dane- zvečer najbrže ne pride.'* "Jaz pa mi -lini. ia pride prav gotovo." "I>a bi pomagal Alaa. On je Miridit. in sicer eden jx>štonih. Moj sovražnik j< >amo radi l < . str-ipem < b a-:i'.ije drugih. On ve. da sem mu jwdaril življenje Kteri <'-Iovek pa ne ubi žeivljenja! Za t« raj čuti, da nam je dolžan za hvalo!" "Ali ni-! 11 j • ~ i •? 11 -_r i 11 van.val? Ali so -o ti zahvalili?" 4 Ne. t >.ia :o >o bili le .'.nvr/.eui lopovi. Ce bi imeli njegov značaj, ' jedrni c bi lahko že davno z njirvi končali. Popolno- ma sem pr< i'! !■";! . da pri V. i;; n:egtičc nam bode njegova prisotnost koristila." K. . V kr.'.:a<" p m-.lal. -n.o dospeli v Jer-elo v kaki uri. Bila j«' \is ko le/< . \s. d'; ktere ni veliko povedati. Ob kanu smo se ustavili in okv/i'-ali - kislim mlekom in koruznim kruhom. Tudi konje smo natMjjili. M.oal n.,- ji- zač.iditi. da je krojač, ko je opazil vaš, hi-tel naprej, da bi naii ' il >a nas ■ kr<»p»'-il. kakor je dejal, llalef me je pogledal od strani, ziiajal z ram,-.: j„ vprašal: JTK^ * * AI i veš zakaj!" 1 bode i;o«.tii:::i"arju. da ira ne sme klicati Suef, ampak Afrit." "To -i tudi jaz mi-lim. Toda potem ui moral to povedati iudi našemu gostilničarju v Zbegaueihl*' "Mt-j.V-o je lam i«oz.nan jm d imenom Afrit." "Ali j »a vrestilniear ni bi! v. nami odkritosrčen." "Tudi mr^o'e a tc_ra ;io verjamem." Iv> pov/i.;eii •• < iji/'in!uipre,j in kmalu pridemo od zapadne ^tratii pHiiote j« d /" -.u.e -.icno dol',;.o 51 uslafa. ki je dolga in široka štiri u/e. Skozi l-.-dovit trav; e. kjer jc bila žetev že spravljena, gremo skozi cesto, ki vo.ii i/ K :-jc!i \ Katt.aucvo in ih< Štirih urah zagledamo Iviliselo pred nami. * Ni bila ravr." romantična, a lepa pokrajina. Hribov ni; tem pri-jetn«;-e pa -:am zdeli li-tnati gozdiči ob obeh strane ceste. Prišli suio k.>/,i k rn s ne »adne na-ade. kjer dozoreva južno sadje na prostem. Boga!a. sedaj požeta žitna l>o!ja se raztezajo ob '.evi in de^ni in ko pii-den.' blizu vasi. zagledamo m lik ribnjak, v kterem se je zrcalilo drevje velikega vrta. Vrt je spadal k poslopju, kterega velikoi-t je morala v tej deželi ubožuejšim prebivale« i imponirati. "Kakšno p lop je je to?" vprašam krojača. "To je grad." mi odgovori, "("etriv pa je?" "Gostilničarjev pri kterem bodemo prenočili." "To.i. ta Lrrad vendar ni. kakor .-c meni dozdeva, javno gostišče?" "O ne." "In vendar si govoril o kanu!t4 "Mi-lil m m. da je vse eno. če rečem kan ali konak. Posestnika [k.znam. Prav sebno rad ima goste in vas bode prisrčno sprejel." "Kdo ]>a je?" "Neki Turk iz Soluna, ki hoče v miru živeti. Imenuje se M ura d Habnlam." "Kako pa izgleda?" "Je srednjih ki, dolg iu nekoliko :-uhe postave ter brez brade." dolgega, suhe-a, golobradega Turka nisem imel prav nobenega zaupr ja. Poštenega odkritosrčnega Turka si ne moreta predstavljati kot polovice, ali eekga okostenjaka in skusil sem tudi že, da se mora v o-ma: ki državi varovati l.judij, kteri so nekoliko preveliki, eubi in zravi n tec a še li 1 radi. Menda jc moj obraz izražal te misli, ker me krojač vpraša: "Ali ti ni prav, če te peljem k njemu?" t "Ne, ker je neprimerno, če se p 't nepoznancev upelje k popolnoma "To mi'je novo.'* j "Kazi,žiti i i hočem, da s iein ker goste jako rad vidi. Večkrat; ptidt.r k r.jerou in enkrat za vselej mi je dal povelje, da vsaeega tujca, kteiejja se ne bi bil > treba ramovati, k njemu pripeljem. On ljubi Mi m je jako učen nw /., ki jt tudi veliko iw>to\al po svetu, kakor ti. t; ■ vo ie bedeta dobro razumela. Zraven tega je pa tudi tako bogat, . . ............ ^ I 1-1 n t ttWMU tWi • T7 ^ da se mu niti ne pozna, ce pogosti deset ali dvajset Ijudij." Učen človek, ki je veliko potoval! To vleče. Da bi me še bolj i pridobil, pristavi krojač: "Videl bodeš krasno stanovanje s haremom, parkom in vsem, kar more bogat mož imeti." "Ali ima tudi knjige?" ; "Celo zbirko." Sedaj nič več dolgo ne preti:isljujem, ampak pošljem krojača naprej, ; da me naznani. "Medtem, ko se je pogovarjam s Ilalefom o bopra^em in učenem Turku in izrazim jaz svoje mnenje, da je naš prihod že zvedel od Alad-žijev. se hadžijev konj naenkrat začne plašiti. Jezdili -mo namreč tesno ob robu ribnjaka, na kterega površini je 1 plove! mal čolniček naravnost proti nam. V njem je sedela mlada deklica. ki je s svojimi krepkin.i rokami prav dobro veslala. Oblečena je bila tako, kakor se o-pravljajo neporočene Bolgarke. Izpod rudeč-e rute, ktero je imela ovito okrog glave, ste ji viseli dve !' 1 dolgi, težki kiti. - Močno se ji je moralo muditi, ker je hitro skočila iz čolna, ne da bi ! ga priklenila. Hotela je prav brzo mimo nas. Njena rudeea obleka. I j njena hitrica, ali mogoče kaj drugega, je u-trašila hadžijevega konja; vspne se in oplazi deklico s kopitom jw> nlavi, da jo podere na tla. Tudi moj konj se začne malo plašiti in -e je spenjal. Bolgarka hoče { 1 vstati, stori pa to na r.r.pačni strani, pride m-oj mojega konja in začne I glasno vekati vsled strahu. "Tiho! Saj konja samo plašiš!" ji zakličem. "Leži mirno!" ^ ranec sicer Še nekaj česa skaklja, a te je pri tam s kopiti niti ne ; dotakne, in tako se lahko dvigne. Sedaj buče zbežati, jaz pa ji za- J povem: "Stoj! Počakaj še nekoliko! Kako ti je ime?" Res ^e ustavi in po-leda k meni navzgor. Imela je popolnoma bolgarski mladosten obraz, mehak, okrogel in poln, z majhnim nosom in • milimi očmi. Po obleki sodeč, je morala biti revna in je bila tudi bo-j-onoga. Konj Halefa jo je najbrže nekaj poškodoval, ker dvigne eno i ngo kvišku. "Anka me kličejo.".odgovori. "Ali imaš si a riše?" Da." "Brate, sestre?" "O, veliko!" "In ljubeeka tudi, kaj ne?" Temna rudečiča ji zalije svež obrazek, toda kljub temu odgovori i hitro: "l>a. krasnega!" "Kako so piše?" "Janik. Hlapec je." "Potem oba skupaj pač nista bogata?" "Ce bi imela kaj premožerja, bi biia že zdavnaj njegova žena. Sedaj pa hraniva." '1 Koliko pa?" "Jaz tisoč pijastrov in on tisoč." "In kaj hočeta poleni i>očeti?" f Nadaljevanje urili." ST Velika zaloga vina ir» žganja. ^ l ^BIj/A Marija QH11 Prodaja belo vino po..............70c. gallon 1 Droinik 4 galone xa....................|ll nitka paznika. TESTA ali REKE......................$50.06,1*. 00 i 6aC0 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York