pNJ,petek, 7. 5. 1 982 CENA 9 din ^•urednik: Igor Slavec ^albratstva in enotnosti Odgovorni urednik; v. d. Jože Košnjek Št.34 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO anj — Jugoslavija v malem j&ANj - Maj, praznik mlado-Vit in slavnosten obenem. S pesmijo, srečanji, kre-i, pobratenji, delovnimi si bo mladina obeležila j«to4nii mesec mladosti, se do niz prireditev, s i bo mladina potrdila dejavnost, svojo zavzetost za vrednote napredne družbe, svoje vztrajno zasledovanje ciljev, ki jih je zarisal Tito. Letos bo maj še posebej slovesen, saj ga plememtita dve pomembni obletnici. Na dan mladosti bo minilo 90 let od Titovega rojstva. To leto pa slavimo tudi ^.obletnico ustanovitve USAOJ, pred- %isk iz pobratenega mesta Trtit - Od 7. do 10. maja bo občino obiskala delegacija >^ratenega francoskega mesta j'*Marieaux Mineš. Ker je po-Nnje letos staro že častitljivih Ntjtf let, je tudi sodelovanje Naiertoma vse boli vsebinsko. rfatt je francoski obisk v Trž i-pamenjen gozdarstvu. Vttje bodo večino svojega Naja v spremstvu delavcev Wneea gospodarstva Kranj, \i Gozdarstvo Tržič. Tržiški irji bodo Francozom predli gozdarsko delo v Sloveniji !-"ii£u, tozd Gozdarstvo Tržič f;o temeljno organizacijo tov, odšli pa bodo tudi I drogovnjakov, semen-itojev, gojitvenega in ga načrtovanja, žičnega esa, tehnične opremlje-^tržBkega gozdarstva in pohao. Na planini Pungart J' Tržičani predstavili svojim gostom tudi naš model večnamenske rabe prostora v planinah za turizem, pašništvo ter lovstvo. Obisk francoske delegacije bo potekal v času enega najpomembnejših letošnjih dogodkov v tržiški občini, mednarodne razstave mineralov. Ker v pobratenem Ste Marie aux Minesu obstaja ena največjih ter najlepših mineraloških in fosilnih zbirk na svetu, bodo Tržičani gostom Erikazali tudi ta del tržiške lju-iteljske aktivnosti. Vsakoletno srečanje ljubiteljev mineralov in fosilov je namreč pomemben člen pobratenja med občinama, ki ju je med drugo svetovno vojno družila podobna usoda pod okupatorjevim jarmom. V sklopu programa obiska francoske delegacije Tržičani predvidevajo tudi komemoracijo pred spomenikom na Ljubelju. , -mv Ive leti ineva. . ti mineva te dni od thtnei&ih trenutkov \tom narodov in Ttoitti Jugoslavije. Pred ^« letoma se je Jugosla vija ^"tajikih dneh užaloščena, W/r^nosna poslavljala WP9* velikega voditelja m/.Hroza-Tita, kije dal 9/t*teklo8ti, sedanjosti "bArmu' neizbrisen pečat. w je občudoval takrat, '/Mmi in trdno odločeni ti Titovo pot smo tohkbolečino. mjtmestljiva izguba je m^l/m smrt za nas, Wtmne, in za svet. f**pa je močno naše wje,da nam je ta veliki nptUl enkratno, ^ttljivo dediščino. dan smrti dragega Uxaka,je J ugosla vija '*wtek onemela, ftmtveno smo se njegovemu spominu, Utihne, z razmislekom p vsem, kar nam je bogatega dal Tito. Titova pot je naša pot prihodnosti. Tako smo se odločili že neštetokrat tudi po njegovi smrti. S Titovo mislijo, njegovim bogatim izročilom, bomo kos vsem nalogam sedanjosti... -jk hodnice današnje mladinske organizacije. Ob izteku meseca mladosti bo Kranj gostitelj mladine vse Jugoslavije. 27. maja se bo v Kranj zgrnila množica mladih iz enajstih jugoslovanskih občin Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Rad- Sone, Nikšiča, Niša, Prištine, eke, Slavonskega Broda, Subo-tice, Trebinja in Zagreba, ki se sleherno leto sestajajo na festivalih »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije. Festival ima že dolgoletno tradicijo. Zamisel za tovrstno obliko zbliževanja mladih z različnih koncev in krajev Jugoslavije se je rodila kmalu po vojni, ko je na ruševinah domovine mladi rod Sradil temelje svoje prihodnosti, a mladinski progi med Banialu-ko in Dobojem se je pred tridesetimi leti pobratila mladina Subo-tice in Bosanskega Samca. Leta 1955. pa so se bratske vezi razširile in tega leta je bil v Nišu prvi festival »Bratstvo in enotnost«. Od tedaj pa do danes se je verigi pobratene mladine dvanajst občinskih konferenc zveze socialistične mladine Jugoslavije, med njimi tudi kranjska. Vsako leto se udeleženci sestajajo v drugem jugoslovanskem kraju in tokrat je po 1959. in 1968. letu znova na vrsti kranjska mladina. Dolgoletna tradicija bratskih stikov in vsako leto prisrčnejša. Srečanja mladih iz vse Jugoslavije pa obetajo festivalu tudi trdno prihodnost. Že dolgo pa festival Dratstva in enotnosti ni zgolj srečanje mladine, temveč se mu vsako leto pridruži množica občanov, prebivalcev gostiteljskih mest in občin, sleherno leto pa z mladimi gosti prihajajo tudi delegacije občin, ki obetajo utrjevanje ne le prisrčnih družabnih vezi, marveč tudi ostalih. Tudi Kranj, letošnji gostitelj, se ne bo izneveril dolgoletni tradiciji. Konec maja bo slovesno in prisrčno sprejel udeležence 27. festivala »Bratstvo in enotnost«. Gostitelji se že dolgo pripravljajo, da bi sklepno dejanje meseca mladosti v Kranju resnično izzvenelo veselo, da se tod skuje nešteto novih prijateljstev, da mladi vse Jugoslavije in občani Kranja ohranijo bratsko srečanje v nepozabnem spominu. Kranj bo te dni Jugoslavija v malem, Jugoslavija v delu, igri, tekmovanjih, plesu, umetnosti, športu, veselju, Jugoslavija v bratstvu in enotnosti! D.Zlebir Prekladanje marmorja — Težko ročno delo so zamenjale sodobne naprave, s katerimi delavci Marmorja v Hotavljah prepeljejo težke kose kamna v delavnico, kjer naravni kamen obdelajo. Fotografijo je posnel mojster Vlastja Simončič in jo v nizu fotografij s skupnim naslovom Delo predstavil na razstavi, ki so jo ob 1. maju odprli v gorenjevaški fotogaleriji. V SREDIŠČU POZORNOSTI' Teden Rdečega križa od 8. do 15. maja Usposabljanje za pomoč in samopomoč Teden Rdečega križa, letos je od 8. do 15. maja, nikakor ni teden v katerem sicer počastimo tudi mednarodni dan Rdečega križa, pač pa so v ospredju manifestacije, ki v tem tednu poudarjeno pokažejo na dejavnosti, ki jih ta humanitarna organizacija opravlja vse leto. Na ta način pa seveda Rdeči križ tudi opozarja na pojave in potrebe, na katere naj bi bili vsi ljudje v svojem okolju pozorni, pa naj gre za pomoč starejšim, osamljenim ljudem ali pa ' za vedno aktualno hieienizacijo našega nikdar čistega okolja. Seveda pa je s tem. da Raeči križ na tak ali drugačen način obvešča in opozarja tako Člane Rdečega križa kot tudi nečlane, naloga le na pol opravljena; zato je že vsa leta obstoja in razvoja te organizacije vključeno v njeno dejavnost tudi usposabljanje in izobraževanje, pa ne le mladih, pač pa tudi odraslih, da znajo pomagati sebi in drugim, kadar je to potrebno. To pa je vpeto tudi v letošnje geslo v tednu RK in sicer sta letos kar dve gesli: Človek — človeku in Samopomoč — vzajemna pomoč. V tednu Rdečega križa bodo tudi sprejemali pionirje prvih razredov osnovnih šol med mlade člane RK, ustanavljali bodo nove aktive RK na šolah, kjer jih slej še ni bilo. Starejši, to je učenci sedmih razredov pa bodo v tem tednu sprejeti med članstvo RK. Morda bodo novi aktivi nastali tudi na srednjih in višjih šolah, kjer jih doslej kljub pobudam še ni uspelo ustanoviti, enako pa velja tudi za delovne organizacije, kjer jih je zelo malo, kljub temu, da imajo pomembno vlogo tudi pri preprečevanju nesreč pri delu, krvodajalskih akcijah, sodelovanju pri ukrepih za higiensko tehnično in varno delo, sodelovanju s civilno zaščito v okviru nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri organiziranju solidarnostnih ter zdravstvenovzgojnih akcij. Že sedaj pa potekajo tako kot drugod tudi v gorenjskih občinah očiščevalne akcije, ki jih organizira RK, v njih pa sodelujejo največ mladi. V začetku tega meseca so se tudi začela tekmovanja v orientacijskih pohodih, ki vključujejo tudi znanja prve pomoči za osnovnošolce in srednješolce, konec meseca pa se bodo mladi pomerili na gorenjskem tekmovanju. Sicer pa bodo v marsikateri krajevni organizaciji Rdečega križa v tem tednu začeli najrazličnejše solidarnostne akcije, med njimi še posebej pomembna akcija za pomoč starejšim osebam, invalidom in tudi mladim družinam. V letu, ki je posvečeno starejšim bodo v organizaciji RK občani vključili v tečaje nege bolnika in starejših, s čemer imajo sicer že v marsikateri krajevni organizaciji vrsto izkušenj in tudi že kar nekaj usposobljenih aktivistov, z vključevanjem mladih članov RK pa bo te vrste sosedska pomoč še bolj zaživela. ^ ^ Jutri in v nedeljo v Ljubljano! Osrednja proslava ob 40-letnici ustanovitve prvih slovenskih narodnoosvobodilnih brigad, 2. grupe odredov in odredov NOV in POS bo jutri, 8. maja ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani. Prireditve se bodo vrstile sicer še do 15. maja, začele so se pa že 21. aprila s III. tekom OF Partizana Vič, 24. aprila je bila kolesarska dirka v spomin padlim borcem — kolesarjem, 26. aprila pa je bil mani-festativen pohod za pionirje in pionirke. Danes, 7. maja, bo v Ljubljani revija mladih kolesarjev, jutri pa manifestativni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« in proslava. V nedeljo, 9. maja, se bo zvrstila cela vrsta prireditev: tu bo turistični avtorallv, kolesarski maraton »Ob žici okupirane Ljubljane«, III. ko- lesarski kriterij za mladinske in članske ekipe, IX. mednarodni kolesarski kriterij prijateljstva, partizanski marš za moške in ženske ekipe, štafete zmage in štafete bratstva in enotnosti in XVI. tek prijateljstva. 15. in 16. maja pa bo organiziran V. rally »Saturnus International« . Letošnja proslava bo združena s praznovanjem osvoboditve Ljubljane ter s tradicionalnim, že 26. množičnim pohodom Po poteh partizanske Ljubljane. Slovesnosti se bodo udeležili nekdanji borci enot, ki so jih ustanovili leta 1942, borci enot, ki imajo domi-sil v ljubljanskih občinah, pripadniki enot, ki so osvobodile Ljubljano ter borčevske delegacije iz Slovenije in drugih republik. Predvidevajo, da se bo na Trgu revolucije zbralo 30(K) borcev, na proslavi pa bo sodelovalo tudi mnogo pohodnikov in občanov. V kulturnem programu bodo nastopili partizanski pevski zbori iz Ljubljane, Trsta in Celovca. D. D. L SEJEM MALEGA kranj GOSPODARSTVA industrijska — predstavitev drobnega gospodarstva 14.-20.5.'82~ kooperacija — inovacije in ustvarjalnost v proizvodnji kooperacija — spremljajoča dejavnost — republiška razstava inovacije za stabilizacijo KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ TURISTIČNI SERVIS POSLOVALNICA KRANJ TELEFON: 28-472, 28-473 O LAS 2. STRAN_ NOTRANJA POLITIKA PETEK, 7. MAJA 1X2 PO JUGOSLAVIJI PREDSEDNIK INDIJE V JUGOSLAVIJI Predsednik republike Indije Nilam Sandživa Redi je včeraj prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo, kjer bo ostal do 10. maja. S predsednikom Redijem je pripotoval minister za rudarstvo in promet Virendra Patil in višji funkcionarji indijskega ministrstev za zunanje zadeve. V Beogradu se indijski predsednik pogovarja s predsednikom predsedstm Ser- fejem Kraigherjem, obiskal pa o tudi socialistični republiki Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. IZHODIŠČA ZA STABILIZACIJO V sredo je bila v Beogradu razširjena seja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije pod predsedstvom Dušana Dragosavca. Udeležili so se je tudi člani predsedstm SFRJ in drugi najvišji zvezni funkcionarji. V okviru priprav na 12. kongres 7, K J so na seji obravnavali trenutne politične in družbeno- spodarske razmere v državi, t redsedstvo je sklenilo, da bo prihodnja seja centralnega komiteja ZKJ 21. maja. Na se H bodo razpravljali o izhodiščnih temeljih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. SREDI MAJA ZASEDANJI V NOVI SESTAVI Predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Marković je na podlagi poslovnika obeh zborov skupščine SFRJ sklical prvi seji zveznega zbora in zbora republik in pokrajin tretjega delegatskega sklica za 15. in 16. maj. Na dvodnevnem zasedanju bodo verificirali mandat delegatov, kostituirali oba skupščinska zbora ter izvolili predsednika in podpredsednika skupščine SFRJ. Delegati bodo izvolili tudi predsednika, podpredsednika in člane zveznega izvršnega sveta in obravnavali druga vprašanja izvolitve in imenovanja. Štafeta v kvarneru V sredo je štafeta prispela na Reko, kjer jo je pozdravilo veliko število mladih in drugih občanov Reke in okolice. Mladinci in mladinke so jo potem prenesli proti Bakru, od tam pa v Kra ljevico. Pred tem je štafeta obiskala Rab, Pag in Mali Lošinj. 135 TISOČ TON CEMENTA V cementarni Trbovlje so v prvih štirih mesecih naredili 135 tisoč ton cementa. S tem so za 1,6 odstotka presegli načrt. Aprila so v cementarni zaradi nerednih dobav porabili skoraj vse zaloge mazuta, tako da ga imajo sedaj le za tri do štiridnevno proizvodnjo. Nekaj težav imajo tudi v pripravi surovin. Kranj - V četrtek, 22. aprila, je bila v Kranju svečana seja občinske konference Zveze tabornikov Slovenije Kranj ob 30. obletnici taborniške organizacije v občini. Ob tej priliki so v avli občinske skupščine odprli razstavo o tridesetletnem razvoju taborniške organizacije v občini. Na svečani seji so podelili tudi priznanja, izdali pa so tudi posebno brošuro. — A. Ž. V-i- s Dejavni na več področjih Rezervni vojaški starešine iz kranjske občine so se pred nedavnim sestali na volilni konferenci - Med njo so pregledali delo v minulem letu in se dogovorili za bodoče naloge — Novo vodstvo Kranj — Lani so v Zvezi rezervnih vojaških starešin iz kranjske občine namenili posebno pozornost organizacijskem in kadrovskem utrjevanju svoje organizacije ter strokovnem usposabljanju članstva. Ob tem so se rezervni starešine vključevali prek raznih oblik dela v uresničevanje vseh pomembnejših nalog v celotni družbenopolitični skupnosti, zlasti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Uspešni so bili pri izobraževanju prebivalstva za obrambne potrebe. Iz svojih vrst so izbrali okrog sedemdeset starešin, ki so prevzeli dolžnosti predavateljev in so svoje naloge strokovno opravili. Za podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite je bilo velikega pomena tudi izobraževanje mladine, ki je potekalo prek že ustaljenih oblik povezovanja organizacije rezervnih vojaških starešin z drugimi organizacijami. « Odprtost Zveze rezervnih vojaških starešin je prav tako označilo sodelovanje z drugimi nosilci obrambnih priprav, kot sta teritorialna obramba in naša armada, pa z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami. Starešine so imeli tesne stike predvsem z borčevsko organizacijo; za aktivno delo pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij jugoslovanskih narodov ter narodnosti je občinska konferenca ZRVS iz Kranja prejela od medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko celo posebno priznanje. Razen tega je treba omeniti množično udeležbo rezervnih vojaških starešin na raznih tekmovanjih, pohodih in svečanostih, pomemben pa je bil tudi njihov prispevek v lanski obrambni akciji Nič nas ne sme presenetiti. Udeleženci volilne konference so po razpravi sklenili, da bodo pri bodočem delu posvetili še večjo skrb povezovanju z borčevsko organizacijo in sodelovanju z upokojenimi starešinami armade. Dogovorili so se, da bodo dali večji poudarek propagandnemu delovanju za celovito uveljavitev svoje organizacije. Zaradi spodbujanja aktivnosti novih organov so se odločili, da bodo člani občinske konference obiskali vse organizacije ZRVS po krajevnih skupnostih in jim nudili pomoč pri delu. Sprejeli so tudi podrobnejši načrt dela za letošnje leto; z uresničevanjem sleherne naloge iz njega bodo označili 30. obletnico organizacije rezervnih vojaških starešin. Na konferenci so izvolili novo predsedstvo in druge organe občinske konference ZRVS, ki jo odslej vodi Zorman Rautner. Prejšnjemu predsedniku Borutu K obiju so se zahvalili za dolgoletno delo in mu izročili plaketo, s katero ga je za aktivnost nagradila ZRVS Jugoslavije. S. Saje Zanimiva spominska soba Skorja Loka — Pri vhodu v škofjeloško vojašnico se nahaja soba, ki je posvečena spominu velikega delavca, revolucionarja in borca Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Po njem namreč nosi ime tamkajšnja vojaška enota. Okrog petsto eksponatov, foto- DOGOVORI IN SREČANJA Sejem malega gospodarstva - V prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj se bo danes opoldne sestal organizacijski odbor za pripravo prireditve malega gospodarstva. Na seji bodo razpravljali 0 sejmu malega gospodarstva, ki bo v Kranju od 14. do 20. maja. Seja ZK — V Kranju se bo v torek, 11. maja, na peti redni seji sestalo predsedstvo komiteja občinske Konference zveze komunistov. Med drugim bodo razpravljali o pripravi na tretjo sejo komiteja občinske konference ZK, ko bo na dnevnem redu' problematika razvoja kmetijstva in poročilo o delu politične sole zveze komunistov v občini v šolskem letu 1981/1982. A. t. grafij in drugih dokumentov, ki so razstavljeni v spominski sobi, na zgovoren način odslikuje herojevo življenjsko pot. Spremlja jo od rojstva 1903. leta v Voloskem pri Reki, prek španskih bojišč, mučilnic v Švici, Franciji in drugod, do Jelovice, kjer je bil septembra 1942. leta končan Gregorčičev pohod k svobodi. V približno dvesto kvadratnih metrov veliki sobi so tudi druga pričevanja o naši slavni narodnoosvobodilni bitki; tod je nekaj partizanskega orožja, velika umetniška slika na temo vojne in mavčni kip tovariša Tita. Spominska soba je odprta vsak dan za vsakogar, ki bi jo rad obiskal. Prihajajo jo gledat učenci iz osnovnih in srednjih šol, delavci iz Škofje Loke in okolice, vojaki in starešine, ljudje iz vseh krajev naše domovine, ki jih semkaj zanese pot. V knjigi vtisov so najtoplejši izrazi src, izpisani v vseh jezikih naših narodov in narodnosti; včasih tudi nečitljivo, vendar enotno, z občudovanjem do herojstva. Tako je lani bilo v sobi tri tisoč obiskovalcev, podatki pa potrjujejo, da njihovo število iz dneva v dan narašča. M.Pilipovič Naslednjo soboto na Golico Pododbor partizanskih kurirjev Gorenjske in občinska komisija kurirjev pri Združenju ZB NOV Jesenice prirejata skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami Jesenic v soboto, 15. maja, ob 11. uri na Planini pod Golico (pri bivšem domu tabornikov) srečanje relejnih kurirjev Gorenjske in odkritje spominskega obeležja relejni kurirski postaji G-10. Prireditev bo organizirana v počastitev dneva zmage in kongresov zveze komunistov in zveze borcev. Po kulturnem Brogramu bo tovariško srečanje, ostop je možen z osebnimi vozili z Jesenic (desno od občinske stavbe) do hotela »Belcijan«, kjer bo parkirni prostor. Vabljeni vsi gorenjski kurirji, borci in aktivisti, predvsem pa mladina! Srebrni znaki sindikata Škofja Loka — Na skupščini občinske organizacije zveze sindikatov v Skofji Loki so zaslužnim sindikalnim delavcem in najboljšim osnovnim organizacijam zveze sindikatov podelili letošnje srebrne znake sindikata. To visoko priznanje dela so prejele osnovne organizacije sindikata iz delovne organizacije Gidor v Gorenji vasi, Peksa in Varnosti. Prejelo pa jih je še sedem posameznikov: Jože Bohinc iz LTH Livarne, Janez Demšar iz Gradisa, Alojz Firšt iz Alpetoura. Janez Krajnik iz EGP, Jože Krapš iz Alplesa v Železnikih, Marta Korenjak z upravnih organov skupščine občine Skofja Loka in Olga Bandelj, sekretarka občinskega sveta zveze sindikatov. ~ . m Mr Ustanovitelji Glasa občinske konference S2DL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Trži« — Udaia Casooi.n« —-O LA» Kfanj _ Glavnj urednik Igor Slavec - V d. odgovornega urednika Joie Koinjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj Dan*"a E£m Du*an Huroer, Helena Jelovčan, lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Andrej zalar in Danica zlebir - Foto reporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor Kokali — List i*haia Od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredmštve m uorav- hsta Kranj. Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju itevilka 51500-603 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463 redakc,«. 21 860 odgovorni urednik 21 835. tehnični urednik 21 835, komerciala, propaganda, r.eunovod.tvo 28-463 mali oglasi, naročn.n. 27-960 - Oproščeno oromet nega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 - Polletna naročnina 300 - din. "~ JT MU 1.1 P'°met Slovesnost v Iskri Spominska plošča voditelju in revolucionarju Kranj — Sindikalne konference delovnih organizacij kranjske Iskre so priredile v petek, 30. aprila proslavo, združeno z odkritjem spominske Filošče delavskemu voditelju in revo-ucionarju Ivanu Tomincu. Plošča je pri glavnem vhodu v Iskro v Savski loki. Številni iskraši in gostje so se zbrali na proslavi, na kateri je govoril predsednik borcev Iskre Franc Križnar, ploščo pa je odkril predsednik kranjske občinske konference ZK Jakob Vehovec. V kulturnem Frogramu sta nastopila pevski zbor skre in recitator Janko H va?ti. Delavski voditelj, revolucionar in komunist Ivan Tominec Delavski voditelj, revolucionar in komunist je bil rojen 4. novembra leta 1911 na Hrušici pri Jesenicah. tedanjo oblast. Tominec je vzpodbujal k stavki tudi ostale delavce na Gorenjskem, pa tudi v Mariboru. P« stavki je bil nekaj časa zaprt. nato pa odpuščen z dela. Ze leta 1937 « organiziral v Tominčevi drvarnici'« Stražišču Tekstilno zadrugo ki seje nato preselila v Otoče. Velike« gospodarskega in političnega pome« je bila zadruga. Zadruga je bila tu£ napredno delavsko središče. Jeseni leta 1936, koje bii orguuD-ran okrožni komite KPS za Kranj, je postal Ivan Tominec njegov pm sekretar. To dolžnost je opravljal« leta 1938, član komiteja pa je osni do okupacije Bil je na ustanovne« kongresu KPS na Cebinah, podpisal pa je tudi proglas Kaj hočemo, ki a je napisal Edvard Kardelj. Udeleži se je vseh pomembnejših pa rti tak« konferenc na Gorenjskem, sodelovai s Tomšičem in Brejcem, skupaj s Stegnarjem vzdrževal zvezo z Edvardom Kardeljem itd. Pred okupacijo je končal večerno tekstilno Sok in knjigovodski tečaj. Kot enega vodilnih komunistov *o ga Nemci 15. maja leta 1941 aretirali m 25. maja poslali v Begunje od tam pa v delovno taborišče Kraut Konec julija je pobegnil in se vrnil * Kranj. Ker na Gorenjskem zaraa hajk ni našel zveze s partizani odšel na Primorsko, na ob Črnega vrha. Padel je 6. sept leta 1942 v vasi Slap pri Vipa pomočnik politkomisarja Vojko« J. Košnje* i za na >a\i kx Njegov oče je bil napredni železničar. Ker je leta 1920 stavkal, je izgubil delo. Leta 1923 se je družina pre- selila v čuvajnico Jošt, nato pa v Stražišče. Po osnovni šoli in štirih letih gimnazije se je Ivan Tominec zaposlil kot tiskar v Jugočeški. Kljub mladosti je kmalu postal delavski zaupnik in član rdečih sindikatov. Vključil se je v delo Svobode in skupaj z Rudijem Papežem predstavljal levo smer društva. Bil je pobudnik za ustanovitev Društva prijateljev prirode. Leta 1934 je Sostal član Komunistične partije ugoslavije. Vodil je kranjske delavce na zlet Svobod v Celje leta 1935, istega leta pa je postal sekretar kranjskega mestnega komiteja KPJ, ki je bil ustanovljen. Partija se je v tem času povezovala z delavci in posledica tega je bila velika stavka leta 1936. Tominec je bil glavni organizator in predsednik medstavkovnega odbora za Kranj. Stavka z izrazitim razrednim obeležjem je pretresla Jaka Vehovec odkriva ploščo ha Tomincu — Foto: A. Boc Program festivala bratstva in enotnosti S KRANJ - Mladino iz enajstih jugoslovanskih občin bo Kranj pozdravil v četrtek, 27. maja na otvoritveni slovesnosti, ki bo ob 17. uri na Trgu revolucije. Tega večera bo predsednik skupščine občine Kranj sprejel tudi delegacije občin in goste, mladi pa se bodo zbrali na najširši prireditvi bratskega srečanja, plesu bratstva in enotnosti v Savskem logu. • V petek, 28. maja, bo ob 9. uri slovesnost ob poimenovanju osnovne šole na Planini v osnovno šolo »Bratstvo in enotnost«. Udeleženci festivala bodo ob tej priložnosti zasadili tudi spominski park v počastitev festivala. Dopoldne se bo nadaljevalo z obiski gostov v "kranjskih organizacijah združenega dela, po-oldne pa bodo od 15. ure pa vse o večera potekale delovne, športne, kulturne, politične in druge dejavnosti festivala. Ob 18. uri bodo v kinu Center nastopile folklorne skupine vseh občin in s predstavitvijo narodnih plesov razgrnile nekatere značilnosti svojega življenjskega okolja. Festivalski večer, ki se bo začel nekako ob 20. uri, pa bo plese in pesem narodov in narodnosti Jugoslavije ponesel na kranjske ulice in v lokale, kjer se Mladinska akcija Tržič - Koordinacijski svet ZSMS v delovni organizaciji BPT Tržič je pripravil lokalno mladinsko delovno akcijo Poreč '82. Dvajset mladink in mladincev je tri dni delalo v počitniškem domu Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Mate-radi pri Poreču. Mladi so opravili spomladansko čiščenje, prepleskali ograjo, usposobili nekaj novih metrov zabetonirane plaže, podaljšali' balinišče in podobno. Akcija mladih iz BPT je v počitniškem domu Poreč vsakoletna, na njej pa so tudi letos sodelovali mladi iz vseh petih osnovnih organizacij ZSMS v tej delovni organizaciji. -mv bodo približali širšemu krof« občanov. Mladi se bodo ta večer znova srečali na plesu, tokrat * Delavskem domu. • Delovne, športne, kulttf**" politične in ostale dejavnosti «* stivala, med njimi tudi Siroto okrogla miza udeležencev ■* temo vloge mladinske organi*** cije v družbeni skupnosti, ** bodo nadaljevale v sobotnem i+ poldnevu in popoldnevu, ** 17. uri tega dne pa bodo leženci festivala krenili na obis* k mladim v krajevne skupaosfl kranjske občine. • V nedeljo, 30. maja. se bodo od osme pa skoraj do enajste ure odvijala finalna športna tekmo» vanja, nato pa se bo kranjska mladina na stadionu Stanka Mlakarja poslovila od pobrati-j mov iz vseh jugoslovanskih t publik in pokrajin. Udeleženci bodo izmenjali tudi spominski darila in si obljubili vnoviči snidenje prihodnje leto v TrtU| nju! Brezjani v Radišah Tržič - Člani kulturnoumrti škega društva Brezje so 24. apr gostovali v prijazni slovenski W Radiše na avstrijskem Koroške« igro Vladimirja Levstika Kastelka S tem gostovanjem so vrnili obišla tamkajšnjemu prosvetnemu društvu, ki je pred mesecem dni «s«1 valo na Brezjah z dramo Cankarja Kralj na Beta j novi. 2e pri prvem srečanju so se m*41 igralskima skupinama ust var srčni in prijateljski odnosi in se J drugim srečanjem še poglobili. Dvorana v lepem, na novo zgrajenem: kulturnem domu je bila polna.; Gledalci so zelo pazljivo sled. gajanju na odru in igralce nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Predsednik prosvetnega drus; Radiš Ludvik Ogris j« predsia ■ KUD Brezje izročil v sporna -a prvo srečanje na Koroškem sJiko kulturnega doma z željo da bi * SVni stiki še P°^*£g^ ■ trajni. 7. MAJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE množičnosti je moč sindikata 3. STRAN O ■▼a na skupščini občinskega sveta zveze sindikatov v a je pokazala na vrsto uspehov, še ostreje pa so se delega-ipomanjkljivosti — Sindikat naj si še naprej prizadeva za " delavcev o vseh temeljnih družbenih vprašanjih — i demokratičnosti je tudi množičnost i — Sindikalna organizacija o se je v obdobju med kon-temeljito posvečala vsem življenja, dela in položaja .vae od njegove vloge v druž-nomskem in političnem siti krepitve materialne podla-izgradnje družbenega stan- do vprašanj organiziranosti -Jta. Razprava na skupščini se l^pria nobenemu teh pomemb- nih vprašanj, saj je kritično razmišljala o vprašanjih gospodarstva in postavila kot temeljno načelo boljšega socialnega položaja delavca boljše delo, lotila se je vprašanja politične moči sindikalne organizacije, njene vloge v delegatskem sistemu, razčlenila delavčevo dolžnost do dela in samoupravljanja, ves čas pa je bila odkrita do slabosti in pomanjkljivosti, ki jih mora sindikalna organizacija v prihodnje premagati. diko potreb, premalo denarja p'l krajevnih skupnosti letos želi del sredstev iz združenih Hcr za komunalne potrebe, denarja pa je komaj za polovico in potreb, za katere so krajevne skupnosti zbrale tudi že i sredstva — V krajevnih skupnostih občine se že dolgo ni toliko h komunalne potrebe kot »j tako kažejo prijave skupnosti, ki so za 10 din, kolikor je namenjenih sredstev za potrebe v skupnostih, poslale kar 43 nekatere krajevne skupnosti vrst del. Vendar pa bo le krajevnih skupnosti, ki so a dodelitev združenih denar lahko tudi dobilo, opravičenih potreb je letos da denarja ni za vse, čeprav gajevnih skupnosti s svojimi izpolnjuje tudi zahtevane od določenega odstotka ■deležbe naprej. Odbor za združenih sredstev, ki je predlog delitve nikakor ni dela, verjetno pa bo ko bodo v zboru skupnosti skupščine obči-Jemali letošnjo razde-„, Se posebno živahna, vroča razprava. skupnosti so namreč ile dela v skupni vred-jnov novih din, med-bo" sredstev zbranih za potrebe v krajevnih k* za 11,8 milijona din, '.JB milijona din lani zbor upnosti že razdelil, tako o lani vsega skupaj krajevnih skupnostih namenjena asfaltiranju krajevnih cest, rekonstrukcijam odsekov manjših cest in ureditvam bregov ob cestah; za ta dela naj bi po predlogu krajevne skupnosti dobile iz združenih sredstev okoli 4 milijone novih din. Le nekaj manj sredstev pa naj bi letos namenili za sofinanciranje telefonskega omrežja. Odbor je bil namreč mnenja, da gradnja telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Britof, Predoslje in Primskovo, za kar so krajani tudi zbrali svoj del prispevka, ni le krajevna zadeva teh skupnosti, pač pa gre za telefonsko povezavo Kranja s severnim delom občine. Še najmanj pa je v predlogu sredstev za gradnje krajevnih domov oziroma za adaptacije večnamenskih prostorov v krajevnih skupnostih — le 1,4 milijona din. Sicer pa bodo končno besedo rekli delegati v zboru krajevnih skupnosti. L. M. Ko so razpravljali o organizacijskih vprašanjih sindikata, so delegati ugotovili, da ima kranjska sindikalna organizacija široko bazo in močan sindikalni aktiv. V sindikat je namreč zajetih kar 33.000 delavcev, organiziranih v 237 osnovnih sindikalnih organizacijah in 23 konferencah osnovnih organizacij. Prek 2.000 članov dela v izvršnih odborih sindikata, vsehtaktivistov pa je verjetno več kot 5.000. Kljub razveseljivi statistični sliki organiziranosti delavcev v občini pa obstajajo nekatere slabosti: nedelavnost sindikalnih organizacij v nekaterih manjših delovnih organizacijah in dislociranih obratih, ponekod pomanjkanje stikov med vodstvi sindikata, drugih družbenopolitičnih dejavnikov, na eni strani so delovne organizacije in delavci, na drugi strani člani sindikata, zato slabosti v dejanskem uresničevanju delegatskega sistema. Občinski svet zveze sindikatov občuti tudi preveč papirnate odnose z delavci v osnovnih organizacijah, zaradi česar deloma nastopajo omenjene slabosti. Le s pisanimi analizami in zapisniki ni moč reševati specifične problematike delavcev v posameznih delovnih oko-ljih. Med napotila za nadaljnje delo je kranjska sindikalna organizacija zapisala, da bo učinkovita le, če bo s pravimi metodami dela, organiziranostjo in boljšo strokovnostjo pripomogla k uresničevanju samoupravnega položaja delavca. Prihodnost demokratičnosti pa je odvisna od množičnosti dejavnega sindikalnega članstva, ki najpristneje začuti svoje interese v osnovni organizaciji, v sindikalni skupini. Samo od tod, kjer zaznavajo temeljne interese delavca, gre lahko pobuda navzgor do višjih organizacijskih teles, ki samo na ta način lahko obdrže pristen stik z osnovnimi organizacijami in se izognejo neživ-ljenjskega in forumskega odločanja. D.Žlebir Drugo urjenje deklet v vojaških veščinah Letos se bodo v vojaških veščinah že drugič urila dekleta študentke prvih letnikov višjih in visokih šol - Vojaško usposabljanje bo letos na Rudnem polju na Pokljuki J* bilo krajevnim skupnostim 6 "milijonov din. Letošnji skupnosti krajevnih skupnosti na sredstva je seveda še večji, krajevnih skupnosti tudi ^ja več kot 70 odstotkov udeležbe zbrane predvsem s "spevkom, prostovoljnim de-aiaterialom. Združenih sred-je tripetinski del, ki se komunalne potrebe, bi mo-iti najmanj dvakraten, če krajevne skupnosti dobile i za gradnjo. Po predlogu ki je pripravljen za skupšči-fc vedno večina denarja v Zasnova splošne ljudske obrambe sloni na slehernem človeku, vendar smo leta in leta v njem zanemarjali del prebivalstva. V enotah teritorialne obrambe in oboroženih silah so ženske redke in žal v znanju in vojaških veščinah še vedno zaostajajo za moškim delom prebivalstva. Slednji si pridobivajo vojaško znanje v enotah JLA, ženske pa ostanejo navadno pri znanju, ki ga dobijo pri obveznem pouku obrambne vzjgoje v šoli. Ker smo že prerasli miselnost, da ženska ni za boj, temveč »uporabna« za opravljanje del le v zaledju, je temu sledila tudi odločitev družbe za popolnejše in [ovno razsodišče (68) je zrnje in kaj so pleve? »Čeprav malo pozno, vam pošiljam prispevek slovenskega kultur-ustvarjalca iz sobotne priloge Dela ob slovenskem kulturnem »iku pod naslovom Kaj je bilo zrnje in kaj plevel v letini 81. Kaj je avtor povedati s svojim globokoumnim in tujk polnim prispev-menim pa, da si takega izmaličenega slovenskega jezika i ne vem, -**edovoliti nihče« rute je očitno želel biti strokovno in znanstveno na višini, pn tem Kkakor se rado zgodi, utonil v morju tujk: eksistira alternativa. Gre za znano dualiteto empiričnega proti v< -nosti Komen/ura bi I na elementa, ki sta edina razmeroma •to-a atributa lavreatstva, sta kontinuiteta dela m kreativna rast; VkNriteta pomeni periodično prisotnost v areni ter regenerativno fooet Vitalna kreativna potenca se afirmira tudi mimo '<5ta>del članka razdelimo na domače in tuje besede, dobimo zani- I razmerje: . . . ,. domače so: gre, ia, znano, proti, ki, -sta, edina, razmeroma, ia. sta dela in, rast, pomeni, prisotnost, v, ter, sposobnost, se, S,o. Večinoma torej enozložnice (9), povprečje 1,76 zloga na eksistira. alternativa, dualiteto, empiričnega, absolutno ramo renzurabiina, elementa, atributa, lavreatstva, kontinuiteta, ■na. kontinuiteta, periodično, areni, regenerativno, vitalna, tirna, potenca, afirmira, normativov. Večinoma štinzložnice (8), f:\e4j) zloga na besedo -ače besede imajo sicer večino UI »ta! in skromnosti (95 črk = 37 zlogov spričo tuje razkošaten 20), vendar so v svoji 195 črk = 90 zlogov) osti. Pa še pravijo, naj bi bila znanost stavek iz tlačanskih časov: Samo da je nemščino auski vlogi pa je /gospe, gospodje, To kliče v spomin znani »slovenski« . ^-'tarjev pedentar na ganku tepihe klofa.« Same ^zamenjala mednarodna učenjaščina; O taki tlač *^*en zapisal' »V teh krajih vajeni so nemškovati Wukazuje, / slovenščina pri poslih je, za vrati.« uodače vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL 61000 Ljubljana, Komenskega 7. >venski jezik naj bo naša .skupna skrb' rs! boljšo praktično usposobitev žensk za ljudsko obrambo. Zakon o vojaški obveznosti iz leta 1980 je tudi natančno opredelil pogoje in načine vojaškega pouka žensk. Lani so na osnovi določil tega zakona prvikrat usposabljali dekleta prostovoljke, študentke prvih letnikov višjin in visokih sol, katerih znanje je sila dragoceno tudi v oboroženih silah. V Mariboru se je lani urilo 140 prostovoljk (od 240 načrtovanih) in vse so bile s poukom zadovoljne. Kot vojaške starešine so se vključile v enote teritorialne obrambe, kjer so vodile usposabljanje mlajših. Na mariborskem usposabljanju pa so se nekatere odloČile tudi za študij smeri SLO na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Z lanskim številom pa pri republiški konferencuZSMS niso povsem zadovoljni. Ob letošnjem evidentiranju si obetajo boljši odziv. Čeprav je težišče vključevanja tudi letos pretežno na Študentkah prvih letnikov višjih in visokih šol, se tudi deklet iz višjih letnikov ne bodo~ branili, po novem pa kanijo v bojne vrste vključiti tudi maturantke srednjih šol. ki naj bi predstavljale kako tretjino udeleženk Mladina je v tem mesecu že začela z evidentiranjem, k delu pa je pritegnila tudi obe univerzitetni konferenci ZSMS, Ljubljana in Maribor. Letos si obe-, tajo nekoliko lažje delo, ki temelji na lanskih izkušnjah, vendar pa bodo težave še vedno pri premagovanju konservativne miselnosti, vojska ni za ženske. NAŠ SOGOVORNIK Tončka KUKI C Uspehi še naprej obvezujejo Skofja Loka — To je moto škofjeloškega društva invalidov, ki je že od vsega začetka zelo delovno. Od ustanovitve je minilo že deset let in v tem času jim je uspelo povezati v društvo skoraj polovico vseh invalidov v občini. Vseeno pa s tem podatkom niso čisto zadovoljni. Želijo jih vključiti še več in so se zato že lotili ustanavljanja aktivov invalidov po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Velik poudarek pa dajejo tudi poverjenikom dru.štva na terenu. Le-ti nastopajo kot posredniki med invalidi in društvom v posameznih naseljih. Se posebno skrb pa društvo posveča težkim invalidom in tistim občanom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. O tem, kaj so lani, v mednarodnem letu invalidov, naredili in kakšen cilj so si zastavili za letos, smo se pred nekaj dnevi pogovarjali s predsednico društva Tončko Kukič. »Opravili smo večino nalog iz lanskega akcijskega programa. Izpeljali smo sedem izletov, med njimi tudi obisk taborišča v Mauthausnu. Ker se zavedamo, da ima rekreacija za invalide vse večji pomen, smo organizirali tudi nekaj pohodov na bližnje planinske postojanke. Navezali smo tudi sodelovanje z mnogimi društvi v Sloveniji. 31. oktobra lani pa smo podpisali tudi listo o pobratenju invalidskih društev najstarejših slovenskih mest Škofje Loke in Ptuja. Tako bosta društvi nadaljevali s sodelovanjem na vseh področjih in utrjevali medsebojno prijateljstvo.« Invalidi ste zelo aktivni tudi v športu. Katera tekmovanja ste letos pripravili oziroma ste se jih udeležili? »V našem društvu imamo zelo delovno sekcijo za šport, poleg tega pa tudi dobre športnike. Bili smo organizatorji tekmovanja v kegljanju ter plavanju v Železnikih. Sodelovali pa smo na tekmovanjih v kegljanju, streljanju, plavanju v Dolenjskih Toplicah, šahu in pozimi v smučanju. Lahko se pohvalimo, da imamo v svojih vrstah nekaj dobrih športnikov posameznikov, ki v republiškem ali celo zveznem merilu dosegajo zelo dobre rezultate.« Kaj pa kulturno delovanje? »V počastitev mednarodnega leta invalidov smo na loškem gradu v sodelovanju s posebno šolo Blaža Ostrovrharja pripravili razstavo ročnih del naših invalidov. Na gradu smo organizirali tudi zabavno prireditev »Srečanje«, s katero smo si pridobili tudi nekaj sredstev za nadaljnje delovanje društva. Ne smemo pa pozabiti tudi vsakoletne slavnostne akademije in rednega letnega občnega zbora, kajti obe sta prepleteni s kulturnim programom.« Koliko članov šteje vaše društvo? »Sedaj je vanj včlanjenih več kot 1200 invalidov. Vseh invalidov pa je na območju občine še več in prav zato smo zastavili Široko akcijo vključevanja telesno in duševno prizadetih ljudi v društvo. Veliko pa imamo tudi invalidov, ki so nepomični in jih zato vsako leto vsaj enkrat obiščemo, z njimi poklepetamo in jih simbolično obdarimo. Vse to kaže, da posvečamo vse večjo skrb socialnim vprašanjem invalidov.« Kako pa je z invalidi, ki so zaposleni? »Čeprav ima invalid pravico do ustreznega delovnega mesta, do njega zelo težko pride. Niso redki primeri, da zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov, ki so prav gotovo posledica nerazumevanja sodelavcev m delovne organizacije, invalid ostane na cesti. To pa je prav gotovo v nasprotju z sodobno usmeritvijo varstva invalidov, kajti ta izhaja iz spoznanja, da je najučinkovitejša in najbolj humana rehabilitacija invalidov njihovo zaposlovanje, vrnili naj bi se v normalne življenjske in delovne razmere.« Kaj pa delo v prihodnje? »Še naprej bomo vso skrb posvečali reševanju socialnih vprašanj invalidov ter krepili izletniško, rekreativno in športno dejavnost. Prizadevali si bomo, da v Loki ne bodo še naprej gradili ovir za invalide. Delo društva bomo skušali še bolj približati Članstvu. Tudi letos se borno držali načela, da bomo morali pri rehabilitaciji sodelovati tudi sami in ne dopustiti, da le drugi skrbe za invalide. Vseeno pa naj bo varstvo invalidov skrb vseh, od organizacij združenega dela prek krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti do ustreznih organov in organizacij v občini, republiki in federaciji« N. Vrbinc Interesi narekujejo povezovanje Združevanje dela in sredstev ter nagrajevanje po delu sta bili nosilni temi skupščine občinske organizacije sindikata na Jesenicah — Razpravljavci so se temeljito lotili vprašanja nadaljnjega razvoja in povezovanja kovinsko predelovalne industrije na Jesenicah da Jesenice — Kazvoj in povezovanje kovinsko predelovalne industrije na -Jesenicah je občinska politika opredelila že pred leti, vendar je uresničitev te naloge še vedno prav tako odmaknjena od resničnosti kot v začetku. Prav zato je to vprašanje znova načela skupščina občinske sindikalne organizacije. V v na z Program usposabljanja, ki bo od 3. do 17. julija na Pokljuki, je izdelal republiški sekretariat za ljudsko obrambo in ga sestavlja trinajst področij: tehnični zbor s preizkusom streljanja, postopki posameznika boju, napad, obramba, zaseda, vod napadu na sovražnikove objekte začasno zasedenem ozemlju, boj oklepnimi sredstvi, protipehotne in protitankovske mine, teritorialna obramba, narodna zaščita in civilna zaščita, družbena samozaščita, sanitetna vzgoja in streljanje. Skupek vseh veščin pa bo orientacijski pohod 2 bivakiranjem in življenjem naravi. Letošnje usposabljanje v ka-sarniških razmerah bo dekletom še nazorneje prikazalo vojaško življenje kot lansko mariborsko vojaško izobraževanje. Dekleta, ki se bodo odločila, da tako prebijejo počitnice, bodo dobile čin rezervne razvodnice, s tem pa ustrezno formacijsko mesto v Štabih ali enotah teritorialne obra mbe. D.Žlebir Pet manjših delovnih organizacij kovinsko predelovalne industrije v jeseniški občini, namreč Kovinar, Kovinoservis, Kovin, ELIM Hrušica in KOP Mojstrana, ki so jim že pred leti napovedovali fizično združevanje, še vedno delajo samostojno in se izogibajo skupnih dogovarjanj. Zelja po združitvi pa ne izhaja iz morebitnega slabega poslovanja teh petih delovnih organizacij. Nasprotno. Vseh pet ustvarja visok dohodek in uspešno posluje, vendar pa se ločeno zaprto ne bodo mogle razviti v sodobno industrijo. S povezovanjem se jim odpira široko obzorje: možna bodo skupna vlaganja, bolj sistematična dobava reprodukcijskega materiala, nadaljnje povezovanje z dobavitelji, možnost specializacije, dopolnjevanje proizvodnje, kar bo seveda povečevalo skupni douodek in tudi dohodek vsake posamezne delovne organizacije. Ce pa ostanejo ločeni, jih bodo vse tršo gospodarske razmere pritisnile k tlom in kmalu onemogočile njihovo sedanje uspešno poslovanje. Težnja po višji razvitosti kovinsko predelovalne industrije v občini je tudi odraz obstoječih komparativnih prednosti, ki jih ima ta industrijska veja v jeseniški občini. Neposredna bližina Železarne kot temeljnega dobavitelja reprodukcijskega materiala je že ena teh prednosti, ki bi omogočila manjše stroške. Verjetno pa je prav nujnost povezovanja z Železarno razlog, da se pet delovnih organizacij še vedno otepa povezovanja. Bržkone se bojijo, da se bodo ob železarskem gigantu izgubili in da jim bo ta povezanost prinesla prej škodo kot korist. Na skupščini so delegati podprli integracijo jeseniške kovinsko predelovalne industrije, vendar pa se niso zavzeli za povezovanje za vsako ceno. Poudarili so, da morajo kolektivi petih delovnih organizacij sami dojeti nujnost povezovanja na osnovi lastnega interesa. Najprej morajo poiskati skupne dohodkovne odnose, šele na teh pa naj temelji nadaljnja temeljita organizacijska povezava. To pa ne pomeni, da so se člani sindikata povsem otresli odgovornosti, ki jo imajo pri rešitvi te naloge. Nasprotno, z učinkovito strokovno razpravo v teh okoljih bodo delavcem pojasnili, kakšno gospodarsko korist prinaša povezovanje in da je to edina rešitev, če naj ;ma ta industrijska veja na Jesenicah kakršnokoli prihodnost. D ^Isbir O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 7. MAJA 18C Kmetijstvo terja več sredstev Letos v skladu za intervencije v kmetijstvo skoraj 10 milijonov dinarjev - Nekatere novosti v razvoju kmetijstva bodo terjale dodatna sredstva - Več bodo vložili v razvoj odmaknjenih predelov, nekaj bo zahtevala spomladanska setev, jeseni pa bodo skupinsko zavarovali živino Kamnik — Da se je kamniško kmetijstvo v zadnjih letih precej razvilo, dokazuje že primerjava med sredstvi, ki so jih nekdaj namenjali teh gospodarski dejavnosti, in med današnjim finančnim prispevkom kmetijski proizvodnji. Pred leti je moralo zadoščati že 800 tisočakov, lani pa so le pospeševanju kmetijstva namenili 7 milijonov dinarjev. Začasen finančni načrt letošnjega razvoja kmetijstva znaša 9 milijonov 720 tisoč dinarjev, vendar se bo znesek zaradi občutno večjih potreb letošnje dejavnosti verjetno še povečal. V Kamniku so lani razumno porazdelili obstoječa sredstva, čeprav v obilju potreb skorajda ni bilo videti prednostnih nalog. Namesto enega samega pospeševalca so si zdaj razdelili teren trije. Nekaj denarja je šlo individualnim kmetom, tržnim proizvajalcem, ki so se pripravljali h gradnji hlevov z več kot 12 stojišči. Sredstva so združevali tudi v strojnih skupnostih, ki so regresirale nakup kmetijskih strojev od 25 do 40 odstotkov nabavne vrednosti. V Predavanja in razstava Aktiv žena zadružnic sovodenjskega proizvodnega okoliša škofjeloške zadruge dela dve leti — Minulo zimo so žene pripravile nekaj predavanj, razstavo ob dnevu žena, pripravljajo pa tudi izlet — Boljši pogoji za delo, ko bodo -urejeni prostori v zadružnem domu značilna za naše območje ter običaje, ki so povezani z njimi. Predvsem smo želeli prikazati tkanje platna. Nekaj starejših žen še zna tkati na statve. Pa nas je nekoliko prehitel čas in smo tako pripravile razstavo ročnih del in domačin jedi, ki smo jo odprle ob dnevu žena. Razstava je bila v zadružnem domu na Sovodnju. Obisk je bil nad pričakovanji in je bilo škoda, da smo imele razstavo odprto le v nedeljo. Če bi bila odprta tri do štiri dni, bi jo videli vsi, ki so si želeli ogledati, kar smo pripravile. Seveda nismo sodelovale le članice aktiva, temveč smo k sodelovanju povabili tudi druge žene.« Kaj ste razstavili? »Pletenine, kvačkane izdelke, čipke, lesene lestence in domače jedi. Predvsem to, kar se v naših krajih peče za praznike.« Aktivi žena zadružnic veliko pozornost namenjajo izobraževanju. Kaj pa vaš? »Imele smo že nekaj predavanj. O zdravstveni negi, pa o uporabi tkanin v gospodinjstvu, vzreji prašičev in podobna. Pripravljamo pa tudi izlet na Štajersko.« Načrti? »V zadružnem domu bodo kmalu urejeni prostori, kjer se bomo lahko sestajale in pripravljale razne aktivnosti. Tako bomo lahko aktivne vse leto, zlasti pa pozimi, ko imamo na kmetijah več časa. Nadaljevale bomo s predavanji, ob dnevu žena pa bomo pripravile družabni večer s prikazom stare . obrti, ki smo ga načrtovale že letos.« L. Bogataj Sovodenj - Čeprav je na Sovodnju in okoliških vaseh, ki spadajo pod sovodenjski proizvodni okoliš škofjeloške zadruge le malo večjih, predvsem pa malo čistih kmetij in ie veliko gospodinj že zaposlenih, zelo aktivno dela aktiv kmečkih žena oziroma aktiv žena zadružnic. Predsednica je Marinka Jerebova s Podielovega brda. »V aktiv, ki dela približno dve leti, je trenutno vključenih 11 žena zadružnic, čeprav je naš okoliš velik saj razen Sovodnja obsega še vasi Lanišče, del Javorjevega dola, Ho-bovše, del Stare Oselice, Podjelovo brdo, del Podlanišča, del Cerkian-skega vrha in Novo Oselico. Prvo zimo še ni bilo posebne aktivnosti, letos pa smo že kar dobro delale. Tako smo imele v načrtu, da pri- Eravimo družaben večer, na katerem i prikazale stara kmečka dela, pospeševalni program so spadali tudi ogledi sejmov. Veliko so lani prispevali k raznim regresom in premijam. Gnojila so regresirali' 35-odstotno za hribovske kmete, s čimer jim je uspelo bliskovito dvigniti porabo umetnih gnojil. Pred dvema letoma so prodali le 800 ton gnojil, lani pa dvakrat toliko, 1943 ton, kar se že odraža v večjih'donosih, kvalitetnejši krmi in tuda v prireji. Regres za umetno osemenjevanje je velj'^300 dinarjev, le 200 so prispevali kmetje sami. To kmetom veliko pomeni in le redki so predeli, kjer se umetnega osemenjevanja ne poslužujejo. Le odmaknjeni predeli Palovc, Velike Lačne in doline Crne še čakajo pospeševalcev. Lani so dajali tudi premije za privezovanje telet in pitanje do večje teže, skušali pa so uvesti tudi premijo za prevoz mleka iz že omenjenih oddaljenih predelov, vendar to še ni uspelo, ker kmetje niso našli skupnega jezika. Letos je program nekolik/) dopolnjen, večje bodo tudi ugodnosti pri' nekaterih udeležbah. Sedanja planirana sredstva za pospeševanje pa bržkone ne bodo zadoščala, saj letos načrtujejo nekaj večjih razvojnih projektov. Eden od njih je na primer udeležba pri realizaciji pomladne setve, ki bo zahtevala 200 tisoč dinarjev, za jesensko pa bodo morali predvideti nova sredstva. V pospeševalne načrte je letos vključena tudi klavnica, kier naj bi sklad pokrival razliko med prodajno in kupno ceno mesa. V ta namen je sklad za pospeševanje že odmeril 4 milijone dinarjev. Za skupinsko zavarovanje živine bi potrebovali nekako dva milijona dinarjev in pol, vendar pa v sedanji vsoti pospeševalnega sklada nista načrtovana. Razmišljajo namreč, da bi sklad za zavarovanje plemenske živine odštel 20 tisoč dinarjev, kmetje sami pa bi prispevali 5 tisočakov. Na ta način bi zajeli kakih 3000 do 3500 glav živine. Ker akcijo načrtujejo šele za jesen, pričakujejo, da bo moč do tedaj zbrati potrebna dodatna sredstva. ' D.Žlebir Težave se poglabljajo Kljub sorazmerno ugodnim porastom razmere v škofjeloškem gospodarstvu niso rožnate — ^ Težavam v preskrbi s surovinami in sestavnimi deli se pridružujejo težave zaradi prodaje in pomanjkanja naročil — Pomanjkanje krmil že manjša stalež živine in odkup mleka Škofja Loka - Čeprav so prvi podatki o gospodarjenju v letošnjih prvih treh mesecih sorazmerno ugodni, se nekatere težave a začetka leta in od lani nadaljujejo oziroma se še poglabljajo, pojavljajo pa se tudi nekatere nove, ki utegnejo slabo vplivati na obseg proizvodnje in poslovne rezultete. Gospodarstvo je po prvih ocenah doseglo letos za 36 odstotkov večji prihodek kot lani v prvem tromesečju vendar še tega predvsem na račun višjih cen. Proizvodnja je bila namreč marsikje pod planom, saj so v občini izpolnili komaj 22.3 odstotka letnega plana, kar je veliko premalo, da bi lahko vse nadoknadili z več dela v prihodnjih mesecih. Najslabše so uresničevali plan v LTH Gradbeništvu, Iskri, turizmu in gostinstvu. Vzrok za manjšo proizvodnjo od planirane je v proizvodnih delovnih organizacijah predvsem slaba oskrba s surovinami in sestavnimi deli. Velike težave pri oskrbi, zlasti z uvoženimi repromateriali so imeli v LTH, Alplesu, Etiketi, Kroju, Šeširju, Marmorju in še nekaterih drugih manjših delovnih organizacijah. Velik problem, ki se letos pojavlja na novo, je ustavljanje prodaje Najbolj so prizadeti v Alplesu, Marmorju, Gradisu, -Jelovici in Termiki ter še nekaterih manjših kolektivih, kar kaže na velik vpliv zmanjšanja investicij in gradnjo na določene panoge industrije. Svoje je k temu prinesel tudi padec realnega standarda prebivalstva, ki se od nakupa trajnih dobrin vse bolj usmerja v nakup prehrane, oblačil in kritje drugih življenjskih stroškov. Po drugi strani pa zaradi pomanjkania denarja v bankah ni kreditov, trajnejše dobrine pa se seveda kupujejo s posojilom. • Izvozni dosežki prvega četrtletja so dobri, saj je škofjeloško gospodarstvo letos v prvih treh mesecih prodalo na tuje za 20 odstotkov več kot lani v enakem času. Zaskrbljujoči pa so podatki, da upadajo naročila za vnaprej. Tako že opozarjajo na manjšanje naročil v Jelovici, Termiki, Gradisu in še nekaterih drugih manjših delovnih kolek tivih. To dokazuje, da v delovnih kolektivih nimajo dolgoročnih ii voznih pogodb. Izvozni posli, ki jih dobivajo vsako leto posebej ne dajejo garancije za stalno delo. Zato bodo potrebni izredni nai>ori vodilnih delavcev in vseh subjektivnih sil v gospodarstvu in občini da se naredi vse potrebno za preprečitev padca izvoza. Problem oskrbe s surovinami in repromateriali se poiavl mM kmetijstvu. Pretekli mesec so opozarjali na problem oskrbe f V' pa so ga v kratkem času uspešno rešili in ni povzročil več i ? t0, del. Težji problem je pomanjkanje močnih ki.nil. Zatradi slafv^ t*^0^ lani, se je podvojila poraba umetnih gnojil, mešalnice na »«» . r * komaj četrtino potrebne količine. To se že pozna pri ?m° »! • staleža živine, nadaljuje pa se tudi upadanje odkupa mleka njSan^ L. Bogataj Delegacija finskih sindikatov pri gorenjskih gozdarji! Bled — Na povabilo zveznega odbora sindikata delavcev gozdarske in lesno predelovalne industrije se je ta teden v Jugoslaviji mudila tričlanska delegacija finskega sindikata delavcev lesne industnje, sindikata papirne industrije in sindikata delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu. Od ponedeljka do petka se je finska delegacija zadrževala tudi v Sloveniji, kjer je s predstavniki zveznega in republiškega odbora sindikata gozdarske in lesno predelo- NA DELOVNEM MESTU Naložba življenjskega pomena Tržič - Tristočlanski kolektiv tržiške tovarne Zlit predela na leto okroglo 25.000 kubičnih metrov hlodov. Surovinska osnova je večinoma iz domačih gozdov, le nekatere vrste, kot na primer topol in bor, kupujejo drugje. V temeljni organizaciji Zaga pridobijo iz hlodov približno 18.000 kubičnih metrov desk. Največ jih vzame tozd Lesna predelava za zaboje in opaže, najboljše pa , gredo v tozd Pohištvo, kjer iz njih izdelujejo masivno in oblazinjeno pohištvo. Lani so v Zlitu izvozili na zahodni trg kar 93 odstotkov vsega masivnega pohištva ter tako pridobili blizu 40 milijonov dinarjev deviz. Za letos načrtujejo, da bodo prodali v tujino 20 odstotkov več izdelkov. V prvih treh mesecih so izpolnili že tretjino naročil, vendar pa menijo, da je plan glede na zmogljivosti prenapet. Zato se z vso vnemo podajajo v naložbo. Pridobiti nameravajo večje proizvodne površine in kupiti nekatere nove stroje, s čimer bodo proizvodnjo podvojili. Štefan Klemene, ki dela v Zlitu že dvajset let, je kontrolor izdelkov v tozdu Pohištvo. »Odgovarjam za kvaliteto. Moram reči, da je kar dobra, saj doslej z zahtevnega zahodnega trga še nismo dobili resnejših pripomb ali celć vrnjenih pošiljk. Čeprav za kvaliteto delavci še niso neposredno nagrajeni, opažam, da narašča. Največja težava bila prekinjena, včasih nas moti le hitra menjava programov. Prilagajati se moramo pač materialom, ki jih lahko dobimo, na drugi strani pa zahtevam kupcev. Naložba je za naš tozd življenjskega pomena. Utesnjeni smo, večina strojev je zastarelih, zaradi česar vse teže ohranjamo kvalitetno raven izdelkov. Če ne bomo uspeli, se bojim, kako dolgo bomo še lahko ustregli zahtevnim zahodnim kupcem in lastnim izvoznim načrtom.« pri nas je prostor. Ce bi bil primeren, bi lahko naredili veliko več in bolje.« valne industrije razpravljala o položaju te industrije na slovenskih in jugoslovanskih tleh. V torek je goste s Finske sprejel tudi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, nato pa je delegacija obiskala Bled. Z vodstvom delovne organizacije in s sindikalnimi delavci Gozdnega gospodarstva so se predstavniki finskega sindikata pogovarjali o gospodarjenju z gozdnimi površinami, o problemih delavcev v gozdarstvu, njihovih življenjskih in delovnih razmerah ter o organiziranosti združenega dela na eni strani in sindikata na drugi. Gostje so se zanimali zlasti za življenjske in delovne razmere delavcev sekačev, razmišljali so o pogostosti delovnih nesreč in invalidnosti pri tem neva delu, beseda je tekla tudi o darjenju v družbenem in zaseo sektorju, povprašali so tudi po bolj perečem pomanjkanju delo* sile v gozdarstvu. Delegacija finskih sindikalistov je nato ogledala delovišče ni kljuki, iz razgovorov z delavci v i hinjski Bistrici pa so se gost]* "; prvega vira poučili o položaju V DRŽAVI, letos pa že ,«jHB pod naslovom POHOD I V Glasu je nekaj časa iz-//ilistku tudi krajši odlo-y*knjige o delovanju prvih yfi na Gorenjskem v času p rroniko piše poklicni vo-(>#na tako, da lahko pritegni krog bralcev, ki ob knjigi ,0k) zgodovino ter usode / vojni. Ce avtor v prvi knjigi na novo analizira vzroke propada stare Jugoslavije in razsula njene vojske, potem v drugi knjigi ne obravnava več dileme: oborožen upor ali hlapčevanje, temveč POHOD BRIGAD! Z nastankom Osvobodilne fronte, te vseljudske organizacije upora, se je ob vodilni vlogi Komunistične partije Jugoslavije upor proti okupatorju razširil v taki meri, da je v vsebini in načinu vodenja borbe z okupatorji in domačimi izdajalci prišlo do revolucionarnih sprememb predvsem v strategiji in taktiki boja. To je tudi razlog, da avtor posveča posebno pozornost nastajanju vojaške organizacije v slovenski partizanski vojski ter hkratnemu razvoju ljudske oblasti. V drugi knjigi je Rudolf Hribernik-Svarun zajel obdobje od pomladi 1942 do kapitulacije Italije septembra 1943. IS. na mednarodnih tekmovanjih in festivalih oziroma gostovanjih v tujini. Zlate plakete so na letošnjem tekmovanju prejeli štirje pevski zbori: ženski pevski zbor Čonsortium mu-sicum iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana, ki je osvojil 95,10 odstotkov ocenjevalnih točk; mešani pevski zbor Consortium musicum iz Ljubljane, ki ga prav tako vodi dr. Mirko Cuderman, je osvojil 93,03 odstotka ocenjevalnih točk, mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi dirigent Mirko Slosar, je osvojil 91,80 odstotka ocenjevalnih točk, na četrtem mestu pa je torej Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki ga vodi dirigent Tomaž Faganel, saj je osvojil 91,33 odstotka ocenjevalnih točk. Izmed gorenjskih pevskih zborov se je mariborskega tekmovanja udeležil še moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj, ki ga vodi dirigent Jožef Močnik. Osvojil je 75,63 odstotka ocenjevalnih točk in tako prejel bronasto plaketo, s čimer se je uvrstil v tretjo kakovostno skupino slovenskih pevskih zborov in si s tem pridobil prednostno pravico sodelovanja na osrednjih slovenskih prireditvah in gostovanjih v okviru SR Slovenije. Razstava fotografij Vlastje Simončiča - Ob 1. maju, prazniku dela, so v fotogaleriji v Gorenji vasi odprli 46. razstavo fotografij, tokrat je mentor galerije mojster Vlastja Simončič prikazal pestro dejavnost v tem središču Poljanske doline, kjer pod vplivom razvijajoče se industrije nastajajo velike spremembe. Razstava je zgodovinski prikaz dela v delovnih kolektivih krajevne skupnosti Gorenja vas, ki ima danes že blizu tisoč delovnih mest: v rudniku urana, industriji marmorja v Hotavljah, lesni industriji Jelobor, čevljarski industriji Alpina, kovinskem obratu Gidor in v klobučar-skem obratu Seširja. Prikazano je delo pedagoških in zdravstvenih delavcev, poštnih in trgovinskih uslužbencev in obrtnikov, posebej pa so poudarjeni napori kmeta, ki ga novi čas najbolj prizadeva. Slikarji na Jezerskem Kranj — Likovni center pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj bo s sodelovanjem hotela Kazina pripravil na Jezerskem slikarski ex tempore. V petek, 7. maja, bodo slikarji slikali, v soboto, 8. maja, pa bodo ob 10. uri odprli razstavo. Ex tem-pora se bodo udeležili kranjski slikarji, povabljeni pa so tudi škofjeloški. jlturni koledar A0OVLJICA - V Sivčevi lahko ogledate še do 9. paftfne liste Božidarja »Partizanski portre- (Uoitava je odprta vsak /do 12. in od 16. do 18. jfjLHJ - V galeriji Pre-Mf bile si lahko ogledate 'predlpo^tski ambient „,>/, Vlada Mar teka iz Za-^i. V galeriji Mestne hiše je razstava jugoslovanske L**« fotografije Pokrajina !?Hali galeriji se predstavlja rtimi deli akademski slikar '0 Batinta, v Stebriščni 1001 pa so na ogled dela (Ji*. Zlate Volarič in kipar-jffeta Volarič a. Razstave ,0> kot stalne zbirke Go-muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure ob ponedeljkih so zaprte. V Prešernovem gledališču bo prihodnji teden gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«. Prva predstava bo na sporedu v torek, 11. maja, ob 19.30, nato pa bodo sledile abonmajske predstave tja do vključno sobote, 15. maja. Kranjski gledališč-niki pa bodo prihodnji teden gostovali v Novi Gorici. LJUBLJANA - V prostorih Iskre na Trgu .revolucije so včeraj odprli razstavo risb Milana Eriča. CELOVEC - V Domu umetnikov so včeraj odprli razstavo fotografik Petra Kocjančiča. Razstavo je pripravila Slovenska prosvetna zveza s sodelovanjem Društva umetnikov Koroške. Ogledate si jo lahko do 22. maja, od ponedeljka do petka od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. RADOVLJICA - D revi ob 18. uri bo v avli Osnovne šole Radovljica Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravila koncert »Mlada pesem«. Nastopili bodo otroški, pionirski in mladinski pevski zbori radovljiške občine. SORICA - V nedeljo, 9. maja, ob 16. uri bo v Zadružnem domu Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka priredila zadnji koncert letošnjega občinskega srečanja pevskih zborov. Nastopili bodo: moški pevski zbor Niko iz Železnikov pod vodstvom Alojza Šmida, moški .pevski zbor KUD Janko Knnelj iz Rateč pod vodstvom Vide Božič, oktet Jelovica pod vodstvom Tomaža Tozona, mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom Tomaža Tozona. Hlebševo cvetje v Elitinih izložbah - Pred I. majem so izložbe v trgovinah kranjske Elite sj}ct na novo zaživele in pomladansko polepšale obraz kranjskega mesta. Oblikomlci izložb so tokrat pripravili razstavo del slikarja Vinka Hlebša in so jih čudovito dopolnili z blagom, ki ga nudijo prodajalne. Hlebševo cvetje tako učinkovito podčrtuje sveže barve pomladanskih oblačil. Žal je kranjska Elita še vedno redka izjema, vendar vzor, kako je moč privlačno in kakovostno urediti izložbena okna. M. V. OLA86 STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 7. MAJA BOGDAN ŽONTAR Ko študent 26 • -v na rajr.o gre Človek in žival buljita v prišleka, ki potreplja žival in tako predre bariero. Potem me felah s kretnjo povabi pod drevo, kjer si razdeliva prijetno osvežujoč Čaj _ karkade, okrogle sadeže z vijolično vsebino nadvse neločljivega ukusa, pomlativa vsak en okrogel hlebček, sir sem mu komaj vsilil, da sva jedla vsaj nekaj mojega. Potem sva ob opojnem hablibabliju počila v senci. Zemlja je za kmeta se vedno sveta. Felahu, ki mu življenje v mestu pomeni duha ubijajoče garanje, je kmetovanje najčudovitejši načina življenja. £e mora prodati zemljo, to ni le gospodarska izguba, temveč tudi družbeno onečaščenje, krivica prednikom ter sramota in prikrajšanje za njegove otroke. Ce felaha oblast zatira, mu ostane vsaj povezanost z grudo, od katere je odvisno vse njegovo življenje, tako felah ni navadno orodje drugega človeka. Kljub temu je razmeroma malo neodvisnih lastnikov zemlje, saj je kake tri četrtine kmečkega prebivalstva ali čisto brez zemlje ali pa je nima dovolj za preživljanje številne družine. Matere povprečno rode po dvanajst otrok, od katerih jih šest ali sedem dočaka polnoletnost. Orodje s katerim delajo je starodavno in preprosto. Tehnološki svet felaha sestavljajo plug ali pa ralo, ki ga vleče krava, palmino deblo oziroma rogovila 8 katero ravna zemljo, ter dragocene delovn? Živali — ' kamele, vodni bivoli in osli. Motika je vse kar potrebuje, da vzgoji poglavitne pridelke - pozimi pšenico in ječmen, poleti proso, nekaj detelje in zelenjave. Kadar potrebuje kaj več vode za polja, ki jo mora dvigovati iz kanalov, uporabi vodno kolo in Čebre. Razen teh ima le malo pripomočkov. Mehanizacija je omejena iri le zadruge imajo na voljo traktorje in umetna gnojila, ki nadomeščajo rodovitno blato odkar Nil ne poplavlja več. Tudi državni sektor ni kaj dosti bolje opremljen. V delti sem videl ženske, ki so v posodah, spletenih iz trsja na glavah prenašale beton po gradbišču, v višja nadstropja pa so ga dvigovali s podajanjem po lestvi. Lepo je po dolgem času slišati slovensko besedo, ko mi nekdo na glas prebere z majice »Klub študentov Škofja Loka«, čeprav je tako izčrpan, da samo še pobegne v hladen hotel. Skupina študentov je bila na praksi v Aleksandriji in je izkoristila nekaj prostih dni za skok proti jugu. Proti Asuanu se dolina skrči, kanalov ni več, Nil pa s hitrejšim tokom in otoki daje slutiti na bližino nekdanjih prvih brzic, kjer se je včasih končal marsikateri pohod proti jugu. Nil, vsenaokrog posejan z otoki in kamenjem, je tu najlepša reka, kar sem jih kdajkoli videl. Med otoki neslišno krožijo feluki — jadrnice z ogromnimi belimi jadri. Ce bi moral izbrati najlepši kraj v Egiptu, bi se brez pomisleka odločil za Asuan. Bistra, hitro tekoča voda vabi, a ima eno samo, zato pa toliko bolj prepričljivo slabo lastnost - drobno živalco bilharzijc, ki se zrine pod kožo, da te čez leta, ko je Egipt samo še lep spomin, vzame vrag zaradi raz-krojenih jeter. Egipčan se že ob rojstvu sprijazni s tem dejstvom. Nil mu pomeni vse, od vode za kuhanje, pitje, pranje, do vode za umivanje zadnjice po opravljeni potrebi. Čeprav jih kakih 603 boleha za to boleznijo, se ji ne morejo izogniti. Mar naj pobegnejo v puščavo? Feluk, kot labod, pmxasi drsi proti Elefantini (Otok slonov), največjemu otoku, ki nasproti mesta deli reko na globlji desni in lepši levi krak, posejan s stotero otočki. Kot živo nasprotje puščave na levi in desni, so otoki sredi reke prekriti z zelenjem, na Elefantini pa so med palmami posejane hiše nubske vasice. Genialni hotelir je dal z visokim zidam pregraditi otok, da ne bi domačini z enega konca otoka motili gostov v hotelu na drugi strani. V kamniti hiši na skrajnem jugu otoka smo posedli po dekah iz kamelje dlake, položenih na steptano ilovico — Angleža. Francozinja, Nubijee in Ločan. »Chej?« »Yes, da bomo.« Soba je skromna, s posteljo ob steni, krepko nagnjeno omaro in lino namesto okna. Stene so prekrite s posterji nogometašev. Najbrž me ima za pol pismenega, saj pozna več naših žogobrcarjev kot jaz. Znan mu je rezultat nogometne tekme Jugoslavija : Egipt s sredozemskih iger v Splitu. »Aja, a da smo zmagalk A s 5;0. Ja, če ti tako praviš bo že držalo.« Medtem, ko srebamo osvežujoč čaj, gostitelj od nekod privleče vodno pipo in z mirnimi kretnjami nekoga, ki ne ve Sil1 Asuanu kaj je naglica, pripravlja mešanico sladkorne mahse, tobaka in hašiša. / »Hablibabli good. Da hablibabli kvvais.« Ustnik na koncu dolge cevi se seli iz rok v roke, od ust v usta, dokler teles ne zajame prijetna omotica. Lepo rjavi dat 1 ji vabijo s košatih vrhov palm. Vedoč, da nas vse mikajo, se spogledujemo iščoč prostovoljca. Ker nekdo pač mora, počasi zlezem po vitkem deblu yse do šopa dateljev, ki ga stresam, da lete sladki sadeži h kolegom spodaj, dokler se jih še sam ne lotim. Hip za tem so na sosednih palmah otroci. Kako jim gre plezanje od rok. hitreje bi preplezali vse palme na otoku kot jaz eno samo. Vrgli so se na nabiranje najsjajših datljev, ki smo si jih viseči z vej podajali s palme na palmo. Zabavno, le z eno napako, da se jih do odhoda z otoka nismo mogli znebiti. Najlepša stvar potepov je, da se je treba držati le okvirnih načrtov, vmes pa si sam svoj gospod, s tistim kar se sprdneš ta hip. Cas je porinjen v najbolj odmaknjen predalček možganov. Tako sem se tik pred zdajci odloČil, da skočim Še malo dalje proti jugu. Na ladje ima, kot vse kaže. več vpliva Alah kot urad za plovbo po Naserjevem jezeru. »Vlak odpelje enkrat dopoldne. Najbolje bo, da kar greste na postajo, ko pripelje tudi takoj odpelje in nikoli ne čaka.« »A ladja kdaj odpluje?« »Danes, danes!« »Ob kateri uri?« »To ve samo Alah.« Z nabasanim rudzakorn in petlitrsko posodo vode zlezem na vlak, ki v slabi uri preide pokrajino od Asuana do jezu, v kateri je smrt vladarja nekoč prekinila začeto delo in nam pustila nedokončan obelisk. Kot za vlak ne veljajo nobeni vozni redi, si tudi postaje izbira bolj po lastni presoji. Cas in prostor imata tu prave afriške dimenzije. V neurejenem spletu naključij, ki dobijo skoraj zakonito obliko, se prepletata in skušata prevladati drug nad drugim. Med zmanjšanjem hitrosti železničar zavpije: »Ven! Skačite! Vsi ven!« Kamenje pod nogami in ogromen rudzak na ramenih me zbijeta, da od mojih meter zwanzig ne ostane skoraj nič. Po cesti leze samo še rudzak s kanistrom ob strani. Plastenka z litrom in pol vode se je razbila oh skalah, da bi jo vrag, vseeno jo mora biti dovolj za teh nekaj dni. Ladja — banja v dva štuka, ki se stresa ob vsakem najmanjšem valu, se je izza High Dama — visokega jezu, ki ga v Evropi poznamo kot Asuanski jez, premaknila šele pozno popoldne. Začelo se je z zaletavanjem treh rjastih lupin, iz česar se ni dalo razbrati ali jih hočejo razbiti ali kaj drugega, na koncu pa nas je večji čoln; nekak vlačilec, le odlepil od obale in začel vleči po velikem jezeru, 280 kilometrov oddaljenemu cilju naproti. Visoki jez (Asuanski jez so zgradili že 1902. leta nekaj niže) z ukrotitvijo veletoka ustvarja 500 km dolgo jezero, ki sega še daleč v Sudan. Do pred dobrih desetih let, ko je mešana sovjetsko-egintovska ekipa postavila jez, je vožnja po reki vsebovala nekaj dinamike, danes pa je povsem monotona. Gladka površina jezera se raztegne v nedogled, skrči na nekaj sto metrov in tako uro za uro. Vlačilec neutrudno poje svojo večno pesem, obala je pusta, z razdrapanim kamenjem podobna površini kakega drugega planeta, tu in tam, kjer so se v časih, ko je bila Sahara še zelena, zlivali v Nil pritoki, se med skalne griče zajedajo peščeni jeziki, vsakih nekaj ur opazim ob obali izgubljeno bilko. Kje je sedaj zelenje severa? Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (16. zapis) Ljuba zašmarnogorska vasica Skaručna se z Jakobom Alešovcem ni le uvrstila v slovensko slovstveno zgodovino, pač pa je segla celo v prešernoslovje: s službovanjem pesnikovega strica Franca Ksaverja Prešerna, z obiski njegovega nečaka — pesnika v njegovem župnišču, kjer sta gospodinjili Francetova sestra Urša m teta Lenčica, z obiskom Ane Jelovškove, nezakonske matere pesnikovih otrok, in s smrtjo Francetovega očeta, starega Ribiča Šimna Prešerna; umrlega na Skaručni, pokopanega v Vodicah. Snovi torej kar dovolj za pomenek. DEKLICA IN TURKI Danes bom obnovil ljubko pravljico, ki jo je fnengeški rojak pistelj Janez Trdina, vpletelrelo v svojo Zgodovino slovenskega naroda (knjiga je izšla 1. 1866): Ko je četica Turkov nekoč povsem nenadejano privihrala na Skaručno, so bili vsi ljudje na polju. Turki so šli v največjo vaško hišo, kjer pa je bila tedaj doma le dvanajstletna deklica, pastirica. Ker jih je preprosto in milo gledala, so ji možje obljubili dva zlatnika, če jim pokaže, kje so spravljeni denarji in druge dragocenosti. Deklica vodi Turke po stopnicah v klet, odpre težka železna vrata in jim reče, naj svoje delo hitro opravijo, ker bodo domači kmalu prišli s polja. Komaj pa so bili vsi Turki v kleti,' deklica zaloputne železna vrata in jih zaklene. Nato hiti brž ven in pokliče ljudi. Z lahkoto so kmetje vse Turke pobili, le njihov vodja je ostal še malo živ. Pred svojo gotovo smrtjo se je obrnil k deklici, ji dal svoj zlati prstan in vrgel pod noge mošnjo zlatnikov rekoč, da taka hrabra in razumna deklica zasluži plačilo, čeprav bo moral on sam zaradi njene ukane umreti. DOPOLNILO Prvi strel, ki je razvnel vsesplošen odpor zoper okupatorjevo strahovlado, je sprožil Miha Novak, domačin iz Tacna, dne 22. julija 1941 navsezgodaj na krajv Pšatnik ob cesti iz Tacna v šmart' no. Novak je bil tedaj namestnik pC veljnika Rašiške čete Staneta Kc sca. Tistega dne. ki je postal vseslo' venski republiški praznik, dan vsta' je, je partizan Miha Novak streha* na Franca Znidaršiča, nekdanje^ jugoslovanskega orožnika, in rfi hudo ranil. Znidaršič se je prodal okupatorju in nemški policiji i*i-_ celo vrsto tacenskih naprednih nwl in fantov. Kazen si je zaslužil ko* izdajalec! PESNIKOV STRIC Spesnikovim stricem Frat^ com Ksaverjem Prešemorf'1 rojenim leta 1771 v Vit^ umrlim leta 1841 na Skaručni. ?,\ preše rn oslovske raziskave večkra srečajo: bil je to oni stric, ki je pe! niku gmotno pomogel, ko je le-t opravljal v Celovcu svoj odvetni izpit, bil pa je tudi oni treznornisk. sorodnik, ki je svojega nečaka Fraii četa silil v zakon z graško Ner' Kajetano Klunovo; brez usper. seveda. Pesnikova sestra Lenka, ki i«? leg starejše Urše. nekaj let gosp« nula stncu Francu, duhovnika Skaručni, je pripovedovala. »Stric Franc so bili velik, mož, varčen gospodar in znan lar. Sorodnikom so bili stric < > nem pogledu močna opora, po*°lj so bratu Šimnu, našemu očetu Rit ču, pa tudi drugim, ki so bili denar/ in pomoči potrebni.« Ze na Savi pri Litiji in na Go (sedaj Domžale), še večkrat pa Skaručni je pesnika, svojega nečatfj gostoljubno sprejemal. Tudi Dri bt* tu JaKobu, duhovniku na Srnart gori se je stric Franc sestajal s p**! kom in njegovo ljubljansko druibj Zaradi nesoglasij z zetom V tudi sodila. Sv Lucija na Skaručni. - Desno od cerkve župniAče. v katerega je prihajal pesnik Prešeren na obiske k stricu Francu. 2 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO »Imamo več informacij, ki potrjujejo, da je Tito že dalj časa v Drvarju. Podatek se nam zdi resničen glede na to, da prejšnja obvestila o tem, da je Tito v Prekaju, Oštrelju in Oštrici, niso govorila, da bi se Tito tam tudi nastanil. Verjetno je šlo za kak pregled, vendar smo to kljub vsemu le registrirali.« General von Lev ser je bil s pojasnilom zadovoljen. Njegov vodja obveščevalne službe kapetan Rudolf Teifer je bil Avstrijec. Ko je končal gostinsko šolo. mu je oče Vilhelm prepustil srednje velik hotel na Dunaju in tako mu je bilo hotelirstvo glavni poklic vse do začetka druge svetovne vojne. Takrat so ga mobilizirali in razporedili v obveščevalno službo, kjer je hitro napredoval. Pririnil se je do kapetana in načelnika korpusne obveščevalne službe, kjer se je dobro znašel in ga je zato general von Levser vselej imel v svoji bližini. Zaplenjena Titova fotografija, ki ja je videl tudi Hitler. KAJ JE VIDEL GENERAL MCKLEAN Razgovor je za hip prekinil kapetan GUnt-her Melemann. Ne vedoč. da je notri komandant korpusa, je planil v sobo z najnovejšo brzojavko v roki. »Kaj je, Melemann?« ga je vprašal general von Levser. »Oprostite, gospod general. Prinesel sem informacijo, v kateri nam četniki sporočajo, da je pred štirinajstimi dnevi prispela k Titu v Drvar ruska vojaška delegacija. S padali se je spustila na letališče v Petrovcu.« »Rusi!« je vzkliknil general. » Pokažite mi.« je dejal in stegnil roko. Informacija je bila resnična in se je ujemala z dnevom prihoda sovjetske vojaške misije. Člani misije so se na čelu z generalom Kornejevom spustili 23. februarja s padali na letališče pri Bosanskem Petrovcu, naslednjega dne pa so prispeli v Drvar, kjer so se javili tovarišu Titu. Tovariš Tito je še isti večer priredil v njihovo počastitev slavnostno večerjo. Med pozdravnim nagovorom je dejal: »Ze dolgo srno vas pričakovali. Naši narodi, borci, komandirji in politični komi-Varji so s hrepenenjem Čakali na dan. ko vas bodo videli v svoji sredi« General Kornejev se je zahvalil za prisrčen sprejem in je tovarišu Titu odgovoril: »Pozdravljam vas kot najbolj sposobnega organizatorja in voditelja narodnoosvobodilne vojske junaškega jugoslovanskega ljud- stva. Jugoslovansko ljudstvo in njegova rodnoosvobodilna vojska sta našla v hudih časih dovolj moči za boj in povzroči udarca za udarcem nemškim fašističnim jalcem. Takšno ljudstvo ne more škorenj nikoli poteptati.« Vodja britanske vojaške misije ger— Fitzrov Macklean se je pridružil dobrodošli ki jo je Tito naslovil na člane sovjetske m« in dejal: »General Kornejev bo tu v Jugosla* lahko videl isto kot jaz: začetke noveEvi Prepričan sem, da ga bo to, kar bo videl. -prev? . da bo z navdušenjem in zaupanj zrl v , . odnost.« K e;ovoril o vojaškem in političnem men u »slovanskega narodnoosvohodilr gibanj. qeneral Macklean še posebej udaril: »Pos. ■ tega gibanja segajo prek okvi Jugoslavij 'i je gospod Churchill dejal svojem zadnjem govoru, narodnoosvobudili vojska veže nase mnoge sovražnikov« di\i ki bi sicer bile na vzhodni ali italijanski tr oziroma kot obramba pred veliko za vezni invazijo, ki jo kaj kmalu lahk • pritakni na zahodu Evrope. To je zelo realen in memben prispevek zavezniškim vojnim naj rom. Upajmo, da bo slavni primer Jiifosteg prebudil tudi druge zatirane evropske nar ki naj bi se dvignili proti skupnemu s-m niku, in da bodo združeni narodi kmalu uniči gnusne sile fašizma.« IS* UttJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O SA PISMA VNIK IZ KRANJA UDOVLJICE? 31. januarja, so pri u Gobavcih št. 4 kli- * dežurnega zdravnika k Ivani, ki je že dlje časa *dala, zdravje pa se ji je * podabialo. Zal zdravnica tPmprotnikova iz radovlji-t$ zdravstvenega doma »Metm Ivani Pavlin ni mogla ingoti. Bolezen je bila pre- tako da je pavlinova 2. fe-**70 umrla. Domače zani-*, takoj v vas Gobovce, ki fe# na skrajnem robu "t*]ike občine, pride namesto "tojikega dežurnega zdravni- * k ZD Kranj radovljiški 'ktauk. Gobovci sodijo v kra-**o skupnost Podbrezje in * tolarji hodijo v osnovno * p Podbrezjah štiri leta, *topa§e vozijo v Kranj. 8tii Pretnar, P odbrezje U2&G0V0R JE JttDOTSTVO PROSILO PAV8TVENI DOM Umvstveni dom Kranj ima ^Pmrano štiriindvajseturno farno službo v Ambulan-nujne medicinske pomoči. \1kmiki se menjajo na 7 ur, F m( pa traja dežurstvo *. Pozive za hišne obiske pjma dežurni zdravnik, v 99ri odsotnosti pa dežurna 1*0. Ker so med potrebnimi jJB** v veliko primernih tudi \Jmtytrtbni, dostikrat zadostuje m pojasnilo, včasih pa so jm celo lažni, čeprav zahte-m natančne podatke. fcl 'lat Gobovci leži na meji med 'Ifaama Kranj in Radovljica, frtpada v kranjsko občino, je Jftjo pristojna Ambulanta za «*o medicinsko pomoč mUnmtvenega doma Kranj. o imlfidar je del populacije vasi '(km v skrbi v Radovljici in nt koristi usluge Zdravstve-0dma v Radovljici. Zato je je sedaj okoli naše ftole, tali Debela laž Nekega dne sem s prijatelji frnikulal. Mimo je prišel fant iz osmega razreda. Nekaj časa nas je opazoval, potem pa nas je ozmerjal z revami, češ da ne znamo igrati. Nismo se zmenili zanj, a ker je hotel biti v središču pozornosti, nam je začel pripovedovati kaj čudne reči. Takole je govoril: »Ko pridem v šolo, zagledam, kako se tovariši in tovarišice podijo po hodniku. Nihče ne sedi pri miru. Vsi se podijo, tepejo in skačejo. Za zvonec se niti ne zmenijo. Med poukom so zelo nemirni in se gugajo na stolih. Na hodniku brcajo vse, kar jim pride pod noge. Ko je pouka konec, se vržejo iz razreda in iz omar zmečejo vse čevlje in plašče, p< tem pa se pritožujejo, da so izgubili kak čevelj. Ko hitijo ven, se med seboj spotikajo. Zunaj se nujno še nekajkrat skregajo in stepejo, da ji* moramo pomiriti. To je težak delovni dan za nas. Dela imamo čez glavo.« V pripovedovanje je bil tako zatopljen, da ni opazil sošolca, ki je stal za njim. Se in še bi govoril, če ga sošolec ne bi prekinil in rekel: »Ne verjemite mu, Letos je bil Prestranek pri Postojni gostitelj pionirjev, delegatov iz vseh slovenskih občin, ki so prišli na pionirsko problemsko konferenco z zanimivo temo: Pionir v krajevni skupnosti. Konferenca je bila v pre-stranški celodnevni osnovni šoli 25. maj in v sosednji vasi, Oreh-ku. Pionirji so sami vodili konferenco, tako da smo bili tudi mi bolj sproščeni in smo se korajž-neje vključDi v razpravo. Obravnavali smo probleme, ki nas peste in izmenjali izkušnje. Zvedeli smo veliko koristnega, se veliko naučili, ugotovili pa, da smo si v marsičem podobni, da imamo skoraj vsi enake težave. Razdeljeni v štiri skupine smo razpravljali in se pogovarjali, na koncu pa so predstavniki vsake skupine na skupni konferenci podali zaključke, ugotovitve in predloge, tako da smo bili vsi seznanjeni z delom vseh štirih skupin. Zvečer so nas izredno gostoljubni domačini — pionirji sprejeli v svoje domove, kjer smo prenočili. Z njimi smo se veliko pogovarjali in sklepali nova poznanstva. to je debela, kosmata laž! Lagal je kot pes teče.« Fant se je osramočen obrnil in se pobral domov. Matjaž Tičar, S. b r, osn. šole Stane Žagar Kranj Teliček Telička smo lani privezali k jaslim. Zelo se je upiral. Neko jutro se je odtrgal. Lovili smo ga po hlevu. Skočil je pod druge teličke. Vlekel sem ga in ga potegnila na dan. Peljala sva ga nazaj k jaslim. Dala sva mu drugo verigo, da je bolje držala. Damjan Pfajfar, 4. r. osn. šole Selca Naslednji dan, v soboto, smo se odpeljali v bližnjo vasico Ore-hek, kjer je potekal drugi del konference. Tu smo spoznali predvsem vas Orehek in ljudi, ki žive v tem prijaznem kraju. Razdeljeni v razrede od prvega do osmega smo se razkropili po vasi. Mi, sedmošolci, smo si ogledali kulturni razvoj kraja in ugotovili, da je zelo pester in razgiban. Posebno po petju in igralstvu slove. O zgodovini kulturnega razvoja sta nam pripovedovali starejši članici kulturnega društva. Zatem smo imeli še zaključno prireditev. Na njej so sodelovali tudi člani JLA, s katerimi smo se pogovarjali, oni pa so nam razkazali orožje. Pokazali so nam eksplozijo ročne bombe in miniranje tovornjaka, ki je zapeljal na nevarno točko. Pozdravile so nas tudi pionirske brigade in mladinska pohodna brigada. Iz Prestranka in Orehka smo odnesli veliko lepih spominov in dobrih vtisov. Polni novih spoznanj smo se vrnili domov, kjer Torba pripoveduje Ze skoraj tri leta sem Gregorjeva torba. Nosim njegove zvezke, knjige, puščico, ravnila, on pa se zame ne zmeni. Kakšen je moj dan? Spim v tesnem kotičku, V kuhinji pod klopco. Zjutraj pri-drvi Gregor v kuhinjo, me potegne za roko in izvleče iz moje-ga bivališča. Zvezki letijo vame, komaj jih požiram. Tako sem natlačena, da me vse boli. Ko me nese po hiši do garažnih vrat, tako hiti, da se zadanem v vsak rob in me zaradi tega bolijo rebra. Pot v šolo je dokaj mirna. V razredu me vrže poleg svojega stola, vzame nekaj zvezkov iz mene in me zopet zapre. Nato stojim mirno kakor vojak. Kmalu me začnejo boleti noge. Včasih se uležem, pa me takoj pobere. Pri malici se vsi mastijo, jaz pa moram vedno jesti sam'1 zvezke in knjige. Ko je konec pouka, me zopet natlači in me odnese domov. Doma me vrže na staro mesto in me odpre samo, ko piše domačo nalogo. Pri nogah imam obleko že strgano. Sedaj samo Še čakam, kdaj me bo vrgel v smetnjak, saj za drug« rabo tako kmalu ne bom več. Gregor Grilc, 6. a r. osn. šole J. in S. Mlakar Šenčur bomo pionirjem poročali o vsem, kar smo tam zvedeli in se dogovorili. Tomaž Križnar, 7. d r. osn. ftole Lucijan Seljak Kranj Družinski izlet pod Storžič Bila je sončna nedelja Takoj po kosilu smo se primerno oblekli in se odpeljali v dolino Kokre. Pri neki stari vili smo parkirali in se peš odpravili na pot. Hodili smo po strmi opuščeni gozdni cesti. Ker pa je cesta vodila ob vodi in so bili mostovi že razpadli, smo po skalah plezali čez vodo. Bili smo utrujeni vmes smo počivali. Po dveh urah hoje smo končno prišli do lovske koče. Koča je med vojno služila partizanom. V njej je ležal moj stric Andrej, ko je bil ranjen. Zaradi zastrupitve rane je moral umreti. Pokopali so ga sto metrov od koče. Po vojni so ga domači odkopali in ga pokopali na pokopališče na Srednji Beli. Jama, kjer je bil pokopan, je še danes vidna, ob njej pa rastejo tri že velike ciprese. Zasadili so jih njegovi tovariši. Po pogovoru in ogledu smo se napotili v dolino. Po poti nam je ati pripovedoval, kako je bilo težko življenje in kako se je stric boril za svobodo. Umrl je star komaj 23 let. Marija Naglic, 4.. b r. osnovne lole Kokrtca Titu Pesem ta je tudi zate, dragi Tito, naš maršal, o pomladi ti za pojem lepo pesem, da je kaj. O pomladi bi zapela, če bi srečna lahko bila, a ne morem ti zapeti, ker preveč sem žalostna. Špela Trefalt, 3. r. osn. ftole Davorin Jenko Cerklje Štafeta tudi v mojih rokah Zvezna štafeta mladosti, simbol bratstva in edinstva vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki vsako leto organizirano kroži po Jugoslaviji, je šla tudi letos skozi tisoče, tisoče rok mladih in prišla tudi v moje. Ponosna, vesela in srečna sem bila, ko je štafeta varno počivala v mojih rokah. Nikoli ne bom pozabila 26. aprila, sončnega dopoldneva na Kobl i ob prehodu z Gorenjske na Primorsko, kjer mi je blejski planinec predal štafeto in sem jo v spremstvu zastav in šopkov ponesla proti naslednji postaji. Marjeta Klemene, osn. šola heroja B račića Tržič Sončni prvomajski prazniki bi bili brez igre kaj lahko dolgočasni. Kako bujno domišljijo imajo otroci, kaže posnetek. Vojko, Renata, Damjan, Damjana, Rosita in Sabina z Orehka pri Kranju so privlekli na dan vsak svoj inštrument in kur uspešno zaigrali priljubljene Račke. Mladi ansamhr" te težko čaka počitnic, ko ho več časa za vaje. — H. Jelovčan -ZAPISANO OB 40. OBLETNICI PIONIRSKE ORGANIZACIJE Pionirjeva smrt zaradi titovke V gorski vasici Podvrh nad Javor-jami v Poljanski dolini je živela Urhova družina, po domače Jelov-čanova. Leopold Urh je bil star 6 let, ko se je začela vojna. Pasel je krave, pomagal staršem, pa tudi partizanom, ki so prihajali v vas. To je bilo skoraj vsak dan. Če ni bilo hajke, so partizani že od jeseni 1943 hodili podnevi no okoliških vaseh. Leopold Urh še ni začel hoditi v šolo, ker v Javorjah ni bilo šolskega pouka. Doma pa je rad kracal po papirju, ki ga je našel v hiši. Starši so ga tolažili, da bo kmalu konec vojne in trpljenja. Tedaj se bodo tudi njemu odprla šolska vrata. Če bo priden, bo dohitel zamujeno, saj je nadarjen. Rdeča armada je bila pred Dunajem in zahodni zavezniki v Nemčiji. Jugoslovanska armada je prodirala proti Sloveniji, ob morju pa se je bližala Reki in Trstu. Toda hitler-jevska zver je na zasedenih ozemljih ša naprej morila. Posebno v zadnji' ofenzivi na Primorskem, v Selški in Poljanski dolini. Tik pred zadnjim navalom morilskih tolp, ki jih v takšni pobesnelosti nihče ni pričakoval, je mati pobožala sina in ga vprašala: »Polde, kmalu boš star deset let. Kaj naj ti podarim za rojstni dan?« Fantiču so se zaiskrile oči. Rad bi novo titovko s petokrako zvezdo. Tri dni po desetem rojstnem dnevu so domači izdajalci v nemških uniformah, vlasovci in Nemci na vrtu pred domačo hišo ustrelili Leopolda Urha, ker je imel titovko na glavi. Leopoldova sestra Marjanca Logar, ki živi na domu v Podvrhu, se spominja: »Šli smo za pogrebom neke ženske in le malo vašČanov je ostalo v vasi. Ni bilo ne Nemcev ne partizanov. Po pogrebu pa sem od cerkve v Javorjah videla, da se v naš hrib proti Podvrhu pomika več kolon sovražne vojske. Še sreča, da partizanov ni v vasi, smo rekli vaščani in počasi šli za sovražnikom. Še precej pa sem prišla do doma, so mi sosedova dekleta povedala, da so ustrelili Poldeta. Stekla sem proti hiši in videla Poldeta ležati v" kotu vrta pod oknom. Oče ga je odnesel v hišo. V brata so usuli ves rafal, da smo mu morali notranje organe tlačiti nazaj v trebuh. Mama mi je povedala, kako se je to zgodilo. Medtem ko smo mi šli za pogrebom, je v hišo prišla skupina partizanov. Partizanka je držala v roki kos svežega mesa in je mamo prosila, če si ga lahko pri nas skuhajo. Mati je brez pomisleka dovolila, Leopold pa si je nadel na glavo novo titovko in rekel: Vi kuhajte, jaz pa grem na vrt sadit tobak, da boste lahko kadili. Kje naj bi sadil, ne vem. Med kuhanjem pa partizani nenadoma zagledajo Nemce pri sosedu, zlijejo vodo iz lonca in jo z mesom v roki pobrišejo v gozd. Nemci jih niso opazili, ker so planili skozi zadnja vrata. Čez nekaj minut so prišli Nemci v hišo, mi smo vsi silovito jokali, in se nam ob pogledu na drobnega fantiča opravičevali, da so ga ubili po pomoti. Misli so, da stoji pod hišo partizanski stražar. Zbegala jih je ti-tovka, ki mu jo je mati sešila in podarila za deseti rojstni dan. J. Vidic Deset koristnih dni med delavci V kranjski Iskri so trenutno na proizvodnem delu samo še učenci iz sosednjega šolskega centra — Izkušnje kažejo, da se je tovarna na novo nalogo dobro pripravila, z vso resnostjo pa so jo sprejeli tudi mladi — Dva gimnazijca celo presegla normo — Zadovoljen sem, da sem spoznal proizvodni utrip, pravi Igor Zupančič in dodaja, da delo ni naporno in da brez truda tudi v šoli ne Kranj — Do prvih junijskih dni se bo blizu dva tisoč gorenjskih učencev iz prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja za deset dni preselilo iz šolskih kloni za tovarniške stroje. Proizvodno delo jim bo pomagalo, da bodo znali povezovati teorijo s prakso, pouk z delom ter šolo z življenjem, da bodo občutili delovni utrip in njegov pomen za osebno uveljavljanje in družbeni napredek, da bodo neposredno spoznali proizvodne in samoupravne odnose, organizacijo dela ter varstvene ukrepe, da se bodo uvedli v delovne procese ter značilna dela in naloge v okviru izbrane usmeritve, kar jim bo tudi olajšalo opredelitev za smer in kasnejšo vključitev v združeno delo. Večina učencev je doslej že prestala preizkus. Čeprav pred začetkom proizvodnega dela marsikaj še ni bilo povsem jasno, predvsem ne - odnosi med delovnimi organizacijami in šolami glede delitve stroškov, so prve Kaj šele bo, ko pride prava pasja vročina! — Foto: I. Kokalj Inovacije terjajo skupinsko delo Ob prazniku dela so v palači federacije v Beogradu tridesetim delavcem iz neposredne proizvodnje podelili letošnje prvomajske nagrade dela — Visoko priznanje za delovne uspehe, inovacije, tehnične izboljšave, poleg tega pa tudi za družbenopolitično delo, je med drugimi prejel tudi Bojan Bandelj, diplomirani inženir strojništva iz Iskrine tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih dela je prav gotovo eno Bojan Bandelj, vodja mehanskega razvoja v Iskri v Železnikih, se odlikuje z vrsto zamisli, kako poenostaviti in tehnično izboljšati izdelke iz programa Iskrinih elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v prid kvalitete, varčnosti in zaščite človekovega okolja. Mnoge njegove zamisli so doživele uresničitev v proizvodnji, delovni organizaciji prinesle precejšnji prihranek, sprejelo pa jih je tudi tržišče. Prvomajska nagrada največjih priznanj delu in ustvarjanju za razvoj, nikakor pa ni prva ali edina. Pred tremi leti je za svoje inovatorske dosežke dobil naslov inovator leta pri škofjeloški raziskovalni skupnosti, leto za tem pa so s tem naslovom počastili tudi njegovo temeljno organizacijo. Najbolj znane so tri tehnične izboljšave, ki jih je dal avtor patentno zaščititi doma in na tujem, kamor Iskra izvaža svoje izdelke. Veliko je razmišljal o izboljšavi malih asinhronih motorjev in končno odkril novo izvedbo tuljavnika, s katerim je možna večja delovna inovacij je tudi konstrukcija elek-se tudi zanima tuji, zlasti ameriški trg. Znana pa je tudi energetsko varčna električna črpalka za pralni stroj. Slednja pomeni letni prihranek na materialu prek štirih milijonov dinarjev, da o privarčevanih kilovatnih urah v gospodinjstvu niti ne govorimo. Uspeh Bojana Bandlja na področju tehničnih izboljšav pa ni le njegov uspeh. Z njim se ponaša širok strokovni krog, s katerim Bojan Bandelj tesno sodeluje, precejšnje zasluge zanj ima temeljna organizacija s številnimi iznajdljivimi inovatorji iz neposredne proizvodnje in seveda s pravo, novostim in zrelim razmišljanjem naklonjeno klimo. Bojan Bandelj je tudi predsednik komisije za inovacijsko dejavnost v Iskri Železniki, komisija presoja inovacije in jim slednjič daje tudi priznanja. V tej Iskrini temeljni organizaciji se kar 10 od->tkov zaposlenih ukvarja z inovatorstvom, kar je pre- storilnost. Ena od trične sirene, za katero cejšen uspeh v primerjavi z ostalimi domačimi kolektivi, kjer za tovrstna razmišljanja ni toliko posluha. Bandelj pravi, da jih je sama narava proizvodnje, usmerjene pretežno na tuje tržišče, sili v nenehno izboljševanje proizvodnje. Tuji trg ima velike zahteve, za konkurenčnost pa je potrebna resnično kvalitetna proizvodnja. To in pa nenehni vzgibi k boljšemu in kvalitetnejšemu, sodobnejšemu in bolj uporabnemu silijo Bojana Bandlja, da razmišlja o ceneni, varčni in popolnejšiproizvodnji. »O izboljšavah je treba nonehno razmišljati,« pripoveduje. »Potrebno je, da obstaja neko idejno jedro, nekdo, ki usmerja zamisli o izboljševanju, krog strokovnjakov pa te ideje ustrezno oplemeniti in jih realizira. V odboru za inovacije smo sila veseli vsake zamisli, ki se rodi iz izkušnje za strojem. Teh inovacij je tudi največ, razni posegi na strojih, ki omogočajo večjo produktivnost, pa se obrestujejo z mednarodno konkurenčnostjo nekaterih najzahtevnejših izdelkov in uspešnostjo na zunanjem tržišču.« Trenutno se Bojan Bandelj s sodelavci ukvarja z elektromotorjem za sesalec, ki je uperjen predvsem k prihranku materiala, zmanjšanju uvoza, pa seveda ! kvaliteti. »Kdor želi izvažati, mora s svojimi izdelki dohajati evropski nivo,« pravi Bojan Bandelj, »zato so danes inovacije življenjska nuja. Še vedno pa jim v družbi ni priznano tisto mesto, ki jim gre. Sicer se počasi prebijamo iz miselnosti, da Slovenci ali Jugoslovani ne moremo biti ustvarjalni in se zategadelj raje zanašamo na tuje znanje. Mnogi naši strokovnjaki po svetu dokazujejo, da se naše delo in znanje ceni, da znamo marsikaj narediti, doma pa mnoge pobude k boljšemu in kvalitetnejšemu zapostavljamo. S tem včasih storimo precejšnjo škodo tistim, ki nosijo v sebi veselje do ustvarjalnosti. Moralna spodbuda družbe je veliko vredna, pa tudi materialne ne gre zanemarjati. Inovatorja je treba nagraditi v skladu z dosežkom. Nobene od zamisli, pa čeprav prihaja od neizobraženega delavca, ne gre zapostavljati, o sleherni je treba zrelo razmisliti.« Ideje se porajajo več let na temelju znanja, izkušnje, poznavanja razmer na tujem, poznavanja tržnih zakonitosti in še. cele vrste dejavnikov, od katerih je odvisna morebitna proizvodnja. Prav zato terja ustvarjalno delo skupinski pristop, združevanje različnih strokovnjakov okrog naprednih zamisli, da skupno presojajo smiselnost izboljšave in njeno vrednost. D.Žlebir izkušnje in ocene ugodne. Proizvodno delo že dobiva svoj cilj. Koristi učencem, ki po večjni tako prvič vidijo tovarno od znotraj, se za deset dni po osem ur stopijo z delavci in poslej 7na in hnli rpniti niihov trud. Zlasti pa jim pomaga pri odločitvi, katere smeri izobraževanja naj se oprimejo v drugem letniku. Tudi združeno delo se je pokazalo v dobri luči. Inštruktorji so usposobljeni za delo z učenci, da niso prepuščeni sami sebi, kot se je prej vse prerado dogajalo. Razhajanja se najbolj kažejo v nagrajevanju učencev, saj kljub prizadevanjem niso bila osvojena enotna stališča. Nekatere delovne organizacije učence nagrajujejo več, druge manj, nekatere sploh ne. Široka družbena akcija za uskladitev bo torej še potrebna. V kranjski Iskri bodo v tem šolskem letu sprejeli na proizvodno delo 560 učencev. Doslej se jih ie za tovarniškimi stroji zvrstilo že okrog štiristo iz kranjske gimnazije, ekonomsko-administra t ivnega centra in iz škofjeloškega šolskega centra, trenutno pa so ostali edini gostje še učenci iz šolskega centra Iskra. Približno polovica jih je med vsemi Iskrinih štipendistov. Tako že od vsega začetka rastejo s tovarno. »Priznati moram, da nas je naloga skrbela,« je povedala Mateja Pregrad. »Na tem področju, ki nam je skoraj povsem novo, dela v Iskri premalo ljudi. Bali smo se, da ne bomo dobili dovolj inštruktorjev. Odziv je bil nepričakovano ugoden, najbrž zato, ker smo s pripravami začeli dovolj zgodaj in ob tem ponudili tudi malenkostno stimulacijo. Usposobili smo 130 inštruktorjev, tako da ima dejansko vsak učenec svojega. Napravili smo mrežni plan razporeditve učencev po temeljnih organizacijah in izbrali varna ter manj zahtevna opravila.« Učenci, ki so na proizvodnem delu v Iskri, dobijo nagrado. »Imamo tri merila: za manj uspešne, uspešne in zelo uspešne, nagrade pa se gibljejo med 800, 1000 in 1200 dinarjev. Z učenci smo zelo zadovoljni. Delo so vzeii resno, določena neskladja med šolo in prakso opažamo le na področju varstva pri delu. Očitno je namreč, da mu v šolah posvečajo premalo pozornosti. To smo videli na uvajalnih seminarjih, ko se učenci za razlage oziroma priporočila niso dovolj zmenili. Zato je izbira varnih delovnih nalog še toliko pomembnejša. Doslej ni bilo nobene nezgode.« Joža Vilfan je varnostnik v temeljni organizaciji Števci. Skrbi tudi za razporeditev in občasni nadzor učencev na proizvodnem delu. »Prvi od desetih dni, kolikor traja izmena, je namenjen uvajanju. Učenci se spoznajo z ustrojem delovne organizacije in še posebej z varstvom pri delu. Drugi dan pridejo v proizvodnjo. Seznanimo jih z našim programom, z organizacijo dela, nalogami posameznih služb in posebnimi nevarnostmi pri delu.« »Učenci me prav presenečajo. Z njimi ni nikakršnih težav. Disciplinirani so in delavni, nekateri med njimi prav radovedni, tako da se nam včasih zdi, kot bi jim povedali premalo,« je nadaljeval Joža Vilfan. »Doživeli smo celo, da sta fanta iz kranjske gimnazije presegla normo. Prepričan sem, da je proizvodno delo za učence koristno. Zlasti za tiste, ki se izobražujejo v družboslovnih usmeritvah. Prav je, da spoznajo, kako se odvijajo proizvodni procesi, kakšne so delovne razmere v tovarni, koliko in kako morajo ljudje delati. Od tega so bili doslej vse preveč odmaknjeni.« Pa še nekaj besed Jožeta Volarič a, Fomočnika ravnatelja šolskega centra skra: »Večino naših učencev iz trinajstih oddelkov prvega letnika {'e sprejela na proizvodno delo skra. Mislim, da so se v tovarni za to nalogo dobro pripravili. Inštruktorji so usposobljeni, niso pa vsi neposredni delavci. To je po eni strani opravičljivo, saj dveh strojev, za delavca in učenca, ni, po drugi strani pa je nekoliko slabo, ker inštruktor, če je vodja, ne more biti ves čas z učencem.« »Večina del, ki jih mladi opravljajo, je primernih. Problemi pa nastajajo v tovarnah, kjer nimajo serijske proizvodnje. Za učence sta namreč predvideni ena, največ dve nalogi, vendar včasih opravljajo tudi po tri ali celo već. Vendar ni cilj proizvodnega dela, da se učenec ući delati, ampak da se ob delu seznanja s prakso, varnostjo, proizvodnimi in samoupravnimi odnosi.« Tomaž Mlakar Igor Zupančič Boštjan Prosen Jože Volarič je tudi nekatere tovarne dajejo *J kaj visoke nagrade. »Si*"1 mu. Če kje učenca dobro \o, ga gotovo tudi dobro jo.« Tomaž Mlakar, bodoči strojnik, je od prejšnje sred« produkcijski kontroli lskrv Števci. »Kontroliram kva stavnih delov za števce. T no, le dolgočasno počasi če so kosi predolgo enaki, občasno pridejo d štruktor in sodelavci so mevajoči. Cesar ne ve m, razložijo, pokažejo, delo se mi zdi pametna še nikoli nisem bil v to niti predstavljati nisem pomeni delati vsak dan Igor Zupančič je učenec nika elektronike. »V spajkam dovode za povedal, ko smo ga zmotili »Tu sem četrti dan. časno je, ker so gibi Težko pa ni. Tudi v soH precej truda. Kljub zadovoljen, da sem izvodni utrip. Sodela štruktor so prijazni, gajo. Glede nagrade zanesljivo, ali je ali ne. Jf* tako.« Tudi Boštjan Prosen bo kovinar strojnik. »Zdaj tretjo nalogo. Rezkam vi lč ni ko v. Ni težko ali Smradu skoraj ne sazna pa sem se tudi te privadil se, da bi naredil čim već. da se učenci še premalo jemo v proizvodne proč nam lahko samo koristi, ni toliko pomembna, eeprn brodošla, posebno nimajo stipendije.« H. J DRUŠTVA BLED V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI ženska beseda zveni v Essnu - Radovljiška občinska ■>SZDL in z njo vsa ra-*tina že nekaj časa »"deluje s Slovenskim . ■ kulturnim društvom FMBa. Med prvomajskimi £*Bied slavil 10. obletnico delovanja in delegacija "t» je udeležila slavja, nje je v Essen potoval i kvintet, ki je z vedri-stril slavje. itva Bled nam piše J ustanoviteljev dr. ing. RGorenjec po rodu, ki že *H v Zvezni republiki spravi: no o ustanovitvi dru-tamo poseči v pretek-VVestfalije so se Slo-ali že med obema voj-»vojni so se preselje-Evrope močneje kot lijenost od domovine, r želje po domači besedi Ifc posebej krepile na-t Slovencev in jih zdru-* e, ki so igrale in pre-^arvi zametki društva P* bogato slovensko kul-Nfcvili večjemu številu i* nemški javnosti ter se J*eali z domovino, smo fljati o organiziranem [desetimi leti se nas je t skupina na ustanov- iv Kolpingovem domu. I odbor in dali društvu i simbolično predstavlja vino Slovenijo. Odlo-UBled, za enega od bise-rije. Društvo smo prija-ioblastem, na veliki pri-lano se predstavili javno-Itežavam, od prostorskih Oddaljenosti Članov, so zapiti folklorna, dramska in Vadili smo v različ-jvečkrat pa kar po imeznih članov. sešila narodne lentalne skupine inizirati. Kasneje |*hw;, na izseljenskih pik-WnLoki in v še številnih (»j«. Tudi sodelovanje z ovanskimi društvi v ki Nemčiji je uspeš- Piber nadalje piše, društva pričajo šte-|v tako pa so orga-ine omogočile na-iskupin pri njih. leta 1975 je pomem-V dejavnosti društva ANISM0 SE UKLO Bled. Takrat je bilo uspešno organizirano 4. srečanje slovenskih društev Zahodne Evrope. To je bil dokaz, da društvo dobro dela. Ob tej priložnosti smo razvili tudi društveni prapor. Leto kasneje se nam je delno uresničila želja po ^večjih prostorih. Rudarska družba nam je dala v najem hišo, ki smo jo člani sami preuredili za svoje potrebe. Dobili smo vadbeni prostor, knjižnico, garderobe in pisarno. Hišo smo poimenovali Slovenski dom Bled. Delo društva se je še zboljšalo, kar je prispevalo k njegovi še večji veljavi. Dolga leta je bila pomembna naloga ustanovitev šole slovenskega dopolnilnega pouka. Jeseni leta 1976 je začela v Essnu slovenska šola ob pomoči organizacij iz domovine, poslaništva v Bonnu in tamkajšnjih šolskih oblasti. Otroci in slovenska učiteljica pomagajo pri delu društva. Zelja po še boljših prostorih pa je bila še naprej živa. Zaradi dobrega dela društva, njegove uveljavitve in prizadevanja člana Ograjenška, vplivnega člana socialdemokratske stranke, je društvo s pomočjo essen-ske mestne uprave dobilo pred dvema letoma nove prostore. Ponosni smo na nove prostore na Hesslerstrasse 208 - Alten Essen. Prostorna avla je okrašena s plakati poznanih jugoslovanskih turističnih središč. Pri vstopu v vadbeni in prireditveni prostor prišleca pozdravi slika Bleda in para v narodni noši. Poleg nje vidimo grb, državno, republiško in nemško zastavo ter sliko predsednika *Tita, portrete Prešerna, Cankarja, Bevka in drugih velikih mož slovenskega naroda. Eden stenskih časopisov prikazuje sprejem otrok v pionirsko organizacijo, spise in risbe otrok in podobno. Drugi stenski časopis prikazuje dejavnost društva. Stene krasi polno plaket in priznanj pa fotografije z najrazličnejših prireditev. V drugem prostoru- je tovariš Ravnak uredil lepo knjižnico. Manjši prostor je preurejen v kuhinjo. Dekleta lahko postrežejo z domačimi jedini, kranjsko klobaso, orehovo potico ... Tu je bife z brezalkoholnimi pijačami, najbolj žejni pa laho dobijo znana slovenska vina. Prostori lahko sprejmejo do 200 ljudi. Najrazličnejše prireditve organiziramo za Prešernov dan, dan žena, prvi maj, novoletna praznovanja, tu so šolske in zasebne prireditve itd. Večjo dvorano smo sedaj prisiljeni najemati le za množičnej-prireditve ob dnevu mladosti in dnevu republike. Veseli smo vsakega obiska v naših prostorih. Delo poteka v redu po zaslugi prizadevnega predsednika Cebeta in celotnega odbora. Za nas, ki živimo daleč od doma, so društveni prostori oaza domačnosti, mesto domače besede, košček domovine. So tudi v čast vsem nam, naši širši in ožji domovini, ki ji pripadamo . . .« FRANCKA JEREB: »Ne smemo delati namesto mladih« Pomlad. - Foto: I. Kokalj Nekoč sem brala zgodbo o Mravljici. Mladi in drobceni aktivistki, ki so ji partizani zaradi njene izredne pridnosti in ljubkosti rekli Mravljica. Ko se pogovarjam s Francko Jerebovo iz Zirov, letošnjo republiško nagrajenko Osvobodilne fronte, se mi zdi, da bi ji to ime najbolj pristajalo. Majhna je in drobna in od prvih dni okupacije pa vse do današnjih dni je bila vedno v vrstah najbolj aktivnih in prizadevnih. Opravljala je toliko odgovornih nalog, da je morala biti resnično vztrajna in odporna kot mravlja. Rojena je bila pred 60 leti v Ber-telčkovi bajti v žirovski kotlini, šest otrok je bilo. Pet fantov in ona najmlajša. Le malo zemlje so imeli, toda pridnega očeta in mater, ki sta toliko »Žernadila«, da so imeli vedno kravo v hlevu in vsakih nekaj let tudi prašiča. Vendar so morali fantje, takoj ko so končali nekaj razredov osnovne Sole, za pastirje in potem v fabrike. Le njej, ki je bila najmlajša, je bilo omogočeno, da je ostala doma in se izučila za šiviljo. Bratje so že pred vojno prinašali domov ideje o revoluciji in nujnosti borbe za mir. Pavle je bil Član partije že od leta 1938, Vinko, najstarejši, pa kandidat. In leta 1941, na poletje je bilo, so Vinko, Pavle, Janez in Milan odšli v partizane. Najprej je sodelovala z njimi, potem pa je opravljala razne druge naloge po naročilu Osvobodilne fronte in partije. Do septembra 1943 je delala na terenu, potem je odšla v ilegalo. Bila ie članica prvega narodnoosvobodilnega odbora za Žiri, ki je bil ustanovljen konec oktobra 1943, ko so bile Ziri osvobojene. Bila je članica rajonskega komiteta partije Ziri, v začetku leta 1944 e odšla na poljanski teren, kjer je )ila prav tako članica komiteja in fidbora OF. Konec maja se je vrnila v Ziri in bila imenovana za sekretarko rajonskega komiteja Ziri — Ledine, ki je obsegal območje današnje krajevne skupnosti 7ax\ in ledinsko območje ter po- dročje do Trebije in Sovodnja. Ko so se jeseni 1944 rajoni združili v okraje so ji zaupali odgovornost organizacijskega sekretarja partije za Selca, Poljane, Ziri in jo imenovali 7.a članico okrožnega komiteja Škofja Loka. V začetku marca 1945 je bila poslana na partijski tečaj v Cerkno in potem na Primorsko kot članica okrožnega komiteja za idrijsko oziroma severno-primorsko okrožje. Tam je tudi dočakala svobodo. Najtežje je bilo zanjo leto 1942. Tedaj so padli njeni trije bratje Vinko, Pavle in Janez. Od odhoda bratov v hosto so imeli doma stalno na glavi gestapovce, žandarje in financarje, stalno so bili pod nadzorstvom. Ob vsem tem pa žalost zaradi bratov in sinov, ki pa so jo morali skrivati. Niso smeli pokazati, da jim je hudo. Bratje Zaklji so bili namreč prvi partizani v Zireh. Po osvoboditvi je najprej delala na okrajnem komiteju v Škofji Loki, bila je odgovorna za socialno politiko, marca 1946 pa se je vrnila v Ziri, se zaposlila v tovarni in še naprej delala, na terenu in v najrazličnejših forumih. Prav tedaj so začeli pripravljati združitev žirovskih čevljarskih tovarn in zadrug in zidali so novo tovarno. Če je bilo pred vojno težko dobiti delo, je bilo sedaj težko dobiti delavce. Zato je bila potrebna posebna akcija za zaposlitev. Po okoliških hribih so prepričevali kmečke fante in dekleta naj se zaposlijo, po Štajerski in Primorski so iskali delavce. Toda, naj so prišli od koderkoli, so postali pravi Ži-rovci in so skupaj gradili tovarno in kraj. Francka Jerebova je bila v Zireh le rlo konca leta 1953, potem pa je z možem, ki je bil v službi v JLA, živela v Slavoniji in Bosni. 1968. leta se je vrnila v Ziri, kjer sta z možem zgradila hišo. Od leta 1974 je upokojena. Takoj po vrnitvi domov se je vključila v družbenopolitično življenje v Zireh' in v občini. Med drugim je bila članica občinske konference ZKS, je članica občinskega odbora ZZB NOV in dela v raznih komisijah v krajevnih organizacijah. Dela je preveč, meni. Preveč za starejše aktiviste. Nikakor se ne more strinjati s tem, da nalagajo funkcije tistim, ki so svoj dolg do domovine že odslužili. Taka kadrovska politika je slaba. V borčevski organizaciji, pri upokojencih in kvečjemu Rdečem križu se ji zdi, da je še dolžna delati. Drugod morajo poprijeti mladi. »V krajevni skupnosti, SZDL in v ZKS starejši ne zmoremo več toliko kot nekdaj in zato ne smemo delati namesto mladih.« L. Bogataj Bomo sploh še kdaj hodili po cestah? DROLC-Sonja, nosilka spomenice 1941 iz Kranja [.(priče pod Jamnikom, majhne vasice s iMlami, je doma Sonja. Kocjanova. De-kjebilo pri hiši. Majhna kmetija, kije i dve kravici, vola in po dva prašiča »»mogla preživeti vseh. Drug za dru-[shajali v svet. Francka je šla na Jati teti. Rada bi se izučila za šiviljo, a fjiaifel tistih sto dinarjev zanjo, ki bi »toba od* u; t i za uk. (seje zaposlila v mlekarni. Mleko tla, pospravljala, nekaj pa je bilo utrank, ki jim je bilo treba mleko odnesti na dom. Med njimi je bil tudi Viktor Stražišar, predvojni komunist. Kadar je bil on dopoldne doma, ji je govorni o delavčevih pravicah in revoluciji v svetu. Odpiral ji je oči. K o so udarili Nemci na Jugoslavijo in je bil Viktor že v ilegali, je nekega dne leta 1941 poslal k njej kurirja izpod Stola Ivana Pogač-nika-Ivkota, češ, naj jo povpraša, če se je je »kaj prijelo« in če bi hotela sodelovati s partizani. Kurirska zveza je izpod Stola vodila na Jelovico prav preko Jamnika in Njivic, kjer je bila doma Francka. Če bi bilo potrebno, bi lahko ona kdaj neopaženo vskočila za kurirja ... Tako se je pričelo. Včasih je nesla pošto, včasih kurirju le posodila kolo, odnesla domov zdaj ta, zdaj oni material. Prav nič čudno ni zgledalo, če je šla domov na obisk. Tu pa se je preobula v gojzerice in v hrib ... Maja 1942 pa je dobila obvestilo, da mora v ilegalo. Eden od poskusov osvoboditve Begunj je tedaj propadel, vmes je bila izdaja in bati se je bilo, da bi prišla v roke cela veriga aktivistov. V Jeseniško četo je prišla najprej, potem pa sojo poslali po zvezi na Jelovico. Kakšnih pet jih je bilo tedaj skupaj, ko so se prebijali na Jelovico. Tudi Žaro, ki je pri streljanju talcev na mostu pri Žirovnici ušel, je bil z njimi. Pa nek pastir, ki je pomagal partizanom, pa je hudo zbolel in so ga partizani hoteli poslati v partizansko bolnico na osvobojeno ozemlje. V nekem seniku na Me-žaklji so se skrivali neko noč na tej poti in prav ta pastir jih je tedaj zagotovo rešil. Ni mogel spati, pa je oprezal' skozi lino. Kar ugleda lučko. Bile so nemške baterijske svetilke. Hitro jih je spravil pokonci, umaknili so se v skale in naslednji dan so sledili podplate gumijastih čevljev vse okrog senika. Zagotovo bi jih bili dobili. V Jelovški četi na Jelovici je bila Sonja vse do julija 1943, ko se je ustanovila Prešernova brigada. Za vse svete 1942 bi jo kmalu ujeli Nemci. Nad Sv. Janezom so ogenj kurili in si kuhali fižol za kosilo. Megla je bila vse naokrog in bili so brez skrbi. Sonja je pravkar šivala bluzo nekemu tovarišu, ko je počil prvi strel. Krogla je našla pot tik mimo njenih nog v žerjavico. Bili so izdani. Nemci so bili tako blizu, da je videla roko, ki se je stegnila po njej. Nastjo so pa zgrabili... Za las ji je tedaj uspelo, da jim je ušla. Ko je prišla v Prešernovo brigado, so takoj zatem padli v žirovsko hajko. Tri dni so bili tedaj brez hrane. Še danes ji je uganka, kako so se žirovske žene uspele prebiti na njihove položaje. Tiste suhe hruške, ki so jim jih prinesle so bile najslajše v življenju. S Prešernovo brigado je potem šla na Dolenjsko po orožje. Pri Dolenji vasi pri Ribnici so ob kapitulaciji Italije razorožili italijansko divizijo. Veliko novincev je tedaj prišlo v partizane, kajti vsak je mislil, da bo zdaj takoj konec vojne. Pa je še ni bilo. Danes se spominja tovarišev, ki so že leta 1942 govorili, da bodo na jesen že doma, svobodni... Po vsaki večji hajki, ob vsakem mitingu so govorili, pa tudi izgledalo je tako v tistem siloyitem navdušenju, da bo konec vsak čas. Pa je bila po vsakem mitingu le nova hajka ... Ko so prišli novinci, je Sonja postala politični komisar ene od novoustanovljenih čet. A ko so šli potem proti Turjaku in se z belimi udarili, ko so bili ti še zunaj gradu, so jima s komandirjem menda prav vsi ušli. Le orožje sta pobirala za njimi. Turjak je potem le padel. Partizani so dekleta pošiljali naprej, da so belčke zvezo-vala in pregledovala, če imajo še kaj orožja pri sebi. Kako so jih grdo gledali. Prav tako, kot malo prej tisti italijanski oficirji. Kaj takega! Da jih babe vežejo! To jim je bilo hudo pod čast. Decembra 1943 je bila Sonja poslana na partijski tečaj v Zgornjo Trebušo. Še selili so potem tisti tečaj v Cerkno. V prvem naslednjem tečaju pa se je v Cerknem zgodil tisti strašni pokol. . . 1944. je Sonja dobila posebne naloge. Bila je članica Okrožnega odbora OF za Jelovški rajon in s sodelavci ustanavljala vaške odbore OF in AFZ v Kropi, na Poljšici, v Lipnici, na Mišačah. Nevarno je bilo to delo na terenu, a vseeno za žensko veliko manj naporno kot tisti strašni, dolgi, neskončni pohodi, ko si zaspal kar med hojo, pretrgal vezo in naenkrat ni bilo nikogar pred teboj ... Januarja 1945 se je Sonja poročila s komandantom Gorenjskega vojnega področja Albinom Drolcem-Krtino. V Zalem logu pri Štinovcu v Globeli so se zbrali partizanski svatje, domačini so pa poskrbeli, da je bil tudi priboljšek in kapljica na mizi. Partizanskih porok res ni bilo veliko. Ze marca je Sonja v Farjem potoku rodila sinčka. Šest dni mu je bilo, ko sta bila že sredi hajke. Pod milim nebom ga je previjala, plenice je sušila kar na sebi. Ovila si jih je okrog telesa ... Potem sta dobila zatočišče pri Mravljevih v Davči, in ko je tu postalo prenevarno, v bolnišnici v grapi. Najhuje je bilo, ko so bili od vseh strani obkoljeni, in so zapovedali strogo tišino. Otroka je na gosto pokrila z odejami čez glavo, da se ne bi slišal njegov jok. Kako je z njim trepetala zanj, za tovariše, zase ... In ko je prišla svoboda, kar verjeti niso mogli, da je res. Da bo lahko obesila plenice! Da bo sinek lahko zajokal na vse grlo! In spet bodo lahko hodili po cesti! Kolikokrat so z roba Jelovice, ali od kod drugod gledali v dolino, kjer se je vijugala bela cesta. Ali bomo sploh še kdaj lahko hodili po cesti, so se spraševali. In mama bo doma spet lahko zakurila v čumnati. Pa je vse to dočakala ... D. Dolenc O LA8 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 7. MAJA 1982 Naši športni delavci Božo Benedik: Mladi napredujejo BLED — Blejsko jezero je že vrsto let prizorišče otvoritve veslaške sezone. Na tradicionalni blejski regati se vsako leto zbere vsa jugoslovanska veslaška elita. Ta prvomajska uvodna regata pokaže tudi, kako so naši veslači prezinvli in kako so se pripravili za naporna domača in mednarodna tekmovanja. Ze od vsega začetka veslanja na Bledu nad to prireditvijo skrbno bdi Blejčan Božo Benedik. Dolgoletni ,veslaški delavec je dober poznavalec veslaškega športa. Ne samo pri nas, temveč je znan tudi v mednarodnih veslaških krogih. Zato ni naključje, da v tem mandatu jugoslovansko zvezo za veslanje vodi prav Božo Benedik. Kako ocenjujete lanske nastope naših veslačev in kaj je pokazala prvomajska regata na Bledu? »V lanski sezoni nismo dosegli tistega, kar omo lota 1980. Pred dvpmi leti smo res z dobrimi uvrstitvami na mednarodnih regatah in svetovnem Ervenstvu posegli po takih uvrstitvah, i so nam dajale upanje, da se bomo prebili v svetovni veslaški vrh. Toda že lanska sezona je pokazala, da smo se prehitro veselih ten res lepih uspehov. Prišlo je tudi do menjave generacij. »Stari« veslači so prenehali, mladi pa še niso bili sposobni, da bi to vrzel zapolnili. Zato so bili uspehi manjši kot smo načrtovali. Tudi prvomajska blejska regata kaže, da mladi, kljub napredku, še niso tisto, kar bi morali biti. Od stare generacije se ponovno tudi letos pričakuje največ od dvojca Gusarja Mrduljaša in Ivančica. Ta dva sta na Bledu pokazala, da sta v zimskem obdobju dobro delala. Izkazal se je tudi skifist iz Maribora Jurše, ki je zmagal. Vendar ima Juiše v Mariboru slabe pogoje za delo. Nima trenerja in ne tistih pogojev, ki ga potrebuje vrhunski veslač. Med mladimi viden napredek kažejo tekmovalci Zadra in iktusa. Blejski četverec ni več tisti, ki je bil. Dva veslača sta pri vojakih, a z dobrim delom bo ta četverec lahko hitm napredoval. V letošnji sezoni se največ pričakuje od dvojca Gusarja in od skifista Stanulova, ki je Eo bolezni spet začel s treningom, fekaj lahko naredi tudi dvojni četverec« Blejsko jezero bo 12. in 13. junija ■ prizorišče največje veslaške Srireditve pri nas. Na sporedu bo evetindvajseta mednarodna regata. Kakšna udeležba se pričakuje na tej priredili? »To bo res vrhunska mednarodna gredsta^a. V tem času se bodo na ledu zbrali skoraj vsi najboljši veslači v Evropi. V članski konkurenci bodo nastopile posadke iz NDR, ZRN in Italije. Prav v teh državah imajo najboljše veslače na svetu. Poleg teh bodo na Bledu nastopile še posa dke iz Avstrije, ČSSR, Bolgarije, Romunije in Švice ter vsi najboljši Jugoslovani. Najmočnejša bo udeležba v mladinski konkurenci. To bo svetovno prvenstvo v malem.« D.Humer Nogomet v kranjski občini Telcniovanja v vseh ligah, ki jih vodi UJNZ Kranj so se že prevesila v drugo polovico. Odigranih je že 5 kol spomladanskega dela tekmovanja, zaključilo pa V nedeljo Triglav : Nafta KRANJ - Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju bo v nedeljo ob 16.30 zanimivo nogometno srečanje. V članski nogometni republiški ligi se boste pomerili enajsterice domaČega Triglava m nafte iz Lendave. Kranjčani so pred srečanjem z Nafto gostovah v Ptuju, kjer so v igri z domačo Dravo zmagali s 3:1. Nedeljsko srečanje je za Triglavane ponoven izziv, da tudi v tem srečanju pokažejo svoje sposobnosti in ponovno zmagajo. Za moštvo Triglava bodo igrali Beton, Elion, Tkalec, Valant, Legat, Česen, Jakara, Grubič, Ovsenk, Gros, Mokič Radosavljevič, Cotman, Mu/-nik, Krivic, Cikic in Krnic. V pred-tekmi ob 14.45 se boste pomerili mladinski moštvi Triglava in Alplesa iz Železnikov. _ i 15 12 3 0 37: 9 27 +28 15 8 3 4 23:16 19 '+ 7 6 2 7 21:36 14 4 5 6 25:24 13 5 3 7 25:27 13 - 2 4 5 6 21:27 13 - 6 4 5 6 16:24 2 4 9 17:22 13-8 8-5 V tekmovanju za fair-plev vodi ekipa Trboj s 50 kazenskimi točkami pred ekipama Šenčurja in Save, ki jih imata po 60. Cl ani — B skupina Teniški klub Triglav obvešča da organizira maja teniške tečaje: — teniško šolo za otroke do 12. leta starosti — začetni teniški teč? j za mladino in odrasle Prijavite se lahko v soboto, 8. maja od 9. do 11. ure in v nedeljo 9. maja od 10. do 12. ure na teniških igriščih na stadionu Stanka Mlakarja. Tečajnina ie 500 din za teniško šolo za otroke in 800 din za tečaj za odrasle in mladino, ki jo poravnate ob prijavi. Število tečajnikov je omejeno. Primskovo Filmarji Preddvor Britof H rastje Visoko Grintavec 12 11 1 0 71:11 23 +60 11 12 12 12 12 11 1 2 23:11 17 +12 6 2 24:23 14 + 1 1 6 29:25 11 +4 2 7 29:46 8 -17 3 7 23:61 7 -38 2 8 16:38 4 -22 V tekmovanju za fair-pley vodijo H rastje s 15 kazenskimi točkami pred Primkovin, ki jih ima 35. Kadeti: Sava Britof Bohinj Jesenice LTH Alples 15 14 1 0 93: 10 29 15 10 1 4 52: 13 21 15 5 3 7 27: 36 13 14 4 3 7 36: 38 11 14 4 2 8 20: 39 10 15 0 4 11 11:103 4 RK Ženska nogometna tekma v Škofji Loki Škofja Loka - V nedeljo, 9. maja ob pol petih popoldne bo na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki zanimiva nogometna tekma žensk. Igrali bosta moštvi Slobode 78 iz Ivane Reke in Ženskega nogometnega kluba iz Ljubljane. Vabljeni! Zahvala dosedanjemu predsedniku - Skupščina tržiške telesno-kulturne skupnosti je ob zaključku tega mandatnega obdobja porobila na tovariško srečanje vse, ki so se še posebej zavzema/i za razvoj teles-ne kulture v tržiški občim. Vsi so prejeli lična spominska priznanja, predsednik izvršilnega odbora Slavko Teran pa je izročil Francu Homanu, kije vodil skupščino TKS vse od ustanovitiv dalje, spominsko darilo. Novo vodstvo TKS čakajo zahtevne naloge predvsem pri razvoju množičnega športa, prednostnih športnih panog in gradnji objektov m naprav. Ena pomembnih nalog bo kmalu uresničena. Sredi maja bo predvidoma voda v tržiškem kopališču že ogrevana. -J. Kikel Triindvajseta prvomajska regata na Bledu Rekordna udeležba in lepi boji BLED — Tradicionalna blejska prvomajska regata je postregla z rekordno udeležbo. V obeh dneh štiriindvajsete prvomajske regate Bled '82 je nastopilo nad dvestotrideset posadk iz petintnde-setih jugoslovanskih veslaških kolektivov, med katerimi so bili gostje iz Belorusije in madžarskega Ferencvaroša. Na Bledu je tako merilo moči nad šeststoveslačev.kiso nastopali v konkurenci mlajših mladincev, mladincev in mladink ter članov in članic. Prvo tovrstno veslaško tekmovanje je pokazalo, da so naši veslači že na začetku sezone dobro pripravljeni, ki bo spet bogata z domačimi in mednarodnimi veslaškimi prireditvami. Boji so bili napeti do konca. Blejci za organizacijo spet zaslužijo pohvalo. Najboljša posadka na Bledu je bila spet zanesljivo Gusar z veslačema Mrdulja-šem in Ivančičem, ki sta z dobrima časoma in brez prave konkurence zmagala v obeh dvojcin. Veslači šibeniške Krke so pokazali, da jim v četvercu s krmarjem in osmercu ni nihče kos. V disciplini osmer-cev jyn je podvig hotela preprečiti posadka Gusarja iz Splita, vendar so bili Krkaši v finišu močnejši. Edino zmago za goste so si priborili veslači madžarskega Fe- rencvaroša v četvercn hr<»7 T,ep uspeh je v skifu dosegH Mariborčan Dušan Jurše. Čeprav Jurše v Mariboru nima pogojev za trening in ne trenerja, je vseeno brez težav obračunal z vsemi preostalimi skifi-sti. Dobro so se v mladinski konkurenci držali tudi domači veslači. Blejski mladinski četverec je zmagal med svojimi vrstniki, medtem ko je dvojec Bleda razočaral. Dvojec Grafičarja iz Beograda in Iktusa iz Osijeka sta bila boljša od obeh Blejčanov. Vsekakor pa smo z nastopom Blejčanov v obeh posadkah lahko zadovoljni. Tradicionalna prvomajska veslaška regata je pokazala, da »stari« veslači, tisti, ki so ostali, še vedno nimajo pravega nadomestila. Na Bledu je veslalo veliko mladih posadk, ki so s svojimi nastopi pokazale, da se bo jugoslovansko veslanje čez nekaj let spet dvignilo. Vprašanje je le, kako te mlade nadarjene veslače obdržati v tem športu. Prevečkrat nimamo pravega pristopa do njihovega dela, zato je tudi osip dokaj velik. Če bodo naši veslaški delavci res znali te mlade obdržati in jih pravilno vzgajati, potem se za bodočnost jugoslovanskega veslanja ni treba bati. D.Humer Avto moto šport Izredna požrtvovalnost Janeza Pintarja Kranj — Zadnjo aprilsko nedeljo je bila na dirkališču za cestnohitrostne dirke na Grobniku pri Reki prva dirka za državno prvenstvo, za katero je značilna izredna požrtvovalnost kranjskega dirkača Janeza Pintarja. V kategoriji 50 kubičnih centimetrov je zmagal Matulja z Reke, Peter Verbič iz Domžal pa je bil kljub težavam z motorjem tretji. Posebej dramatična je bila dirka v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. V soboto je imel pri prvem merjenju časa najboljšega Kranjčan Janez Pintar. Med drugim merjenjem časa je težko padel. Motor je bil poškodovan, dirkaču pa na srečo ni bilo nič. Vrnil se je v Kranj. Skupaj s prijatelji je celo noč popravljal motor, v nedeljo pa se je vrnil na Reko in za nekaj metrov izgubil prvo mesto. Padec in utrujenost sta naredila svoje. Janezu Pintarju zato iskrene čestitke. Izredno je presenetil Kamničan Božo Janežič, saj je nepričakovano ugnal vse in zmagal v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Začela so se tudi tekmovanja v kartingu in motokrosu. Vozniki kartinga so tekmovali v Ljubečni pri Celju. Gorenjci so se dobro odrezal i. Blejčan Sandi Jakopič je zmagal v kategoriji 90 kubičnih centimetrov nacional, Kranjčan Dejan Majkič pa ie bil v kategoriji 100 kubičnih centi- Kolesarstvo Izjemen kolesarski dogodek Kokrica - Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica je v počasitev letošnjega 27. aprila in 1. maja pripravila 6. tradicionalni kolesarski maraton v Dražgoše. Udeležba je bila rekordna. Kar 450 koloni vozilo kolesarjev je v strnjeni koloni vozilo od Kokrice skozi Kranj, Škofjo Loko do Dražgoš, kjer so dražgoški pionirji pripravili kolesarjem kulturni pro- Kam. Kolesarji so se vračali skozi imnik, Kropo in Naklo do Kokrice, kjer je vsak udeleženec prejel spominsko kolajno. Med kolesarsko druščino je bilo tudi 16 žensk, kar kaže, da se tudi vedno več žensk zanima za kolesarjenje. Nekaj izjav po maratonu. Lojze DEŽMAN, eden od organizatorjev: »Poškodb ni bilo, čeprav je imela proga tudi precej spustov. Vreme nam je bilo naklonjeno, maraton pa je po organizacijski plati zaradi dobrih predhodnih priprav uspel. Presenetila nas je udeležba. 300 kolesarjev smo pričakovali 450 pa nikakor ne.« Rudi ZALOKAR, predsednik kolesarske sekcije: »Odlično — to je vse, kar lahko rečem. Izpeljali smo namen maratona, to je vožnja skupaj, za rekreacijo, ne pa dirkanje. Hitrost ni bila večja od 28 kilometrov na uro.« Franc BRATUN, najstarejši udeleženec maratona: »Dobro se Cočutim. Malo čutim, da sem bil na olesu, sicer pa zame ni problem prevoziti tak maraton na dvokolesu.« M. LovSin Lampič odličen peti Ljubljana - Ponedeljkova tradiciona-na, tokrat že sedma po vrsti, kolesarska dirka za veliko nagrado Astre, ki se ie odvijala po Zasavju, je bila za razliko od nekaterih prejšnjih neprimerno bolj razgibana. Lanska, na primer, je kazala, kot da se tekmovalcem ne zdi vredno z vso močjo poganjati pedale, medtem ko so letošnjim bojem dali nov polet predvsem mladi kolesarji in Cehoslovaki ki so se posebno izkazali, ter Sovjeti. Pri mlajših mladincih je na 72 kilometrov dolgi poti zmagal Ugrenovič (Astra), Savčan Pagon je bil peti, pri starejših mladincih pa je 106 kilometrov najhitreje premagal B. Polončič (Rog). Zanimivo je, da je zmagovalca določil šele Sprint pred ciljem. Podobno se ie zgodilo tudi v vožnji članov na 150 kilometrov, saj je Galik (ČSSR) le za dolžino kolesa prehitel mladega Rogovca Pavlica. Naslednji najbolje uvrščeni Jugoslaovan je bil Savčan Lampič, ki je osvojil odlično peto mesto za dvema češkosl ^vaSkima kolesarjema. Na dirki je nastopilo prek dvesto tekmovalcev v vseh treh kategorijah. Naši najuspešnejši so dobili tudi prve točke za letošnji jugoslovanski pokal. metrov senior sedmi. V najmočnejšem razredu do 125 kubičnih centimetrov sta bila člana AMD Bled Vlado Berce in Rudi Grzetič šesti oziroma deseti. Prvič je nastopil tudi Jeseničan Aleš Bizjak, vendar se mu je na treningu pokvaril motor. Upajmo, da bo naslednjič boljše. Na znani motokros progi v Launsdorfu na Koroškem je bila tretja dirka za svetovno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Zmagal je Velkeneers na vamahi. Jugoslovana Branko M*žnar in Tine Mulej se nista uvrstila v finale. Državni prvak Drago Predan pa zaradi okvare avtomobila na poti na tekmovanje ni prišel pravočasno na merjenje časov. M. Jenkole Sandi Jakopič, tekmovalec AMD Bled, je odlično začel sezono v kartingu Republiški prvaki v judu Škofja Loka - Uprava za notranje zadeve Kranj je bila organizator letošnjega republiškega tekmovanja delavcev organov za notranje zadeve v judu. Na Prvenstvu, kije bilo pred prazniki v športni dvorani Poden v Škofji Loki, so sodelovali športniki vseh slovenskih uprav za notranje zadeve. Republiški prvaki v vseh sedmih kategorijah bodo tekmovali na zveznem prvenstvu, ki bo 9. maja v Ohridu. .... Ekipno so se na prvo mesto uvrstili judoisti Uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto, na drugo mesto šolski center Tacen in na tretje Zaščitna enota milice SRS Kranjski tekmovalci si delijo sedmo mesto z delavci uprave za notranje zadeve iz Murske Sobote. Med posamezniki pa so zmagovalci: Slavko Franjič iz Ljubljane v kategoriji do 60 kilogramov, Jože Kečekv kategoriji do 65 kg, Emil Pozvek kateprrje do 71 kg, Dušan Mohorko kategorija do 78 kg, v kategoriji do 86 kg je zmagal Anton Kopše, do 95 kg Dušan Ličina in nad 95 kg Bojan Škof. Od Kranjčanov ni nihče stopil na zmagovalno stopnico. Najbolje se je odrezal Metod Bosnič, ki je dosegel tretje mesto v kategoriji do 65 kilogramov, uspešni pa sta tudi peti mesti Valentina Oštirja v kategoriji do 78 kg in Milana Koželja v kategoriji nad 95 kilogrami. ZORAN UGRICA Kruta usoda je iztrgala v vrst športnikov in svojih vrst nikov Zorana Ugrico, nav dušenega r okorne taš a, starega 21 let. Končalo se je življenje, ki je bilo komaj začeto. Zoran Ugrica je bil med športniki nepogrešljiv član in tovariš. Navduševal se je za rokomet Ze kot mlad fante se je včlanil v rokometni klub Sava. S talentom in prizadevnostjo se je uveljavil. Kot perspektivnega rokometnega vratarja so ga medse povabili rok ometali Zabnice. Kmalu je postal vratar prvega moštva. Navduševal je s svojimi obrambami, tako soigralce kot ljubitelje rokometa. Kljub temu je ostal skromen športnik. Zoki. kot so ga klicaH soigralci in tovariši, je odšel. Z njim smo izgubili velikega tovariša in prijatelja, dobrega in 8 krom nega športnika. Rokomet Jutri v Preddvoru Arena Kranj - Jutri v nedeljo bo na renjskem vrsta zanimivih prvensr. srečanj v drugi zvezni rokometni Up irer in « rePubliških rokometnih M Y Prvi, B zvezni rokometni ligi rokot tašice Alp esa gostujejo na Reki pn f1-Zameta V drugi zvezni rokometni lip" sever bo izredno zanimivo prvenrtv srečanje v Škofji Loki, ko se bosta ju" ob 19. uri v športni dvorani Poden sreč ekipi Jelovice in Zagreba. Rokometašk Preddvora bodo jutri ob 19. uri nastopi' pred domačim občinstvom v Preddv-proti ekipi Arene. V slovenski rokometni ligi obe goren^ ski ekipi igrata na domačem igrišču Ro-kometaši tržiškega Peka se bodo jutn ' 18 un pomerili v Križah z ekipo Kršk rokometašice Dupelj pa bodo tekmo Olimpijo odigrale v nedeljo ob Ul un Dupljah V drugi moški republiški ti* kometaši Zabnice gostijo jutri ob 1 ekipo Zagorja, Preddvorčani pa gostuj** v Črnomlju. V ženski ligi bos« B srečanji ob 16. uri v Selcah Alpte Metlika, ir, ob 16.30 v Knžah Peko Zagorje V republiški mladinski metni. hP - center igrajo rokomet* Jelovice jutri ob 17.30 derbi sreč«nw » ekipo Peka, mladinci Save pa se jutri ob 16.30 pomerili z ekipoKol Slovana. r Mladinke Alplesa pa bodo v 12. kol« igrale jutri ob 15. uri z ekipo Preddv«* Kamničanke pa v nedeljo ob 10 uri ekipo Ohmpije. J Kuhar Zmajček maskota SPEDU '82 LJUBLJANA - Oblikovalec simbolov šestintridesetega svetovnega in enainštiridesetega evropskega prvenstva v dviganju uteži, ki bo v Ljubljani od 18. do 2f>. septembra, je akademski slikar in nekdanji aktivni dvigalee utri: Anton Roje. »Zmaj je simbol Ljubljane, mesta, ki bo septembra sprejelo dvigalee m goste iz vseh koncev sveta. Prav nič si nisem belil glave, ko sem iskal n/<-i m maskoto SPEDU '82. Zmajček naj bo in zamisel je kaj hitro dobila *tWM oblike,« je dejal Anton Roje. Anton Roje se je za obliko maskote SPEDU M želel kar najbolj približati obliki, ki jo inihjo športne lovorike Zmaj naj bi bil tudi prijeten za oči. imel naj bi neko zvezo z dviganjem uteži. Zmajček je t dri; dvigalca uteži, v slogu, ki ga dvigalei imenujejo »hoke«, je ravno pravšnje oblike in velikosti. Je iz brona, dviguje pa svetlo jekleno ročko s petimi pkiH mi, ki simbolizirajo pet celin. Za podstavke sije zmajček izbral les, marmor ali navaden kamen, tehta pa približno četrt kilograma. Prve odlitke, za nagradno igro pri SPEDU '82, so napravili v Titovih zavodih Litostroj. Zmaj. ki ga bodo ljubitelji dviganja uteži skoraj gotovo poimtoovali kar Spedujček. bo set+da različnih velikosti. V času do prvenstva naj ni bil kar najbolj zaželen spomin ček, med samim prvenstvom pa tudi kot nadomestilo za pokale ali spominsko nagrado. Maskota šestintridesetega svetovnega in enainštiridesetega evropskega prvenstva letos septembra v Ljubljani se je že dodobra spoprijateljila z gosti in ljubitelji dviganja uteži. „ ».»».».•Tu.* * ' • « * t » ■ ffi« ft'»>y » m » ■' mm » • i^*^ S 7. MAJA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED '■OTA.g.MAJA ^ »repam ****>y» program — ■■•740 2 radiom na poti *BoairBki tednik - 9.05 t**jM koncert - 9.45 Zapetem - MPZ OS • 10.06 Panorama *|ja*e • 10.40 Svetovna j-j 11.06 Pojo ama-■ »ori - 11.30 Pogovor s 12.10 Godala v J • 1230 Kmetijski na-1240 NaSi poslušalci Jj5» in pozdravljajo -*Qnm do 13.00-ih - Iz 2"*Jev ~ *z naših spo-1*20 Obvestila in za-««|lHiM - 13.30 Priporo-**»...-14.06 Kulturna • 16.30 Obvestila -glasba - 15.50 Ra-radio jutri - 16.00 17D6 Spoznavajmo *■ domovino - 18.30 Iz *CaAene mladine Slo-^•1925 Obvestila in za-5»fW» - 19.35 Mladi -19-55 Domovina je tOO Sobotni zabavni *-flOOZa Slovence po J* - 23JK Lirični utrinki -jMtod do polnoči Notni program ^profram JMgota na valu 202 * Od enih do sedmih m, tema dneva, »Človek y»*Ča»«, koledar večer-Jfreditev, druge servisne "■»oje, Minute za EP in _N • 19.25 S ter eo rama « Pol ure za šanson • 108- V soboto obuto .parane - 22.45 Zrcalo M ■ 2255 Glasba za kopovima MUM.MAJA MpNgrai I Jutranji program m ■ IX Zdravo, tovariši • 7.40 Vedri zvoki r Radijska igra za otroke Ujno Jeknič: Reka Ubta mladino - 9.05 Še {avte, tovariSi - 10.05 Ne-a>ki matineja - 11.00 Naši ifttaki čestitajo in po Mjajo - 13.10 Obvestila latama glasba -. 13.20 Za KBjrite proizvajalce • 14.05 aorab tega tedna »Hu-Ifc vedro čelo« - 14.25 Z Masni ansambli - 14.40 Mttgodbe - 15.10 Pri nas tat - 15-30 Nedeljska reji**.-15.55 Listi iz notesa 4» Gremo v kino - 17.05 'iaUjene domače operne Mftje-1760 Radijska igra m Mikenski: Strme mt Na zgornji polici -\% Obvestila in zabavna m ■ 19.35 Lahko noč, Mi - 1945 Glasbene raz-Mate - 20.00 V nedeljo Kfcr- vmes ob 21.00 Po-2220 Glasbena tribu-A «Uih - Skupni pro JRT - studio Ljub-•23j05 Lirični utrinki -I Notni koncert lahke £ |fc*e- 00.05 Nočni program i k Jul program »fcdelja na valu 202 -j#0d enih do sedmih — Kt jUuba in Se kaj - 19.30 Ivrnama - 20.30 Glasba iz W>« gramofona - 21.30 Iz diskoteke - 21.45 Student na našem 22.45 Zrcalo dneva -I Glasba za konec pro-Nat '«DEUEK, 10. MAJA Mprogiaai % branji program — >M - 7JJ0 Z radiom na poti % Aktualni poblemi /mm ■ 8.25 Ringara ja 4i*erit« pesmico - 9.05 »tat matineja - 10.05 ■mmw> za - 11.05 Ali po-■tt ■ 1156 S pesmijo po lutriji - 12.10 Veliki ^orkestri - 12.30 Kme-^»aaveti - 12.40 Pihalne *iXM koncertnem odru -ftOtaeado 13.004z naših pim- Iz naših krajev -J Obvestila in zabavna > 13.30 Priporočajo - 14X>5 V gosteh pri jugoslovanskih radij-iMtaj - 14.25 Naši po-/*rfili in zabavna glasba I Lahko noč, otroci jJMmute z Alpskim kvin-m ■ 20.00 Kulturni glo-2010 Iz naSe diskoteke -% Glasba velikanov Ji Informativna oddaja v Mm in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.&5 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu — Garry Burton — Shirlev Scott - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55-Glasba za konec programa TOREK, 11. MAJA Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - XI. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . . - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 (Lahko noč otroci - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Lepa ti je Svečina bogata - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra: Žarko Petan: Igralec Glasbeni intermezzo -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program T.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva, »Na obisku v . . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 V živo - 22.15 Blues - 9. oddaja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 12. MAJA Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govonmo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 1 1.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poip ženski zbor visoke pedagoške šole Juhas Džula iz Szegeda, dir. Gyor-gy Mihalka - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska Darko Brlek - klarinet - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Henčka Burkata - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Minute z violončelistom Heinrichom Schiffom - 21.00 Poročila -21.05 Mirko Polič: odlomki iz opere »Deseti brat« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija, slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo — George Duke - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 13 <2> metalka prodajalna kamnih 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 13. maja Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje MPZ RTV Ljubljana v Kliničnem centru - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce Mendelssohn: Pesmi brez besed — Grieg: Lirične skladbe - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrt**«* TVno Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Toneta Žagarja - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Georges Enescu: Klavirski trio v a-molu Igra Klavirski trio iz Bukarešte - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer Nicolas Guillen - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih — glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, tema dneva »Vroče—hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite -22.00 S festivalov jazza Ebu/Uer Jazz-koncert Oslo-81 (I. oddaja) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 14. MAJA Prvi program 4.30 Jutranji program - — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Opoldanski divertimen-to - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste — Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novosti za Stop pops 20 - 20.00 Stop pops 20 -21.30 Glasbeni casino - 22.15 Popularna country glasba -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA GRADITELJI! SPREJEMAMO NAROČILA ZA BETONSKE KVADRE DOBAVA V MAJU! Na zalogi imamo med drugim tudi betonske cevi TO Zarja PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA Finigarjeva 5 Jesenice - JAVORNIK telefon 83 485 Enaka •oglasnik* Tlbelanako govedo Poluloćl p* »lir Rlm«ki ttenogral Ikonoborec uničevalec Ikon Mall|i podobna org v nefcd. neapeltakl kraljevini Plati aeatavl|lve kocko, Igrače Slovni kemliki dotgoprogas Otga Ralel etruič. kraliev Loake tovarne hladilnikov Franc, modni kreator Alpah Keni|«ki tekač na arednje P»og« Rešitve pošljite do srede, 12.maja, do 9.ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. S^gTO£«?Um; UTANT, ETNA P«.1*H «nn 218 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nap-ado (250 din) prejme Frank Marija, Kranj Sraka c ™° 2 SaJrado(i5()din) prejme Jelka Delopet, Industrijska 12. Junice. •!nagradol|120 di R obliko^ 11 Ludvik Glava*. Jama 19. Mavrice. Rauter Janez, Ljubljana Gotska 4 Peter Vengar Kopalka T Radovljica, Anton Urbani. Zupan^eva 12. Kranj Veronika Glava«, jRmaI9, MavSce Erna Pravat, Kranj. Veljka Vlahovioa 4. Nagrade bomo poslal, po poŠt.. Za hitrejši razvoj deficitarne obrti Vsak začetek ie težak, posebej pa še, če si mlad človek, ki ima v sebi močno željo po ustvarjanju, po zasebnem gospodarjenju, začeli delati in gospodariti na svoje. Kie dobiti denar za nabavo prvin, najnujnejših strojev, postavitev delavnice? Ali pa za nakup stroja, s katerim bi pogodbeno delal za združeno delo? Vsem tistim, ki se odločajo za takšno obrt, ki je v njegovi občini primanjkuje — največ so to storitvene obrti, seveda pa je to različno od občine do občine, od kraja do kraja — ali pa za dolgoročno sodelovanje z združenim delom v obliki kooperacijskih pogodb, je priskočila na pomoč tudi banka. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, pa je z ugodnejšimi krediti za obrtnike začela Že leta 1979, od lanske jeseni, točneje od 12. 10. 1981, pa daje občanom kredite pod ugodnejšimi pogoji za gradnjo ali nakup poslovnih prostorov in nakup delovne opreme za vse tiste dejavnosti, ki so po dogovorih o temeljih družbenih planov gorenjskih občin za obdobje .1981 do 1985 ali po planih razvoja malega gospodarstva v gorenjskih občinah opredeljene kot deficitarne, ali za katere ie pri organizacijah združenega dela s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva in turizma ugotovljena potreba po dolgoročnem povezovanju na osnovi sklenjenih dolgoročnih pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju. Seveda velja to le za prave obrtnike in ne za postransko gospodarsko dejavnost in ne za opravljanje kmetijske dejavnosti. Izjema so le zasebna in kmečka gospodinjstva, ki oddajajo turistične sobe ter nudijo turistom hrano in pijačo ter občanom, ki opravljajo domačo in umetno obrt, seveda pod pogojem, da imajo sklenjene pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela. . Višina kredita je odvisna od predračunske vrednosti investicije in znaša za proizvodne dejavnosti do 30 odstotkov, za storitvene dejavnosti do 40, za deficitarne dejavnosti v občini pa do 50 odstotkov predračunske vrednosti. Najvišji znesek kredita, ki ga V ta namen odobrava banka, je 800.000 dinarjev. Odplačilna doba za kredit je do 6 let. Obresti pa so 10-odstotne za deficitarne dejavnosti, 13-odstotne za proizvodne dejavnosti in 11-odstotne za stont-vene dejavnosti. Kredit dobi občan ob teh pogojih brez vezave kakršnih koli lastnih sredstev, le ta pogoj postavlja banka, da ima občan, ki zaprosi za takšen kredit, pri njej že odprt tekoči račun, hranilno knjižico. Sredstva so seveda strogo namenska in jih občan ne bo dobil nakazane na žiro račun, temveč bo z njimi le lahko plačal račune, ki jih bo predložil. Ob začetku, ko občan zaprosi za kredit, mora predložiti tudi vso potrebno dokumentacijo o investiciji, ki jo zahteva banka. Za vse druge kredite, ki jih obrtniki iščejo pri banki, pa so postavljeni pogoji: namensko varčevanje, vezava dinarskih sredstev ali vezava dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. 0 tem pa prihodnjič. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske O L A 8 14 STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK. 7. MAJA TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 8. 5. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Čudno, da se ladja ne potopi... - 8.20 Mladi virtuozi: Klarinet - 8.35 Mi smo mali muzikanti: Monika in harmonika - 9.05 Mak ob §rogi, otroška serija TV kopje - 9.35 Pisani svet: Bela krajina - 10.00 Mesta: Sidnev, angleško-kanadska serija - 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v ladjedelništvu - 11.15 Po sledeh napredka - 11.45 A. Marodič: Naša krajevna skupnost -Prisilno mrtev - 12.30 Ljudje in zemlja - ponovitev - 13.30 Poročila (do 13.35) - 15.55 Ljubljana: Rugby Jugoslavija : Švedska, prenos - v odmoru 17.30 Kupil sem očka, sovjetski mladinski film - 18.45 Naš kraj: Orehova vas - 19.00 Zlata ptica: Martin Krpan - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 TV križanka - 21.45 Zrcalo tedna - 22.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije -22.30 Chisum, ameriški film -00.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Po sledeh kontrarevolucije, dokumentarna serija - 17.00 Iz sporeda TV ... -17.30 Kako domov, informa-tivno-zabavna oddaja • 18.15 Premor - 18.30 Glasbena oddaja - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert zabavne glasbe -20.30 Poezij* - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Človek -skrivnost, stara milijone let, dok. oddaja TV Zagreb I. program: 9.30 TV v šoli - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli - nadaljevanje- 11.25 TV v šoli (do...)-15.45 Poročila - 15.55 T V koledar - 16.00 Po sledeh kontrarevolucije, dok. serija TV Priština - 17.00 Iz sporeda TV... - 17.30 Kako domov, informativno zabavna oddaja - 18.15 »Arioso«, operna glasba - 18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna serija - Čeprav je zlata doba vestemov v obdobju nastanka fdma Chisum že minila, je vsebinsko film klasika svoje zvrsti. Osrednji junak je John Chisum (igra ga John Wayne), lastnik velike živalske farme, spiišto-van mož in pravi kralj Pecosa. Nenehno se mora boriti proti tatovom živine, njegovo posestvo pa je v resnični nevarnosti, ko deželi zavlada izprijeni Morphy, ki mu pomagajo pokvarjene oblasti s šerifom na čelu. Chisum najame za obrambo izkušena revolve-raša... 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ura obupa, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Poročilo s kongresa ZK Makedonije -22.30 Za konec tedna - 00.30 Poročila NEDELJA, 9. 5. 9.10 Poročila - 9.15 Ziv žav, otroška matineja - 10.15 S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot - 11.30 Tržaški narodni ansambel - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 13.35 Orehova vas: SP v motokrosu, prenos 1. vožnje - 14.45 Osem filmskih pričevanj - Kosovo: Rdeči udar, igrani film - 16.25 Orehova vas: SP v motokrosu, vključitev v prenos 2. vožnje - 17.00 Šanson po naše: Atomski vek - 17.25 625 -18.05 Športna poročila - 18.20 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1960, dokumentarna serija - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.35 Vreme - 20.00 P. Pavličič: Nepokorjeno me-sto. nanizanka T V Zagreb -n .25 Od Ruda do Kupreškega P°Jja> dokumentarna oddaja - TV Sarajevo - 22.00 Športni pregled - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.001 - 16.00 Test -16.15 Sence preteklosti, ameriški fdm - 17.45 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanjće -19.30 TV dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Gledalci in TV - 21.35 Mladost Karla Marxa, serijski film (do 22.30) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Tržaški narodni ansambel - 12.00. Kmetijska oddaja - 13.00 »Zna-nje-imanje« - 14.45 Dokumentarna oddaja - 15.45 Ikone, dokumentarna serija -16.15 Sence preteklosti, ameriški fdm - 17.45 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nepokorjeno mesto - 21.30 Od Ruda do Kupreškega polja, dok. oddaja - 22.00 Športni pregled - 22.20 TV dnevnik PONEDELJEK, 10. 5. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Zemljepis, Po sledi partizanske narodne pesmi, Krsto Hegedušič - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli: Makedonšči-na. Ohrid, Dolina Lima -15.25 TV v šoli: Morje pripoveduje, Zemljepis, Doba zorenja, C. Priča: Balada o roni ih - 16.55 Poročila - 17.00 Novo vznemirja: Tehniški mehanizem, angleška poljud-no-znanstvena serija - 18.00 Znanstveno-tehnični film: Prenos električne energije na velike razdalje - 18.30 Obzornik - 18.45 Kontra ritem, mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 O. W. VValter: Mu-tec, švicarska drama - 21.50 Kulturne diagonale - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija - 18.00 Slovenske ljudske pravljice, lutkov- r v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo na JEDILNI PRIBOR zalogi »CROMOLITt tudi v 7 različnih vzorcih kovinotehna J) Zgodba drame Mutec, kije nastala po istoimenskem Walterjevem romanu, se odvija v delavskih barakah daleč v gozdovih švicarske Jure. Med delavce pride mutasti sin vodje razstreljevalne skupine nekaj dni pred predvideno nevarno raz-strelitvijo previsne skale. Razdvojen med sovraštvom in ljubeznijo išče pot do očeta, ki ga sprva ne spozna. Iz sedanjosti vznikajo prizori iz mut-čeve mladosti: oče jemlje mladega Lotha k svoji ljubici, točajki Marti; smrt matere, ki jo povzroči pijani oče; poskus mutca, da bi v zaporu prišel v stik z očetom . .. Počasi se notranja drama oblikuje v prispodobo krivde in oprostitve. na serija TV LJ - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.55 Za- Sebška panorama - 21.15 ober večer: Kičo Slabinac, ponovitev zabavno gl. oddaje TV Zagreb I. program: 16.30 Napoved sporeda -16.40 Poročila - 16.45 Šahovski turnir v Bugojnu - 17.45 Baš čelik - 18.00 Slovenske ljudske pravljice - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Kontra ritem - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M.Sabolovič: Izsiljevanje, TV film - 21.35 Izbrani trenutek - 21.40 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 22.25 TV dnevnik - Opomba: 22.05 (II) SP v boksu, posnetek četrtfinala (če YU) TOREK, 11. 5. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Matematika. O pogumu, Dnevnik 10 - 10.00 Poročila -10.05 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Gorovje Atlas, Risanka, H.Heine, Govori Momo Ka por, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute (do 12.05) - 15.55 Šolska TV: Življenje na mehkem dnu. Zimski šport, Zaloge energije -17.20 Poročila - 17.25 Slovenske ljudske pravljice: Ančica in pisana mama - 2. del -17.40 Luigi Boccherini: Plesna šola, baletna oddaja -18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd - 18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.0U Knjiga - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 P. Tunini - W.Pevny: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomini: 10. kongres ZKJ - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel TV Zagreb I. program: 17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osiiek -18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pogovor z Dušanom Dragosavcem 21.05 Bernadette, kanadski film - 22.35 TV dnevnik -Opomba: 21.50 (II.) SP v boksu - četrtfinale SREDA, 12. 5. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Gibanje neuvrščenih dežel, Zanimivo potovanje - 10.00 Poročila - 10.05 TV v šoli: Biologija, Himalajske šerpe, Risanka, Kocka, kockica, Poklic - strojni ključavničar, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dc*-ber dan: Moj dedek je bil partizan. 2. del - 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.15 Pozdravljena, Takoj po drugi svetovni vojni se dogaja zgodba filma Velika hisa. V zaostali vasi gospodari don Raul, nadutež in oblastnik. V njegovi veliki hiši živita še nečakinja Andrea in njen bolni oče Gerardo, ki trpi zaradi ženine smrti in grozot, ki jih je doživljal na fronti. Andrea je zagledana v vaškega reveža Diega, zato, težko prenaša pa-trialhalno vzgojo in obnašanje strica Raula. Toda po vasi se šušlja, da je Kaul odgovoren za smrt Andreine matere. Govorice je težko utišati. Kmalu pride do prvega uboja. Zagreši ga mladi Diego. Zatem umre še don Rual. Tudi njegova smrt je nasilna. Bo zdaj v vasi lahko zavladal mir? Gre torej za film velikih strasti, značilnih za sodoben Španski film. Makedonija - 18.30 Obzornik - 18.45 Zapisi za mlade: Mira Voglar - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Velika hiša, španski film - 21.35 Portret: Janez Knez - slikar - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Glasba narodov: Mehika - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 2025 Nogomet - finale pokala pokalnih zmagovalcev - Barcelona : Standard - v odmoru... - 22.15 Gasba Vasilija Mokranjca -23.00 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.30 Napoved sporeda -17.45 Poročila - 17.45 Čas za pravljico - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Aktualnosti oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - Od 20.00 naprej isto kot na oddajnikih II. T V mreže!!! ČETRTEK, 13. 5. 8.45 TV v šoli: TV koledar, Športi in plavanje, Elektronske cevi, življenje in smrt na barju - 9.50 Poročila - 9.55 TV v šoli: Kisik, Čajne plantaže v Šri Lanki, Risanka, Združeni narodi Telesna vzgoja, Risanka, Moji starši, Zadnje minute (do 11.55) -15.50 Šolska TV: Življenje na mehkem dnu. Zimski šport, Zaloge energije - 17.15 Poročila - 17.20 ZBIS- V lesu skrite pravljice - 17.35 Mi smo mali muzikanti: Dolgi, široki in ostrovidni, češka glasbena serija - 18.05 Mozaik kratkega filma: Jabuka, jugoslovanski film - 18.30 Obzornik -18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 Sad v ustih smrti, balet na glasbo J. M. Jarra OXYGEN - 22.10 Poročila in poročilo z 9. kongresa ZK Hrvaške Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Test - 17.00 Foča: Otvoritev partizanske olimpiade - 17.45 Smogovci, otroška serija - 18.15 Znanost -18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teleskopija -21.00 Po izbiri... - 22.56 24 ur (do 22.35) TV Zagreb I. program: 9.55 9. kongres ZK Hrvatske, prenos - 15.30 TV v šoli: Vlaho Cvijič - 16.00 NapoW sporeda - 16.10 Poročita ' 16.15 Kronika 9. kongres ZK Hrvatske - n.OOFočr Otvoritev partizanske oan£ piade - 17.45 Smogovci -111? TV koledar - 18.25 KramV občine Split - 18.45 Poenu' 19.30 TV dnevnik - 26JV Spekter, politični maeazin 21.20 TV kiosk - 2220 TV dnevnik - 22.35 Kroni* 9. kongresa ZK Hrvatske Opomba: 18.45 SP v bob* (če YU), vključitev v pW (II. TV mreža) PETEK, 14. 5. 8.50 TV v šoli: TV kol«*«,, Angleščina, Glagolka - MUTi Poročila - 10.05 TV v k* Zgodovina, Iz Kockice sanka, Ne vprašajte i Pomanjševanje, Risank* Izobraževalna reportata Zadnje minute - 15.30 TV " šoli: Angleščina, Glagohca 17.20 Poročila - 17.25 Mak ajvi progi, otroška serija TU Skopje - 17.55 Sloves pihalni orkestri - 18J» zomik - 18.45 Ekononw , folitični sistem: Denar ig' lagovna proizvodnja - 19Jr Psihofizična rekreacija: VUij saža - 19.15 Risanka - 19T TV in radio nocoj - IS Zrno do zrna - 19.30 dnevnik - 19.55 Vreme Včeraj ... za jutri Prvi ta ki dokumentarna 20.45 Ne prezrite E. Tidvman: Alcatru. l.i ameriškega filma Spremljajmo - sode športna oddaja - 2240 61a in Poročilo z 9. kc ZK Hrvatske Oddajniki II. TV mre*: l§.55Test- 17.10 TV i v madžarščini - 17.30 dnevnik - 17.45 Kolibri' ška'oddaja - 18.15 Ko mladinska oddaja - lM Telestart, zabavno oddaja - 19.30 TV dnevtAj 20.00 Glasba ob osmih • Zagrebška panorama -Porota, dokumentarna - 22.10 Nočni kino: J« sonata, švedski film TV Zagreb I. program: 17.00 Napoved sporeda 17.10 Poročila - iTl5 Ki mka 9. kongresa ZK ske - 17.45 Kolibri - l&tt' koledar - 18.25 Kronikael ne Reka - 18.45 Namesto 1 bste - 19.30 TV dnevna, 20.00 Tigrov« brigade ski film - 21.00 Zabavno bena oddaja - 21.45 TV < nik - 22.00 Kronika 9. gresa ZK Hrvatske -Kultura srca - 00.00 Po.- - Opomba: 18.45 (II) SP boksu - polfmale, vi v prenos NOVO V KINU Ameriškoitalijanski film Kaligula govori o strahovladi in seksualni sprijenosti znanega rimskega cesarja Kaligule. Cesar je postal po umoru lastnega deda, ob vsem tem pa je bil ljubimec svoje sestre Drusille. Taje bila tudi edina, kije zavirala izpade duševno bolnega vladarja. Dal se je razglasiti za boga in se irfajal sadističnim nagibom, prisilil je žene rimskih senatorjev, da so se prodajale, seveda zgolj v njegovo korist. Sel je tako daleč, daje svojega konja imenoval za senatorja. Štiri leta so proti njemu komli zaroto in ga končno ubili, nasledil pa ga je stric Klavdij. Kaligulovo življenje je bilo izpolnjeno z nasiljem, seksom, sadizmom, kar vse je ponujalo ustvarjalcem filma dovolj možnosti, da ga predstavijo v pravi podobi. Vsi smo bili hipiji je zanimiv film. Obravnava trdno prijateljstvo dveh moških in ženske. Življenje v troje je sprva očarljivo. Prekine ga dekle, ki se odloči za Willija, preživlja z njim zakonske krize, na drugi strani pa Phil zaman hrepeni po »običajni« družini. Spet poskusijo vsi skupaj. Končno ona spozna, da je življenje vendarle samo eno in da ga je treba zastaviti ■ BifflMiTira lliWtW!fllWr1ffMBMIi>'MM>i^"Mg^ffl?1?1 drugače. Kinotečni spored tokrat prikazuje Bumerang ameriškega režiserja Elia Kazana. V umazano politično igro je vmešano tudi pravosodje. Toda mladi državni tožilec odbija mamljive ponudbe in zagovarja pravico. S tem potegne nase srd politikov in številnih someščanov. Film je navdahnjen z resničnim dogodkom, zato se je Kazan odločil za dokumentarni slog podajanja zgodbe, ki pa je še vedno dovolj komercialen. KINO KRANJ CENTER 7. maja amer. barv. pust. film DIRKA KA-NONBAL ob 16., 18. in 20. uri 8. maja amer. barv. pust. film DIRKA KA NONBAL ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. bani pust. film SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ ob 22. uri 9. maja amer. barv. risani film TOM IN JERRY — DOBRA PRIJATELJA ob 10.uri. amer. barv. pust. film DIRKA KANON BAL ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. ital. barv. filma KALIGULA ob 21. uri 10.. 11. in 12. maja amer. barv. pust. film SAMO DVAKRA T ŽIVIŠ ob 15.30, angl. ital. barv. zgod. erot. spektakl KALtGULA ob 17.30 in 20. uri 13. maja angl. ital. barv. zgod spektakl KALIGULA ob 15.30, Sved. barv. film MI STER MONTENEGRO ob 18. in 20. uri KRANJ STORZIČ 4 7. maja amer. barv. akcij. krim. film UMOR V AMSTERDAMU ob 16., 18. in 20. uri 8. maja hongk. barv. film DINAMIT JOHNSON ob 16. in 18. uri, amer. barv. zgod. film REN HUR ob 20. uri 9. mata hongk. barv. film DINAMIT JO HNSON ob 14. uri, amer. barv. erot. film NOČNE IGRE ob 16. in 18. uri. premieru amer. barv. komedije VSI SMO BILI HIPIJI ob 20. uri 10. in 12. maja amer. barv. komedija VSI SMO BILI HIPIJI ob 16.. 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. komedija VSI SMO BILI HlPIJI ob 16. uri, premieru amer. krim. filma BUMERANG ob 18. in 20. uri 13. maja amer. barv. srhljivka KO SF BLIŽA KONEC ob 16.. IS. in 20. uri TRŽIČ 8. maja hongk. barv. film PETELINOV UDAREC oh 16. un. ai stral. bon. erot. film PACIFIK BANANA ob 18. in 20. uri. amen barv. komedija VSI SMO BILI HIPIJI ob "'9. maja slov. barv. mladin, film SREČNO KEKEC ob 15. uri, avstral barv. erot. film PA CIFIK RA NA NA ob 17. iti 19. uri 10. in 11. maja amer. barv. pust. film DIRKA KA NONBAL ob 18 m 20. un 13. maja amer. ban. krim. film UMOR V AMSTERDAMU ob 18. un. amer. krim. film BUMERANG ob20. un KAMNIK DOM 8. maja amer. han. risani film TOM IN JFRRY — DOBRA PRIJATELJA ob 16. uri. ital. bon film KRVAVI AVTOSTOP ob 18. in 20. un. premiera angl. ital. barv. zgod. spektakla KALIGULA ob 22. uri 9. maja amer. spati. barv. pust. film GUSAR! EVO MAŠČEVANJE ob 15. uri. ital. barv zgod. film K RVA VI A VTOSTOP ob 17. in 19. uri. premiera hongk. barv, filma PETELINOVI 'DA RFC ob 21. uri 10. maja avstral. barv. erot. film PACIFIK BANA NA ob 18. in 20. uri II maja avstral. barv. erot. komedija PACIFIK BA NA NA ob 18. in 20. uri 12. maja Sved. barv. film MISTER MON TENEGRO ob 18. uri. amer. krim. film BU-MERA NG ob 20. uri 13. maja hongk. barv. film PETELINOV UDAREC ob 18. in 20. uri DUPLICA 8 maja angl. ital. barv. zgod. erot. spektakl KA LIGULA ob 20. uri 9. maja hongk. barv. film PETELINOV UDAREC ob 15. in 17. uri, amer. bani krim. film UMOR V AMSTERDAMU ob 19. uri 12 maja hongk. barv. film DINAMIT JOHNSON ob 20. uri eM„ 13 maja amer. barv. komedija VSI SMO BILI HIPIJI ob 20. uri KOMENDA 7 maja angl. ital. barv. zgod. erot. sptktakl KA LIGU IA ob 20. uri 8 maja novozeland. barv. film NEUNIC UIVI MINI MORISS ob 20. uri CESNJICA 7 maja amer. barv. pust. film SAMO DVA-KRATŽIVIŠ ob20. uri JESENICE PLAV2 7. maja nem. ban: erot. film KAKO SLAD K A JE NJENA DOLINA ob 18. in 20. uri H in 9. maja amrr. barv. psih. drama VRNITEV V ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 10 in 11. maja amer. barv. erot film PRI VA TNA LEKCIJA ob 18. m 20. uri 13 maja amer. nest. film MLADI IN SVOBODNI ob 18. in 20. uri JESENICE RADK) 7. maja amer srhljivka ROMIHA ob 17. in 8. in 9. maja amer. barv. film PRIVATNA LEKCIJA ob 17. in 19 uri 10 in II. maja amer. druma VRNITEV V ŽIVLJENJE ob 17. tn 19. uri 12. maja amer. barv. film MLADI IN SVOBODNI ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 8. maja fruiu. barv film POLICAJKA ob l° 12 maja amer. barv film VRNITEV V ŽIVLJENJE ob 20. uri DOVJE • 8 maja hongk. barv. film KRALI BO KSARIEVob !9..V) 9. maja franc. barv film POLICAJKA ob 19.30 8. in 9. maja jugosl. komedija SAMO LJUB f ob 18. in 20 un POLJANE J™Ja amer. ban. film PASJI \1 ob 20. un SEUĆBloffs kuTdija *1 BiuTo^20murriakC'J fUmB-ŽELEZNIKI OBZORJE juG^rtri1 komedija z vLAKx*1 S> majai amer. vojni film PASJI \1 oo i tf. i/i zo. un 2QuriaJa amrr MEGLA ŠKOFJA LOKA SORA nfr^frJ^S1- komedija Z VLAKOM JUG ob 18. in 20. uri 8. in 9. n KRAT'SEu»v 11. in 12. maja angl. drama PSICA a» in 20. un BOLI^ab2a0m:rriakCh****** RADOVLJICA 7. in 10. maja amer. ban film MOt SA N FERNA NDA oh 20 un ^ 8. maja amer barv film MOŽ IZ FERNA NDA II. del. ob IS un. nem. -erot. film ZGODBE ČUVAJA PH2E 20. un 9. maja nem. ban. erot. film Zt ČUVAJA PLAŽE ob 18. un. nem. . knm film SPIM S SVaJIM MORILCEM* 20. un 11. maja amer ban krim film SPfM > S VaJIM MORILCEM ob M w| 12. mara amer ban. film fF.ZDCC STRA NPOTI ob jn. un • 13. maja nem ban film RESSl ZGODBE ob 20. un BLED 7. maja slov. ban film UČNA U MITE LI A POIŽA oh 20 un H. mojo slov. barv. film UČNA / >T4 MITE U A POLŽA ob 18uri. W* film SUPER PRIJEM ob 20. uri 9. maja ital ban. film ZAKAJ St} DOGMA MENI ob 18. in 20 un 10 mata nem ban: erot. kornrttvc BEČUVAJA PLAŽE ob 20. uri 11. maja amer. ban pust. film MOŽ SA N FERNA NDA oh 20 un 12. maja nem. ban: krim. fthn SPIM SVOJIM MORILCEM -,h 20. un 13. maja amer ban. film JEZDEC m STRANPOTI ob 20. u n BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 7. maja nngl fibm Cl.OVFK SUMI 20. uri 8. mata ital. barv film ZA KAJ SF TO GAJA MENI ob 20. un U. mata hongk ban film SIPFR JEM ob 18 m 20 mri 13. maja nem. bari film ZGODBE Cl" J A PLAŽE ob 20 un 7 MAJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH IG4IV? 15. STRAN GLA8 ■ti KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREDI NA HIPODROMU V KOMENDI r~ 16. maja 82 ob 14. uri PREMIJE: 1. 500.000 din 2. 400.000 din 3. 300.000 din 4. 200.000 din 5. 100.000 din 6. TRAKTOR DEUTZ 7. MOTORNO KOLO BMW R45 8. ZASTAVA lOI 9. JUGO 45 10. ZASTAVA 750 11. ZASTAVA 750 12. ZASTAVA 750 *8S 13. FIAT 126 14. FIAT 126 15. FIAT 126 16. -25. 10 KRAT PO 1500 LIT KURILNEGA OUA 26. MOPED TOMOS 27. MOPED TOMOS 28. MOPED TOMOS 29. 30. KOLO PONY KOLO PONY in več sto drugih dobitkov SKUPNA VREDNOST 3.400.000 din CENA TOMBOLSKE KARTE 100 DIN PREDPRODAJA TOMBOLSKIH KART V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI V KOMENDI IN V MOSTAH PRIDITE V KOMENDO, KJER ČAKA SREČA: Q O MANON PROŽNO ELEGANTNO MODNO tovarni prodoma ProcJaialna »Deteljica« bo odprta tudi v času Mednarodne razstave mmeralov in fosilov, to je v soboto, 8. maja od 8. do 17 ure in v nedeljo, 9 maja od 9 do 13 ure Y7Y fiirrif na Titova 36/IX., tel. 322 458, 321 794 TLGOTOURS 1982 POČITNICE V JUGOSLAVIJI I posebnim letalom iz Ljubljane v Split in Dubrovnik ob vmedeljkih od rnaja do oktobra! Hm 7-dnevnega paketa po osebi z letalskim prevozom in aolnim penzionom v dobrem hotelu v dvoposteljni sobi s prho in fC-jem v maju in oktobru od 5.980 din dalje, v juniju in *ptembru od 6490 din dalje ter v juliju in avgustu od 8.170 din dalje MOŽNOST KREDITA! POČITNICE V GRČIJI IN NA CIPRU S posebnim letalom iz Ljubljane vsakih 14 dni od 2. junija do 6. oktobra' sOLUN in ATENE (Glifada) ter otoki RHODOS, KRETA. KOS ii CIPER Cene 14-dnevnega paketa po osebi z letalskim prevozom v juniju: »Solunu od 10.990 din dalje, v Glifadi od 11.690 din dalje, na Rhodosu od 10.690 din dalje, na Kreti od 11.190 din dalje, na Komi od 16.990 din dalje ter na Cipru od 12.960 din dalje. t POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Velika izbira potovanj z letalom iz Ljubljane v Moskvo, Uningrad in Kijev, staroruska mesta Vladimir in Suzdalj, bikftka mesta Tallin in Riga, Kavkaz in pobratimsko mesto Ljubljane Tbilisi, biser kulturnih potovanj v Srednjo Azijo in na Kavkaz, novost v letošnjem letu je za ljubitelje umetnosti 6-dnevno potovanje v Leningrad, daljna Sibirija, počitnice v Sočiju m na Jalti. POTOVANJA Z LETALOM NA REDNIH LINIJAH PARIZ, LONDON, ISTANBUL, MADRID-ANDALUZIJA, GRŠKA KLASIČNA TURA. Zahtevajte program pri vasi potovalni agenciji! Ljubljana, Titova 36/1X, tel. .322-458, 321-794 srs KOMPAS JUGOSLAVIJA : ^^ie^iat maj! 14/5, 6dni 29/5, 5/6, 12/6 • Ohrid. 3 dni, od maja do oktobra, 21/5 • Ohrid, 6 dni, od maja do oktobra, 9/5, lb/.> • Crna gora, 7 dni. vsako nedeljo - 16/5 • Crna gortf, 2 dni, 9/5, vsako soboto • Tečaji angleškega jezika - Anglija - 3 in tedne - julij, avgust STROKOVNA POTOVANJA: • G raz, ve lese jem, 1. d a n, 8/5 • Novi sad, kmetijski sejem • Novi Sad, kmetijski sejem 1 dan - letalo - 15/5.22/5 :ldni - avtobus - 14/5,22/5 • INOV1 Ot»u, 1*111*-' ^ '.i —J---- POČITNICE NA KRETI od maja do oktobra - ZAHTEVAJTE PROGRAM LETOVANJ! Vse informacije in programe dobite tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, telefon YUGOTOURSOVO POLETJE V posloivlnicah turističnih agencij (tudi AlpetourjaJ mm je na voljo natisnjen YUGOTOURSOV barvni program počitnic v GRCI JI in na CIPRU. Kakor vsa teta, tudi letos aranžmaji vsebujejo neposreden letalski prevoz, skrbno izbrane kraje in hotele. Pri jave že sprejemajo v vseh poslovalnicah. «f ■ N O V o I v l NA RIBE, RIBICE in druge morske ter klasične specialitete vabi RESTAVRACIJA »SEJEM« Koprivec Marija tel.: 21-890 v večnamenski hali PPC Gorenjski sejem v Kranju Točijo tudi domača primorska vina! Odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 22. ure. Vsak dan pripravljamo tople malice! . /1____ K R A N J U J NA BLEDU s se bo jutri ob 9. uri na golf igriSču začel golf turnir in prijateljsko srečanje golf klubov Bled in Dellaeh iz Koroške, v nedeljo pa bo od 8. do 13. ure kolesarska dirka okoli Blejskega jezera. 10. — jubilejna mednarodna razstava mineralov in fosilov TRŽIČ - sobota, 8. in nedelja, 9. maja v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici MOŽNOST NAKUPA IN MENJAVE! posebna razstava: »Narava in kultura Makedonije« J 445130 SLAS 16. STJRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 7. MAJA 19C NOVO V LESCAH V PETEK, 7. MAJA OB 11. URI BO MERKUR V PROSTORIH TOVARNE VERIG (VHOD S ŠOBČEVE Ul.) ODPRL NOVO SPECIALIRANO PRODAJALNO »KOVINA - VERIGA« S CELOVITIM PROIZVODNIM PROGRAMOM TOVARNE VERIG - LESCE • ELEMENTI INDUSTRIJSKE PNEVMATIKE IN HIDRAVLIKE • VERIGE VSEH VRST • VIJAČNO BLAGO PRODAJALNA BO ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA OD7.— 15. URE (OB SOBOTAH ZAPRTO) KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA Gorenjska c. 12 oglaša na osnovi sklepa Komisija za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge STROJNO PRIDOBIVANJE LESA Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj v gozdarstvu, — vozniški izpit B kategorije. POLJEDELSKO -ŽIVINOREJSKA DELA NA DELOVIŠČU BLED (2 delavca) Posebni pogoji: — živinorejec, — 1 leto delovnih izkušenj. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JL*A 2, v 15 dneh po objavi. HOTELSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJKAn.sol.o. Jesenice, Prešernova 16 Na podlagi sklepa DS DO z dne 12. 3. 82 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima priznano visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, — da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu ali turizmu, z znanjem enega tujega jezika (nemščine, angleščine, francoščine), — da ima moralnopolitične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja, — mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, 64270 Jesenice. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 7. 5. do 14.5.82 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3» tel. 22- 405 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel. 23- 716 ali 25-779 Dežurna služba pri Zivino- .rejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA - PODLUBNIK , Svet krajevne skupnosti ponovno objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ' Pogoji: - višja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, - aktiven družbenopolitični delavec in da ima moralno politične vrline Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh no razpisu na naslov Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik Podlubnik 139, 64220 Škofja Loka. roaiuDnm, prijavo811 b0d° ° iZbirl °bvešfeni v 30 dneh P° preteku roka za DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA PLETILNI TEČAJ ZA STROJNO PLETENJE Tečaj bo v prostorih Delavske univerze v Škofji Loki na Podlubniku 1/B. Pričetek tečaja, ki traja 9 dni (80ur), bo 16. maja 1982. Pletenje poučujemo na vseh vrstah pletilnih strojev evropske in japonske proizvodnje. Program obsega vse, kar je v zvezi s pletilnim strojem, pa seveda pletenja, krojenja in uporabe krojev s krojnih pol. VSE INFORMACIJE O TEČAJU DOBITE NA DELAVSKI UNIVERZI V ŠKOFJI LOKI. Naš telefon: 064-62-761. Prijave sprejemamo do 10. maja 1982, a pohitite, ker je na razpolago omejeno število prostih mest. UDELEŽENKE IZ DRUGIH KRAJEV GORENJSKE LJUBLJANE IMAJO UGODNE AVTOBUSNE ZVEZE. IN — pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO Če želite poceni kupiti pohištvo, obiščite do 15. maja razprodajo, ki jo je pripravila Lesnina na Primskovem. RAZPRODAJAJO opuščene programe sobnega pohištva, kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, gostinske mize in stole ter razno kosovno pohištvo. Cene opuščenih programov so tovarniško znižane do 40%, poškodovane elemente pohištva pa lahko kupite tudi do 80% ceneje. Na obisk vas vabi kolektiv pohištva LESNINA na Primskovem. RENAULT RENAULT ZASTOPSTVO IN SERVIS ERVVIN RAUSCH 9170 Borovlje — Ferlach SACHS Klagenfurter Strasse 42 ob cesti proti Celovcu, 200 m iz centra, telefon 9943-4227-3745 • MEHANIČNA DELAVNICAZA VSE AVTOMOBILE • NOVI IN RABLJENI DELI • AVTORADIO — Philips, Grundig, Blaupunkt • GUMEVSEH VRST — Michelin, Semperit, Goodvearitd. UGODNE CENE! POSTREŽBA V SLOVENŠČINI! Tf GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: - stroj za rezanje vlaken (giljotina) z elektromotorjem, izklicna cena je 114.000 din - okroglo-pletilni stroj IMPERIAL, izklicna cena }e 1.500 din . __•* kw Ho - večje število elektromotorjev moči J*w ao 70 KW, izklicna cena je 120 din za 1 KVV Licitacija bo v torek, dne 11: 5. 1982 ob 9. uri v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro prea pricet-kom licitacije. __ fcU MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17. STRAN GLAS Na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/81) objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE RADOVLJICA Priznanja občine Radovljica s plaketo in priznanja občine Radovljica se podeljujejo: - za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, - za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja, na utrditev njihovih razvojnih možnosti ter izboljšanja samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, - za dosežene uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbenih dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti, l - za delovanje na področju razvijanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB, s - v primeru aktivne udeležbe v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri delu za prizadevanje v korist družbene ukupnosti. ... * za posebne uspehe pri razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov rumene predloge za podelitev priznanj z utemeljitvijo lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične (teanizacije ter družbene organizacije in društva in jih je treba poslati Komisiji za odlikovanja in Jtiziianja Skupščine občine Radovljica do 31. maja 1982. prizna |*0VNO zdravstvo NJSKE,o.o. Zdravstveni dom lisija za delovna razmerja prosta dela in naloge ucarja snažilke iti morajo poleg pogojev izpolnje-1 ski ZAMRZOVALNIK, rabljen 1 leta Kličite po tel. 26-241 4280 Ugodno prodam dvoje VRAT LIP. lužen hrast, šir. 81 cm, podboji 15 ca, otroško STAJICO, opremljeno ZIBELKO in gugalni STOLČEK. Artitek. G> ! renjska 28, Radovljica 43 Prodam KANTE za smeti. H8m Begunjska 6, Kranj Prodam mlado JAGNJE za ak* Zvirče7,Tržič Prodam KOLO za 5 let starega otjw in KUPIM PRAGA (stopnico) u VW- Vodnik, Skokova 9, Kranj Prodam velikocvetne MAČEHE. Bela 6, Preddvor . Prodam SLAMOREZNICO alfa s puhalnikom in verigo. Mače 1, 43 Poceni prodam PRALNI STROJ g nje 664 bios, v dobrem stanju. Tel 21 Prodam BIKCA ali TELIČKO, 10 « staro. Anton Avsenek, Gorica 11, Radovljica 4 Prodam dve novi traktorski GUWi znamki sava 11x28. Jože Odar, St F« žina 200, B ohinjsko j ezero 4] Prodam hrastove PLOHE. Bistrica Duplje 42 Prodam 100 VOGALNIKOV 19 cm. Zg. Bela 37, Preddvor Prodam 7 tednov starega BIKCA pleme ali za zakol. Prebačevo 23 41 Prodam MOTOR ponv, ročno K SILNICO, KIMONO za judo Zg Br 136, Cerklje 4, Prodam TELETA za rejo. rotadja KOSILNICO fela za vse vrste trakton in dvobrazdni PLUG. Ažman. Suha Kranj - Ugodno prodam nova tovarnftko kirana termoton OKNA jelovka. t , - 180x140 in 1 kos - BALKON? VRATA 80x220. Podviz, . Reteče Škofja Loka 4-. Ugodno prodam TRAKTOR maček prikolico na pogon. Megušsr. Rudno " Železniki Prodam nov 80-litrs.ki ležeč BOJI Sorska c. 5, Škofja Loka Prodam ZLATO za zobe. 064-62-720 Prodam gradbeno KONZOLNO . GALO, nosilnost 400 kg Ciril Martini Lučine 33, Gorenja vas nad Skofjo L< Zaradi bolezni prodam traktor MAS" SEJ FERGUSON, prevoženih 185 Puštal 58, Skofia Loka Prodam rabljen barvni 1ELEVT.2 gorenje. Ziherl, Poljanska c. 53, Loka Prodam polovico KRAVE in 8 tednc»i staro TELIČKO za rejo. Srednja vas 45. Šenčur Prodam 8 tednov starega PSA taHM krvnega NEMŠKEGA OVČARJA. OM v dopoldanskem času Podnart 53 «M| Prodarn KRAVO s teletom Jaa*l Jesenko, Žigama vas 32, Tržič 43«4 Prodam delovnega VOLA, \aieoH»*j vseh kmečkih del. Zalog 5, Cerklje 43» Prodam 7 mesecev bre;o TELIC0-Kern, Praprotna polica 28, Cerklie 428* Prodam sedem tednov stare FRANCKE. SenturŠka gora 12, C erklje 4287 Prodam 500 kg težkega delovne*, VOLA. Žagar, Za kal 3, Stahovica 42* Prodam suhe hrastove PESKE 30 mm. Cerklie 233 Prodam TRAKTOR s Šmartno 2, Cerklje Prodam suhe smrekove PLOHE Bee gant, Lahovče 60, Cerklie CM Prodam ohranjeno OBLEKO a 9 m starosti. Močnik, Cerklie 2 > 4.V-Prodam po 30 kg težke PRAŠIČE Velesovo 35, Cerklje (M Prodam i50 kg LEPILA za keramici* ploščict Telefon 47-248 434 Ugodno prodam DIRKALNO ŠPORTNO KOLO sprint. Boris Stare. Sortne* 21, Kranj 42« Prodam MIZO in 4 STOLE Informacije po tel. 61-673 od 15 do 20 ure 42« Prodam malo rabljeno električno vrtno KOSILNICO. Suhadolp 4 rC Komenda 4 J?* Prodamo lepe PELARGONMB BR-SLINKE in SLOVENKE. VRTNARIJA ŠENČUR 42« Prodam tekmovalno KOLO legnan* Zupan,Mošnje 24, Radovljica Prodam 7 let staro KOBILO ali a-menjam za starejšega KONJA, de B 7 MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN O L, A 8 _ CA8KUPNOST haFatina nju razglaša sezonsko ^ ŽIVINE iJaninah ^triglavom * bo dobro nagrajeno in Jji»o za studente ali upo- ■*wenti naj se prijavijo l* Pitno skupnost Stara ffo 145, 64265 Bohinj- P* prijave je do 15. maja 'približno 400 kg, mirnega, nava-— ■tfkihdel. Alojz Rožič, Nomenj ■^Bistrica 4300 W*t OTROŠKO KOLO, AVTO-pedala, SKIRO, SMUČI 110 JffcKOLO. 5 prestav, mahagoni-PmTA i podbojem in PAPIGO. Te- 4321 električni AGREGAT, 1,5 kVV. »523 4322 KAPUSC (pobjon). Češnjevek 4350 APNO v vrečah. Naklo 102, popoldan. ■Aiiodam STAREJŠO KOM •»SPALNICO mahagoni z vzmet-a*Mtanami, nočni omarici in psiho. Kidričeva 19, Kranj. Tele-4353 iatenno modro moško OBLEKO 'Tel 50-852 ta KRAVO z 8 tednov starim ■ a pleme in OBRAČALNIK Si 140 a kosilnico BCS. Eržen, ^Skorja Loka 4195 alOOkv. m STIROPORA, debe-»I« betonske ZIDAKE. Infor-•pt*L 74-538 v več ernih urah 4196 KUPIM i. (5 «1 a ** H" ia^* ■akonjski KOMAT, 25 ali 26-col-■aDraksler, Zasavska 55, Kranj 4197 inodnjo kotno OMARICO -HeHaTelefon 24-035 4198 MkPUHALNIK tajfun. Jože Hro Kl4brava 31, Kamna gorica 4199 ViKOkv. m borovih ali macesno-■K a obijanje stropa. Lucovič, Kaelje 40, Kranj _ 420O riofck otroški VOZIČEK za ■k Telefon 064-62-340 do 15. ure 4201 a IZRUVAC kormpirja poljak. jale.Goriče 11, Golnik 4301 ■»Mnjii TRAKTOR, pogon na 4 ^Jaroacije: Kordež, tel. 40-624 4302 ■pKONZOLNO DVIGALO. Jego-' itje 29, Škofja Loka, telefon VOZILA **8BttlT 4, registriran do marca !71 ftm. Telefon 79-528 4086 ■ 11» J, letnik 1976, prodam. Jese-m .gornik, Savska 5, tel. 83-917 * (a ZASTAVO 750. Martin Car-?i ^36, Škofja Loka 4203 jj *c ZASTAVO 750 lux, letnik ^< ptrebno manjšega popravila in nov * |*ttavo750. Tone Martinčič, Luči- * /»reoja vas nad Škof jo Loko 4204 ► m AVT0MATIC 3 M, novejši i Tomaž Rupar, Grenc 16, Skorja 4205 I a> dele za ŠKODO 110: motor, "i (A kolesa itd. Hafner, Grenc 3, ' ] il/ska, telefon 064-60-465 dopoldan 4206 m* HAT 850, registriran do sep j MS, v voznem stanju, cena ijiBenkovtf, Zg. Se niča 22, Med-4207 it odhoda v JLA poceni prodam 11300 C, regiatriianega do avgu-*Mk*&,Grenc 1, Škofja Loka 4208 SK ZASTAVO 101, letnik 1980. ?ff£Cerklie 4209 t Wm ZASTAVO 750 letnik 1977, m hm»»nšega popravila Poženik 39, 4210 £ «k|r°dam VLEČNO KIJUKO in s. fllKi GUMI. Potoče 5, Preddvor 4211 £ W0 ivto R-4 TI., letnik 1978 in ~ |tWo PEĆ. Fortuna, Čirče 11, 4212 i pl* KOM BI hanomag, letnik 1972, SaKaam za osebni avto, registriran tmSM.Ziganja vas 43, TržK 4213 v* obnovljeno ZASTAVO 750, 11*74, repatrirano do 18.4.1983. sW*nkfl, HotemaŽe 15, Preddvor 4214 novo TOVORNO PRIKOLI-i)»ebni avto. Martin Dacar, Pre-4215 Kina LADO 1200, letnik 1977. ft'/prrfnikova 16, tel. 25-798 4216 HpZASTAVO 750 M, letnik de-m7n cena 3 SM. Jakob Senk, Zg. TpM,uL 23-160 dopoldan 4217 aaotebni avto AMI 8. Ključanin, &jev 13, Jesenice 4218 dve novi GUMI TRAYAL pteidči. Korče. Gosposvetska 15, 4219 i/r MOPED tomos avtomatic W Pleša, Struževo 4, tel. 22-907 4220 RTBURG karavan, letnik Jn do 28. 3. 1983. Ivo Iličič, I dopoldan 4221 STAVO 101, letnik 1972, oktobra. C. JLA 35, tele-4222 GOLFA, letnik 1979 za 24 SM. kjtofciMarjeva 1, K ran j 4223 hita N8U PRINZ 1100, vozen. tfmh Kranj 4224 fidij Itaramboliran, poceni pro V Kiti ah po delih. Lavtar, Staneta i Wf>, tel. 23-037 4225 Tkitreho in vrata za ZASTAVO Uj/sZtlazmk, Predoslje 177, Kranj 4226 ZASTAVO 750 de lux, letnik m mm' 1974, registrirano do 5.2.1983. Bojan Grm, Rodine 45, Žirovnica 4227 Poceni prodam nove notranje BLATNIKE za Z-1300; in ZASTAVO 750, celo ali po delih, z dobro ohranjenim motorjem. Telefon 75-109 dopoldan, Brence, Bled, Matije Copa 4 4228 Prodam CZ 175 enduro. Janez Triler, Planina 25, Kranj 4229 Prodam VVARTBURG, letnik 1974, registriran do aprila 1983. Babic, Velika Vlahoviča 4, tel. 27-430 ogled popoldan 4230 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Damjanovič, Janeza Puharja 8, Planina - Kranj 4231 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled 8. 5. 82 popoldan. Visoko 126 4232 Prodam avto ZASTAVA 126-P letnik 1981, prevoženih 6.000 km. Cveto Šuligoj, Britof 367, Kranj 4233 Prodam FIAT 126, star 1 leto. Marjan Kern, Planina 14, Krani 4234 Prodam brako PRIKOLICO, letnik 1980. Smledniška 70, Kranj 4235 Zaradi gradnje hiše nujno prodam R-12 ali AMI 8, letnik 1974. Telefon 70-237 4236 Prodam registriran AUDI 60, letnik 1968, z novim motorjem, za 30.000 din in avtoradio. Peter Prešeren, Vrbnje 36, Radovljica 4237 Prodam osebni avto FORD ESCĆRT 1100 karavan, garažiran. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Telefon 77-123 od 15. ure dalje, Fabjan, Bled — Mlino, Pod kozar-co 2 4238 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Telefon 60-352 4239 Zelo dobro ohranjeno SIMCO 1100, kovinsko modre barve, 85.000 km, prodam. Gogala, Svetinova 6, Jesenice, tel. 81-496 4240 Prodam FIAT 126, letnik 1978 (oktober). Mohorič, Struževo 45 3963 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, dodatno opremljeno. Telefon 81-608 4352 Prodam GOLFA, letnik 80. Cesta na Klanec 9, Kranj. 3969 Prodam SIMCO 1000, letnik 1973, registrirano do junija, celo ali po delih. Rant, Otoki 4, Železniki 4304 Prodam FIAT 850, celega ali po delih, nekaj TRAMOV, PUNTE in BANKINE. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca nad Škofjo Loko 4305 Prodam avto GOLF, letnik 1977. Janez Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka 4306 Prodam ŠKODO 120 L, 1978. Ogled v soboto. Jarc, Vrečkova 3, Kranj - Planina 4307 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Informacije vsak dan. Mirko Aša-nin, Tončka Dežmana 2, Kranj 4308 Prodam SPAČKA, letnik 1972, celega ali po delih. Ogled popoldan. Ščekič, Stara cesta 27, K ranj 4309 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do 28. 4. 1983. Kuhar, Zupančičeva 25, Kranj 4310 Nujno prodam ZASTAVO 101 (zaradi selitve), prva registracija 1976, registriran do 16. 4. 1983. Radoš Sedlarevič, Rupa 27, Kranj 4311 Prodam OPEL KADETT, starejši letnik. Kranj, Sučeva 1, tel. 22-668 4312 R-4, 1976, registriran do aprila 1983, ugodno prodani. Čučnik, Breznica 28, Žirovnica 4313 Prodam MINI MORIŠ 1000, dobro ohranjen. Cerklje 208 4314 Poceni prodam SIMCO 1100, letnik 1970. Alojz Pristavec, Sp. Otok 17, Radovljica 4315 Kupim MOTOR za zaporožca. Telefon 75-315 do 14. ure 4316 Prodam R-16, letnik 1972, registriran do aprila 1983. Britof 187, Kranj 4317 Prodam 125-P, 25.000 km, letnik avgust 1979. Ogled v soboto popoldan. Pipanova 60, Šenčur 4318 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih. Vinko Larisi, Grabče 27, Zg. Gorje 4319 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Rudi Vavpotič, Krnica 68/A, Zg. Gorje 4320 ZAPOSLITVE STANOVANJA Prodam starejše STANOVANJE v centru Preddvora. Informacije: Puharjeva 3, Kranj, stanovanje št. 48 4323 Oddam SOBO s souporabo kopalnice in sanitarij ter možnostjo kuhanja. Šifra: Predplačilo 4324 Nagrado 2 SM, dobi kdor mi preskrbi STANOVANJE (7.5-80 kv. m površine), v starejši hiši, v Škofji Loki ali okolici. Poti šifro: Nagrada 4325 POSESTI Kupim PARCELO v okolici Kranja (devize). Telefon 61-870 dopoldan; 26-122 popoldan 3904 Zamenjam staro ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom in nekaj zazidalne zemlje za primerno iz okolice Kranja. Ponudbe pod: Ugodno 4109 V Kranju najamem ali odkupim PROSTOR primeren za lokal. Ponudbe pod Šifro: Lokal 4326 Prodam HIŠO z vrtom v Škofji Loki Telefon 45-387 dopoldan; 45-357 popoldan 4327 ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend. Eribližno 600 do 1000 k v. m ali staro mečko hišo do 50 km iz Ljubljane, kupim. Ponudbe pod: Sončno 4328 GOZDNO PARCELO, 2000 kv. m, v krasni sončni legi. primerno za vikend, ugodno prodam. Ponudbe pod: Sončna lega 4329 GARAŽO v Šorlijevem naselju, oddam v najem. Ponudbe pod: Klet 4330 Prodam vi sokoprit lično stanovanjsko HIŠO, približno 200 kv. m, en kilometer od središča Kranja, potrebno popravila (lokacijsko dovoljenje tudi za gradnjo nadomestnega stanovanjskega dvojčka), s pomožnim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, skupaj približno 1300 kv. m, telefon v hiši, primerno tudi za obrt ali poslovne prostore. Ponudbe oddajte pod šifro: Hiša 4331 Prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO. Ivan Ivič (obrtnik), Predoslje 61. Ogled možen od 8. do 12. ure dopoldan 4332 Prodam GARAŽO na Planini. Kličite po tel. 27-418 4333 Prodam STAREJŠO HIŠO z vrtom, Reginčeva ulica 4, Kranj. Vprašajte V isti ulici št. 7 4334 Iščemo SODELAVCA za čas od 1. 5. do 1. 10. 1982 za delo v gostinstvu. Ponudbe pod: bife v K ra nju 3913 Zaposlim ZIDARJA ali DELAVCA. Viktor Zevnik, Ljubljanska c. 36/A. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure po tel 21-713 3977 Žensko osebo za delo v kuhinji, redno zaposlimo. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Urejen delovni čas. Stanovanje in hrana možna v hiši. Penzion »GRIČ« Tupa liče 32, Preddvor 4136 Iščem KV ZIDARJA'. Ponudbe pod. Adaptacija 4335 Sprejmem sposobno PREŠI V ALKO, ki je izkušena za delo na industrijskem čevljarskem stroju. Cerklje 291 4336 FRIZERSKO pomočnico - ženske stroke, z večletno prakso, takoj zaposlimo. FRIZERSKI SALON »KUNSTELJ« Purgar Bogomila, Prešernova 4, Kranj, tel. 21-770 4337 Takoj zaposlimo 2 KUHARJA-ici in 2 NATAKARJA-ici. restavracija »SEJEM« v večnamenski hali v Kranju. Telefon 21-890 4338 OBVESTILA SERVIS PRALNIH STROJEV - Jagodic, sprejema naročila od 7. do 8. ure po tel. 42-052 3283 POPRAVLJAMO pisalne, računske, elektronske računske in šivalne STROJE. Telefon 061-312-831 dopoldan (Ljubljana) , popoldan 064-22-532 (Kranj) 3587 POLAGAM vseh vrst plastičnih podov. Telefon 74-715 4139 GRADITELJI! Nudimo vam kvaliteto, ugodno ceno in hitro izdelavo KOMPLETNIH NAČRTOV za vse vrste gradenj. Telefon 061-322-502 4339 DJSCO GLASBA - vsak večer, razen četrtka, od 20. ure dalje. GOSTIŠČE RIBNO — Bled. Zaželjene rezervacije po tel. 78-340 VABLJENI! 4340 POPRAVLJAM vseh vrst tranzistor-skih sprejemnikov, gramofonov in kasetofonov. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 4341 SPREJMEMO vsa zidarska dela in POPRAVLJAMO strehe. Vide Šinkovče-ve št. 4, Kranj 4342 Izvajam vsa ZIDARSKA in TESARSKA DELA. Vsi zainteresirani se lahko oglasite po tel. 064-27-572 od 19. do 21. ure 4343 PRIREDITVE ANSAMBEL SIBILA s pevcema ROMANO in TONI JEM, vabi na PLES v SOBOTO, ob 20. uri v HOTEL KAZINA na JEZERSKEM in NEDELJO, ob 15. uri v ZBILJE 4344 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v DOMU KS STRAŽISCE! 4345 OSTALO Ljubiteljem šarplanincev prodam ali oddam čistokrvnega, dve leti in pol starega PSA. Naslov v oglasnem oddelku 4351 Za VARSTVO otroka iščem dobro in skrbno žensko. Naslov v oglasnem oddelku. 4346 PAŠNA SKUPNOST POLJŠICA -Zg. Gorje, išče PASTIRJA. Interesenti naj se zglasijo pri Janezu Pretnar, Poljska 6, Zg. Gorje 4347 INSTRUIRAM nemščino in angleščino za vse srednje šole. Informacije po telefonu 28-559 4348 Iščem, v Radovljici ali v Kranju INŠTRUKTORJA matematike srednjih šol. Telefon 70-152 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. maja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kie-menček — Duplje. Krvavec — Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, UL. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Liko-zarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo Sa bodo dežurne naslednje pro-ajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Špecerija Bled - supermarket union, Titova 22 in Rožca, samopostrežna trgovina 9> Bokalova 5/a. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka BOHINJ Lj. Mlekarne — Delikatesa, Boh. Bistrica BLED Špecerija Delikatesa Park hotel. Živila center II, Cesta svobode GORJE Špecerija, Market, Zg. Gorje LESCE Špecerija Samopostrežba Lesce RADOVLJICA Špecerija Volčji hrib, Gradnikova ul. ZAHVALA Ob smrti MICI HAFNER roj. Homan se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Centra slepih Stara Loka za skrb in nego med njeno boleznijo, tov. Hriberniku — Jernaču za poslovilne besede, OOS Gorenjske predilnice, suškim pevcem p. v. Ivana Camleka in župniku Janezu Zupancu za pogrebni obred. obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA ZAHVALA! VSI NJENI Škofja Loka, 4. maja 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, mamica in hčerka 1 ■ \W*® HI j mm ■*-'-^r^H MILENA ROZMAN roj. Peternelj Od nje se bomo poslovili v petek 7^ maja 1982, ob 16. uri na J pokopališču v Trbojah. ŽALUJOČI: mož Jože, sin David, hčerka Sandrica in drugo sorodstvo Trboje, 5. maja 1982 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA VALANČIČA Benedkovega ata z Javornika 4 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo organizaciji ZB Jošt, zvonarjem, gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred in ganljive besede ob odprtem grobu ter kolektivom KZK Kranj, Sava Kranj, Kokra - Globus in Iskra Kranj. ŽALUJOČI: sin Janko z ženo, sin Franci z družino, hčerka Malka, Marinka, Štefka inTilka z družinami Javornik, 5. maja 1982 ZAHVALA Ob bpleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA PODOBNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, ter, števil no spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala .1:---r\rji3 t>-l£.L1 r,r\ alti__„ ..V„„ VSI NJEGOVI Poljane, Škofja Loka, 18. aprila 1982 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, pi tbahice in tete ANTONIJE ŠIMIC se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem. Centru slepih Škofja L*oka in Gorenjski predilnici Škofja Loka za podarjeno cvetje in vence, vsem, ki so se od nje poslovili in jo pospremili "a zadnji noti. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Zminec, Škofja Loka GLASOVA ANKETA 40-letnica jugoslovanskega letalstva Osrednja prireditev na Brniku Brnik — Jugoslovansko letalstvo praznuje letos 21. maja 40. obletnico. V sredo, 5. maja, dopoldne se je na letališču Brnik sestal organizacijski odbor za proslavo tega pomembnega jubileja. Na seji so potrdili začrtani program proslave in se dogovorili še za zadnje naloge. Proslava v počastitev 40-letnice jugoslovanskega letalstva se bo začela že v petek, 21. maja, ko bodo Bogastvo narave Tržič - Jutri (sobota), se bo ob 8.30 v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču slovesno odprla deseta mednarodna razstava mineralov in fosilov. Prikazala bo bogate stvaritve narave, ki jih je človek iztrgal njenemu naročju in jih včasih po svoje oblikoval, izbrusil. Na ogled bodo zbirke mineralov in fosilov številnih domačih in tujih razstavljalcev, zbirka mineralov in fosilov iz Mežice, zbirka fosilov z Jesenic in sirskega slovenskega prostora, nakit ter kristalno steklo Jugoslavije, zbirka poštnih znamk z motivi mineralov in fosilov z vseh koncev sveta, osrednja privlačnost prireditve pa bo vsekakor zbirka narava in kultura Makedonije, ki jo pošiljajo pokrovitelji jubilejne tržiške razstave iz Skopja. Razstava, na kateri bo* moč videti dragocena dela prirode in marsikaj tudi kupiti ah menjati, bo odprta jutri do 19. ure, v nedjeljo pa od 8. do 18. ure. j NESREČE RANJENA PEŠCA UMRLA V prazničnih dneh sta v ljubljanskem Kliničnem centru umrla dva pešca, žrtvi prometnih nesreč na gorenjskih cestah. Marija Šinkovec iz Kranja, je bila hudo ranjena v ne-* sreči, ki se je zgodila 19. februarja na Oldhamski cesti v Kranju. Šinkov-čeva je prečkala cesto poleg prehoda za pešce, Kjer jo je zadel voznik osebnega avtomobila Jože Bajt. 26. aprila zvečer pa je na cesti med Kranjem in Mengšem blizu Lahovč pešec Jakob Humer hodil po sredi ceste. Voznica osebnega avtomobila Marija Čehovin, ki ga v temi ni takoj videla, je trčila vanj. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je 29. aprila podlegel hudim poškodbam. NEZGODA TRAKTORISTOV Vešter — Na gozdni poti, ki vodi od Veštra proti regionalni cesti Škofja Loka —Železniki, se je minuli četrtek, 29. aprila, zgodila nezgoda s traktorjem. 33-letni Franc Hafner je vozil traktor, za vprežnim vozom pa je hodil Anton Hafner, star 28 let, ki je voz na klancu ročno, zaviral. Ko je traktorist na travniku zavijal desno, se je na mehkem terenu levo zadnje kolo vdrlo in prevrnilo. Os voza je Antona Hafnerja udarila in mu zlomila nogo. ZAŠEL NA NASPROTNI PAS Duplje — V nedeljo, 2. maja, je voznik osebnega avtomobila, 32-let-ni Drago Radič iz Tržiča z neprimerno hitrostjo vozil od Nakla proti ob 9. uri dopoldne na letališču odprli razstavo vseh povojnih letal in druge opreme oziroma tehnike. Razstava, ki bo prav gotovo zanimiva za vsakogar (predvsem pa za predšolsko in šolsko mladino), bo odprta v petek in soboto do 19. ure, v nedeljo, 23. maja, pa do 13. ure. Osrednja prireditev, ki bo hkrati vsejugoslovanska in tudi osrednja slovenska proslava v počastitev obletnice jugoslovanskega letalstva, pa bo v nedeljo, 23. maja, ob 14. uri. Takrat se bo namreč začel veliki letalski miting. Zares zanimiv program bo nedvomno enkraten dogodek, saj bodo v njem sodelovala praktično vsa športna, civilna in vojaška letala ter helikopterji, padalci ter protiletalska zaščita, bo trajal dobro poldrugo uro. Organizacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov zveze letalskih organizacij Slovenije, družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ter Jugoslovanske ljudske armade, pričakuje, da bo v vseh dneh obiskalo razstavo in letalski miting prek 100 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije. Vstopnica za obisk v vseh treh dneh je posebna modra avtomobilska nalepka, ki stane 100 dinarjev in jo je že moč dobiti pri vseh avtobusnih podjetjih in turističnih agencijah v Sloveniji, v aeroklubih in na letališču Brnik. Čeprav bomo o podrobnosti te prireditve (zadnja podobna je bila na letališču Brnik 1969. leta) še pisali, omenimo tokrat še tole: Podjetje Inex Adria Aviopromet je nad prireditvijo prevzelo pokroviteljstvo in za učence vseh šol preko Zavoda za šolstvo SR Slovenije razpisalo likovni natečaj na temo Osnova letalstva. Posebna komisija bo ocenila izdelke, ki jih je treba poslati na Aerodromsko podjetje Ljubljana-Brnik do 10. maja. 100 najboljših del oziroma mladih likovnikov pa bodo nagradili z enodnevnim izletov z letalom v Pulo. Rok za izdelavo je sicer kratek, zato je prav, da v šolah pohitijo! A. Zalar Raziskovanje v večni temi vsako najdeno jamo zaznamovali, jo opisali, premerili in fotografirali ter zrisali njen načrt. Z mnogimi najdbami so poželi zavidljive uspehe in se zaradi dolgoletnega marljivega mtoJŽLte } £V Petin<*vajsetletnem delovanju dosegli Goren,Tpm p ,N*črtno ™™*ovs.nje podzemnega sveta na Gorenjskem - Potreba po širši družbeni podpori Kranj - Začetki raziskovanja gorenjskega podzemlja segajo v leta po drugi svetovni vojni. Ustanovitev društva za raziskovanje jam v Kra- delo m tenT^S^^^n0 * zaradi dolgoletnega delo na tem področju. Jamarji so dela uvrstili med naša najboljša ja mar ska društva. Eden zadnjih uspehov, ki pomeni lep prispevek k praznovanju letošnjega jubileja, je raziskovanje pobočja Jelovice. Tričlanska ekipa v sestavi I. Potočnik, I. Hegedič in B. Benčevič je konec letošnjega januarja tod najprej opravila površinske raziskave. Meri akcijo je našla šest novih brezen, že prej pa je letos odkrila tri. Najgloblje med vsemi je brezno pri Strmcu; doslej so ga izmerili v globino do 120 metrov. V njem se razprostirajo mogočne dvorane, do 30 metrov visoke razpoke zaradi zemeljskih premikov in mogočno razvejani rovi, ki tvorijo pravi labirint. Najdbe v jami so bile dokaj bogate, saj so jamarji odkrili prek sto let stara okostja volkov, minerale, okamnine in drugo. Raziskovanja v jami, ki zaradi njene obsežnosti še ni končano kljub že devetim akcijam, so se udeležili poleg članov kranjskega društva za raziskavo jam tudi člani alpinističnega odseka pri Planinskem društvu v Kranju. V svojo dejavnost jamarji vlagajo veliko truda in zanjo žrtvujejo ves prosti čas ter nemalo lastnih finančnih sredstev, saj so dotacije društvu mnogo premale. K delu jih spodbuja ljubezen do narave in spoznanje o koristnosti takega raziskovanja zanje in za družbo. Ob tem se vseeno vsiljuje vprašanje, ali v obdobju zanimanja za vesolje vendarle ne poznamo dovolj naše zemlje in lepot podzemlja, ki se skrivajo v njej, ali ne zasluži naš podzemni svet, ki ni bogat samo na Krasu, zanimanja širšega kroga ljudi. Predvsem bi bilo potrebno, da bi jamarska dejavnost dobila večje priznanje in veljavo v družbi, tako pa tudi več njene pomoči. B. Benčevič Tržiču. V Zgornjih Dupljah je v blagem desnem ovinku zapeljal na levo stran vozišča in tam trčil v kolesarko, 16-letno Darjo Pavil. Kolesarka je padla in utrpela hude telesne poškodbe. NEVARNO OBRAČANJE NA CESTI Mojstrana — Na Savski cesti v Mojstrani se je v soboto, l.maja, pripetila prometna nezgoda dvema motoristoma, 19-letnemu Slavku Erženu in 23-Ietnemu Iztoku Per-garcu. Eržen je s precejšnjo hitrostjo vozil iz smeri Vrat proti magistralni cesti. Na poti je prehitel motorista Boštjana Knifica, pred katerim je vozil Pergarec. Ta se je sklenil obrniti proti Vratom ravno v trenutku, ko je pripeljal Eržen. Motorista sta trčila, pri padcu pa sta oba dobila hude poškodbe. Ranjena so ju odpeljali v jeseniško bolnišnico. POVOZIL PEŠCA Naklo — Pred gostilno Marinšek v Naklem, se je v nedeljo, 2. maja, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila hudo ranjena dva pešca. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Porenta, star 71 let, doma iz Ljubljane, je pripeljal iz smeri Pod-tabora. Ko se je z vozilom približeval zaznamovanemu prehodu za pešce, je pred gostilno Marinšek v Naklem zadel pešca Janeza Gorjanca, starega 49 let, in Marijo Habuš, staro 45 let, oba iz Kranja. Ranjena so odpeljali v bolnico na Jesenice. D. Z. VAS DO* '82 RAZSTAVA IN PRODAJA: • POHIŠTVA • DEKORATIVE • CAMP OPREME 8. —18. MAJA FESTIVALNA DVORANA BLED_ Odprto vsak dan od 10. — 19. ure. tudi ob nedeljah murka Kam in kako na dopust Kranj — Komaj dva meseca nas še ločita do najbolj vročih dni y letu, ko delovni elan pojenjuie in je čas za oddih. Kjerkoli; doma, v planinah, toplicah, ob morju, glavno je, da se človek sprosti in spet nabere moči za toliko in toliko mesecev dela. Čeprav pogovori *b dopustu še niso najbolj aktualni, najbrž že vsak razmišlja, kako naj ga preživi. Teden ali deset dni ob morju je postal kar tradicija, navada, ki se ji je težko odreči. Le da si jo lahko privošči vedno manj ljudi. V kolektivih, kjer imajo svoje domove, počitniške hišice ali prikolice, so cene kolikortoliko zmerne, kjer pa tega nimajo, jim ostane samo dražji izhod: hoteli, zasebne sobe, v skrajenm primeru, če žep ne prenese visokih stroškov, kampi, nad katerimi pa se zares navdušujejo samo mladi. Tri kranjske delavce smo pobarali, kaj nameravajo početi med poletnim dopustom in koliko regresa, ki naj bi vsaj delno omilil visoke izdatke, pričakujejo. Nika Znidar z Zg. Brnika, zaposlena v Planiki: »Ne vem Še, kolikšen bo letos regres. Lani smo dobili vsi enako, letos pase pogovarjamo, da bi ga delili glede na socialni položaj vsakega delavca. Kolikor ga že bo, bomo ostali doma. Z možem zida« hišo, imava dva otroka in pn povprečnih dohodkih si dopusta ob morju res ne moremo privoščiti.« Mateja Pregrad iz Kranja, zaposlena v Iskri: »Pri nas so regresi različni, odvisni od višine osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. Prav je tako. Izračunala sem, da bom dobila okrog štiri tisočake, saj sem doslej prejemala pripravniško ,plačo'. Pnbližno toliko bo dobil tudi mož. Odšla bova kampirat nekam k morju. Ta način nama je všeč pa še dokaj poceni je. Z regresom si bova lahko pomagala, saj ne zahtevava nikakršnega luksuza, teže pa je za družine," ki imajo par otrok.« Vinko Luskovec ii Grada pri Cerkljah, zaposlen v Tek* tilindusu: »Kolikor vem. bo re-gres za vse delavce enak. Dobili i ga bomo pred kolektivnim dopustom. Naša družina bo o*al» doma. Do morja nam ni prav preveč, pa še poceni ni. Niti v Teb-tilinausovin hišicah v Novigradu, kjer bo letos penzion po 350 dinarjev za enega. Drugi railo«;. da bomo ostali doma. je gradnja oziroma dozidava hiše. Verjetno pa si bomo med dopustom privoščili nekaj krajših izletov.« H.JelovCan 14. kolesarska dirka Alpe-Adria Zmaga Madžaru Portorož — Presenetljiva zmaga v prvi uvodni etapi tradicionalni kolesarski dirki Alpe-adrija za Madžara Miklosa Somigva. Lahko bi rekli: res prava madžarska zmaga v tej uvodni etapi. 23-letni kolesar ekipe iz Budimpešte je glavnini 78 kolesarjev iz 19 moštev Italije, Liechtensteina, Budimpešte, CSSR, Tbilisija iz SZ, Hrvaške, Srbije in Slovenije ušel v tretjem krogu 114 km krožne dirke Portorož Portorož. Prednost si je zmagovalec v dokaj razgibani in težki etapi zaradi mastne in deževne ceste nabral na vzponu na Šmarje. Tu si je prednost 18 sekund nabral skupaj s kolesarjem iz italijanske ekipe Moravio in njegovim klubskim kolegom. Sicer je bilo na spolzki cesti nekaj padcev in okvar, ki pa niso vplivale na končni razplet. Zal je pri tem imel smolo Rogovec Pavlic in na uvodnih kilometrih še Savčan Frelih. Ta okvara je največ stala prav najstarejšega udeleženca Freliha, ki je na končni cilj prišel v predzadnji skupini. Razumljivo je, da to ni nobena prednost za Madžara, saj kolesarsko karavano čaka še napornih 500 km po Benečiji Julijski krajini, Rožni dolini in Gorenjski. Zvezni trener naših kolesarjev Franci Hvasti je zadovoljen z današnjo I. etapo: »Bila je borbena in dokaj kvali- tetna. Zal v naših ekipah nima šprinterjev, ki bi lahko zmag« Pričakujem da bo v nas! etapah uspeh tudi za naše. V vrstah je nekaj izvrstnih m' kolesarjev, ki bodo krojili dirko, pa v tej prvi etapi med petnajstimi ni nobenega kolesarja.« Vrstni red: 1. Somogovi ( Eešta), 2. Pianeconza 3. Volpi etese). Danes tržiški kros Tržič — Sezona tekmovanj v su se je že začela. Danes ob pol' popoldne bo na prireditvenem štoru za motokros v Pod tržiško občinsko prvenstvo v k Tekmovanje bo v 22 kategor, proge pa bodo dolge od 400 do S metrov. Za kros se ie mogoče on viti še danes do 12. ure na TKS Tri telefon 50-342. Organizatoru prič kujejo rekordno udeležbo. Zan nje za kros se je v tržiški občini povečalo tudi zaradi lanske ek zmage TrŽičanov na repu prvenstvu v krosu. Prav tako vas ob tei prilot tudi že obveščamo, da bo v r 15. maja pod pokroviteljstvo« ga časopisa GLAS gorenjsko stvo v krosu!