■ k dan MiM lobii nsS*lJ ^prasni*"- PROSVETA _> ' glasilo slovenske narodne podporne jednote ^URXXXJJL Uredniški tn upravnlikl prastari: IflflT South Lawndala A v«. Ottlos of Publiootlon: ' Lswndslo Avo. - •ett« Juiivt t«. INI. e« Um_____ (ImiM of Man* t. 1ITI. CHICAGO. !LL~ PETEK. It. SEPTEMBRA (8EPT. 21). 1S41 Accoptsnos ter malling st special rata of posta«* providod for to soctton 11 OS, Act of Oct. t. 1S1T, ai 00 Yrarly ŠTEV.—NUMBER lil itlerjeve armade vržene aj v bitkah pri Leningradu Sovjetske čete strle nemško ofenzivo na severni fronti. Nacijske priprave za sunek proti Krimskemu polotoku. Moskva naznani potop nemških parnikov in vojaških transportov. Uspesne operacije angleških lornic na Sredozemskem morju 26. sept.—Sovjetske ,, izvršile Več protinasko-|aa pozicije Hitlerjeve ar^ pri Leningradu in priza-jovražniku težke izgube. kr»ju te fronte so bili pognani nazaj šest milj f io zasedli dve vasi. oborožena sila na cen-fronti, kateri poveljuje iTimošenko, poroča o no-v protiofenzivi, ki "očeia v gomelskl pokr»-Sovjetske čete so reokupi-[gtrategične točke in zdro-(jvf nemška bataljona v ak- zvezda. glasilo ruske poroča, da je Hitler vr-[ sveže regimente na lenin-i fronto, da nadomesti na vojakov, ki so padli v V spopadih v zraku nad nto so Rusi sestrelili 138 bombnikov, sami pa so 36 bojnih letal. 26. sept.—Sem dospe-Kila iz zanesljivih virov ijo nemške vojaške pri-u sunek proti Krimske-polotoku. Hitler je vrgel vojaške divizije, armado 75,000 mož, na zemeljsko ki spaja ta polotok s ce- Ankara. Turčija. 25. sept. — Evidenca o pomanjkanju delavcev v Nemčiji se kopiči in posledica je povečanje nacijskega pritiska na Bolgarijo. Sem dospele informacije se glase, da m,.. cf\ Am Hitler hoče dobiti delavce v Bol- lonu so prepričani, da v N*mčiio *mška ofenziva za kon- S*"'1 *n v da bodo pomagali pri produkci- Irimskega polotoka priče-obrežju Azovskega morja. 25. sept. — Vrhovno poroča, da se čiščenje oborožene sile, zajete od Kijeva, glavnega Ukrajine, nadaljuje. Ta na od vseh strani in ji uničenje. vesti omenjajo opera-Hitlerjevih kolon pri Letu, Odesi in na centralni Oddelki nemške armade naprej proti Karkovu, ijikemu središču Donske Bombniki so aktivni ns h morju in v Finskem Dve ruski križarki, ena in trije rušilci ao ovani v teku bombar-iz zraka. jnjl komunike pravi, da J* potopile rusko bojno *lral v bližini Kronstad-rične baze pri Lenin-Tib je bila prej potop-°*obrska revolucija, 23,-bojna ladja. Finska. 25. sept. — »fclci so sestrelili sedem »jmh letal v spopadih FJV^om, poroča vrhov-Mitvo Finske bombe so 'glavno železniško po- * deloma porušile. * ct'u' kl prodirajo pro-!^«radu s severa, so vče- 'reko Svir te za-1«Wnčno centralo, ki za-^rad z .električnim to-'» reka j« zvezana . jezerom. «. 25 M-pt _ Sovjetske , ******* novo nemško ^ P"*« Murmansku, ru f 0® Arktičnem morju glasno armadet * *vedno v borba za r * ^'urmannka se nada- .iva proti u * je /acela v zad * 'kJu,,J* v prvih dneh IWk!!I * ' 1 ^Jalovil« P10 b,le vržene Izbami. Nem- *"m 'Iruge ofenzi-f> štiri nove ' "^"^o fronto, da s ka Moskva je naznanila, da so Rusi potopili štirinajst nemških parnikov, med temi štiri vojaške transporte. Kje in kdaj so bili potopljeni, naznanilo ne omenja. Danes zjutraj objavljeno poročilo pravi, da je bilo 75 nemških bombnikov sestreljenih v spopadih nad leningradsko fronto v zadnjih dveh dneh; Rusi so v teh spopadih izgubili 23 bojnih le-tal. ' _ Nemška letala, ki so nameravala napasti Moskvo, so bila pognana nazaj. Pregnala so jih sovjetska letala in krogle, ki so jih sipale protiletalske baterije. Ruska protiofenziva na centralni fronti se nadaljuje z nezmanjšano arditostjo. Dva nemška infanterijska regimenta sta bila zdrobljena v bitki na vzhodni strani reke Dvine, okrog dvesto milj zapadno od Moskve. Sovjetskim armadam na tej fronti poveljuje maršal Timo-šenko. ji orožja in streliva, ki je pričela padati, ker so bili nadaljnji tisoči nemških delavcev pognani v armado. Uradna in neuradna poročila naglašajo, da Hitler išče delavce ne samo v Bolgariji, temveč v vseh deželah, katere ao njegove armade okupirale. Izgleda, da se vojaška sila krha, zato jo hočejo naciji nadomestiti z nemškimi delavci. Domneva je, da čez dva milijona tujih delavcev dela v nemških tovarnah. Ti so prišli v Nemčijo iz Italije in balkanskih držav. London. 25. sept. — Uspešne operacije angleških podmornic na Sredozemskem morju so omenjene v poročilu admiralitete. V zadnjih dneh so angleške podmornice potopile in poškodovale trinajst osiičnih parnikov na tem morju. Roji angleških letal so izvršili nove napade na italijanske mornarične in letalske baze v Libiji. Tarča bombardiranja iz zraka ao bili Tripoli, Bengazi, Bardija in druga mesU. Bombe so porušile več vojaških objektov ln zanetile požare. Načelnik argentinske letalske sile odstavljen Buenos Aires, Argentina, 25. sept. — General Angel M Zu-loaga je bil odstavljen kot načelnik letalake sile in postavljen pod policijsko nadzorstvo. Cess je bil obtožen, ni znano, tods iz zanesljivega vira je prišla vest, da je imel zveze z nacijskimi zarotniki, ki so nameravali upn zoriti puč proti vladi predaed nika Ramona Castilla. Več za-rotnikov je bilo aretirsnlh in vrženih v zapor. Izgredi in——-nemiri v Srbiji Francoski minister apelira na nacije / Berlin. 25. sept. — Poskusi, da se doseže Zagreb po telefonu, so dobili odmev, da je zveza pretrgana v več krajih. Ti so bili stqrjeni potem, ko so dospela poročila iz glavnega hrvaškega mesta o izgredih in nemirih v novi srbski državi. Prej je bilo naznanjeno, da ao srbski četniki, ki se skrivajo v hribih, pobili 96 hrvaških vojakov in šest častnikov. Četniki ao ignorirali ultimat feldmaršala Milana Nediča, predsednika po nacijih kontrolirane srbske vlade, vsebujoč grožnjo, da bodo V8i postreljeni, če ne odlože o-rožja. Vlchy, Francija. 25. sept. — Notranji minister Pierre Pucheu je odpotoval v Pariz, kjer ae bo sestal z načelniki nemške okupacijske armade. Prej je apeliral na nacijske voditelje, naj u-stavijo reprisalije proti francoskim talcem, ki so bili aretirani kot posledica napadov na nemške vojake. Več talcev je bilo v zadnjih dneh postavljenih ob zid in u-streljenih, toda napadi na Nemce se nadaljujejo. Pucheu je zdaj sugisiiral, naj naciji poverijo oblast zstiranja terorizma, sabotaže in komunizma francoskim avtoritetam. Doznava se, da je bilo najmanj 35 Francozov ustreljenih zaradi sabotaže in aktivnosti proti na-cljski vojaški oblasti v zadnjih dneh. Nacijsko sodišče v Peri-guexu je obsodilo nadaljnjih 23 oseb v zapor od enega leta do smrti. Angleška delavska delegacija odpotuje v Moskvo London, 25 sept - Anglešks delavska delegacija bo kmalu odpotovala v Moskvo, kjer bo konferirsls z voditelji ruskih delavcev Za načelnika delegacije je bil Izbran Walter Cltrine. oborožene I tajnik Brttskegs kongresa stro-I kovnih unij Odbor zagovarja Lindbergha Obsodba proti-židovske kampanje Chicago, 25. sept. - Uradniki odbors AmerlcS First so sinoči objavili izjavo, v kateri perejo letalca Charlesa A. Lindbergha, ki je postal predmet žgoče kritike zaradi svojegs nedavnega govora v Des Moinesu, Ia. Lind* bergh je takrat udrihal po žldth in jim očital, da najbolj kričijo, ds mora Amerika iti v vojno proti nacijski Nemčiji in fašistični Italiji. "Lindbergh in uradniki odbors America First niso sovražniki Židov,M se glasi izjava. "Vojni hujskači so zanesli rssno vprašanje v kontroverzo, da očrnijo Lindbergha in vae druge, ki so proti vstopu Združenih držav v vojno, pri ameriškem ljudstvu. Odbor America First ima člane, ki predstavljajo vae vere ln plemena, zato odbija očitke, ds Je prežet s predsodki proti žldom" Na shodu, ki se je sinoči vršil v Orrhastra Halll, so govorniki srdito udrihali po Lindberghu, senatorju Wheelerju, senatorju Nyeju ln drugih izolactonistth. Shod Je bil sklican v spomin židovskim žrtvam Hitlerjevega terorizma Govorniki na tem shodu so bili rsbinec Moses Mtller is New Yorks, Robert Trsvts, podpred-aedntk svetov unij CIO v Illlnot-gu, Wencii F. Hetman, načelnik Zveze za ustavne svobodičine V svojih govorih ao bičali Lindbergha. Wheelerja in Nyejs kot | ameriške Quislinge MORNARSKA UNUA ADF PREKLICALA STAVKO Federalni odbor naznani / pogajanja RUDARJI SE VRAČAJO NA bELO Washington. IX Cm 25. sept. — Mednarodna mornarska unija, včlanjena v Ameriški tielavski federaciji, je sinoči preklicala stavko, ki je trajala enajst dni ln zaradi katere je 25 tovornih parnikov obtičalo v lukah ob Atlantiku, Pacifiku in Mehiškem zalivu. Stavka je bila preklicana nekaj ur po Rftoaeveltovi deklaraciji, da morajo parntkl zapustiti luke. John Hawk, tajnik unija, jejpeškodbam, ki jih je dobil Vsv- dejal, da je trinajst parnikov od-plulo iz pristanišč po preklicu stavke. Spor med unijo in pa-robrodnimi kompanijami je nastal, ko so slednje odbile zahtevo, da morajo mornarji, uposle-ni na parnlkih, ki vzdržujejo promet med Ameriko in holand-sko Vzhodno Indijo, dobiti bo-nus $80 na mesec poleg regularne plače. Federslni posredovalni odbor, ki je posegel v konflikt, je sinoči naznanil, da se bo vršilo sa-sllšanje glede zahteve unije prihodnji pondeljek v Washtngto-nu. K zaslišanju ao bili pozvani reprezentantje unije in kompa-nij. Odbor je izrekel upanje, da bodo pogajanja uspešna. Posredovalni odbor je posegel tudi v konflikt med unijo strojnikov ADF in Consolidated Aircraft Co. v San Diegu, Cal., da odvrne stavko. VnljM je naznanila, da se je ^lika večina članov izrekla za oklic stavke pri glasovanju, ki je bilo odrejeno, ko je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače za deset centov na uro. Haaleton. Pa.. 25. aept. — Nadaljnjih 1600 rudarjev na polju trdega premoga se je vrnilo na delo, okrog 15,000 rudarjev pa še vztraja v stavki. Ta je bila o-klicana v znak protesta proti dis-triktni rudarski organizaciji U. M. W. A., ki je odredila zvišanje članarine od enega dolarja na $1.50 na mesec. Reprezentantje rebelnih rudarjev so včeraj konferirali v VVashtngtonu z Johnom L. Lewt-som, predsednikom UMWA, toda sporazum nI bil dosežen. Američani v kanadski armadi Prostovoljci prihajajo v Kanado dnevno Ottawa. Kanada. 25. sept — Američani stalno odhajajo čez mejo v Kanado in vstopajo v Domače vesti Oblaki Chicago. — Glavni urad SN PJ in uredništvo Prosvete so 25. t. m. obiskali sledeči delegati iz Colorada: Ed Tomšič in Fr*nk L. Tomšič is Walsenburga, John Ambroae iz Denverja, Matt Me lenšek ml. is Created Butta, Frank Boltezar is Puebta, Louis Malenšek is Leadvilla ln Tony Marinac is Trinidada. Sledeči delegati ls Montane: Frank Per čič iz Eaat Helene, John Kopriv-šek is Red Lodga ter Mary Jeni ker, Anne Carveth in Frank Putsel is Butta ln Tony Kraše-vec is Roundupa. Dalje delega ta Matt Simončič ls Salt Laka, Utah in John Caah iz Hatons, New Mexico. w . Dve Smrtni nesreči Manor, Pa. — Dne 12. t. m. je v bližnji- naaelbini Wegley umrl Simon Grošelj, star 01 let ln član drultva št. 78 SNPJ. Podlegtl je tomobilski nezgodi. Zapušča leno in dva ainova. Pogreb se je vršil 15. t. m. — V Strabanu, Pa., pa je 19. t m. umrl J os. Bovec v starosti 34 lat. Tudi on je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtomobilski nesgodi. Bil je član KSKJ in tukaj zapušča ženo, sina, očeta in tri brate. Is Clevelanda — Cleveland. — Poroke: Edward Miklavčič in Mary Dijak, L. Cer-nigoj in Josephine Terbanc, Har-ry Johnson tn Mary Skopee, Albert Novak in Helen Kreslnski, Anton Zadnik ln Ann Glavač, Frank dume in Mary Verhovnik. — Dne 25. t. m. ae je vršila velika plesna zabava v počast Franku Lavšetu. Is Mlnneeele Ely, Mlnn. — Družini Velanov je umrla hčerks edinka sa otroško paralizo. ~ Veliki nalivi, ki so trajali skoro dva tedna, so povzročili, da -ljudje niso mogli posprsviti svojih pridelkov, ksj-ti vse nižine so bile poplavljene. — V Iron Mountainu Je družina Franka Meglens dobila hčerko, Orkan povzročil všliko ikodo v Houstonu Houston, Tex., 24. sept—Tro-ptčni orkan, ki Je pridrvel is Mehiškega zaliva, Je udaril to največje mesto v Texasu. Podrl Je veliko število poslopij in povzročena škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Tri osebe so bile ubite in mnogo ranjenih. Orkan je divjal z brzino sto milj ns uro. Nasičevanje lačnih otrok v Estoniji Tsiinn, Estonija, 25. atpt Prerojeni estonski Rdeči križ je začel naslčevati lačne otroke v tem in drugih estonskih mestih 2ivila dobiva od nemške armade, ki Je okupirala mesto. Nacijske vojaške oblasti ao 0V>bill-ztrsle vse brezposelne delsvce za popravljanje tovarn, ki so bile poškodovsne v bitkah med nem-kanadsko armado. Koliko ame-i^1"»i ^ ruskimi čeUml za po-rišklh državljanov se je že pri-! sest Tslllnns. Rusi so opustošili družilo kanadski oboroženi sili, «"«sto Pr#d umikom, odstrsnilt je uradns tajnost, toda domne-1 »troje U ter Jih odpeljsll va je, da število znaša od 15,000 do 20.000. Točni podatki niso bili objavljeni, ker v prvih mesecih vojne, ko Je bil vstop ameriških državljanov v kanadsko armado tehnično nelegalen, je mnogo teh izjalovilo, da so prišli iz Wlnrte-pega, Toronta, Vancouverja In drugih kanadskih mest. Tako ao Stettiniusza pomoč Rusi ji , Izrekel se je proti restrikcijam Waahlngton. D. C.. 24. sept.— Edvvard R. Stettinlus, administrator poaojllno-najemninakega zakona, je prt zaslišanju pred kongresnim pododsekom izjavil, da je on za tp, da aovjeti dobijo pomoč v smislu tega zakona. On ae bo upiral restrikcijam, ki bi ovirale pomoč. Pred pododsekom Je nsstopil tudi poljedelski tajnik Claude R. Wickard, ki je dejal, da se potrebuje milijarda dolarjev, da bo Velika Brltanij« lahko dobi-yala ameriška živila in druge potrebščine v prihodnjih petih mesecih. Oba, Stettiniua in W!ckard, sta govorila v prilog načrtu, ksteregs Je predsednik Rooaevelt predložil kongresu, da dovoli dodatno vsoto $8,085,000,-000 za financiranje pomoči Veliki Britaniji in drugim državam, ki ae bore proti nacijski Nemčiji ln fašistični Italiji. Stettiniua je povedal članom pododaeka, da je bil dan kredit Ruaiji glede dovoss gotovega blaga v Združene države s namenom, da bo lahko kupovala orožje ln bojni material, ki ga potrebuje, v tej deželi. Wlckard je trdil, da se mora Velika Bri-tanijs zanašati ns Severno Ameriko, ds jo bo ta salagala s živili in drugimi potrebščlnsml. On in Stetttnius sU se isrekls proti vsaki akciji, ki bi onemogočila pomoč sovjetski Rusiji. Japonski sunek • j mkfif proti Rusiji? Vojatke četo odhaja-jo v obmejne kraje v Rusijo, nato varne. Pektn* Kitajska. 25. sept.— Pomočila is Mandžurije omenjajo japonske prlprsve zs sunek proti Rusiji. VeČ tisoč Jspon-skih vojskov Je že odpotovslo is Hsrblns in Hsinklngs proti ruski meji, zlssti v krsje zapadno od Vladivostoka, sovjetske luke. Nepotrjene poročila Iz Kalga na pravijo, da so bile japonake vojaške posadke ojačane ob meji Zunanje Mongolije in ob cesti, ki vodi v Urgo, odkar su ae tam pojavile sovjetske čete. Po Japoncih kontrolirani kitajski čaaoplsl v Mandžuriji In severni Kitajski so popolnoms revidira U svoje stališče glede nemško-ruske vojne; zdsj trdijo, da je poraz ruakih armad neizbefen. Opazovalci situacije pravijo, ds plsvsjoče ruake min« v Js ponskem morju lshko služijo kot pretveze za Japonsko akcijo na morju prott Rusom. Protesti, ki Jih Je poslala tokijska vla da Moakvt zaradi teh min, spremljani s Izjavo, da mine ogražajo japonske parnike, niso dobili odgovora pri sovjetih. čunfklnf. Kitajska. 25 sept —£es 100,000 japonskih vojskov ln veliko število bojnih letal Je bilo vrženih v akcijo proti kitajski armadi, zbrani pri Cang 41. provinca Hunan. Hitju«, ki ae vrže na tej fronti, še niso prino Požar, ki sle odločitve. IDm tisoč japonskih vojakov In pa razdejali to- Potar uničil čistilnico olja Chicago, 25 sept ga Je zanetila eksplozija, Je uničil veliko čistilnico olja Stan J m« j# pod zaščito bojnih ladij dard Oil Go. v bližnjem Whitin< gu, Ind. I«*ial Izkrcalo v Kwangoju, luki, ----------. Izbruhnil Je ob šestih fcj (VO milj južnorapadno od posuli kanadski vojaki m se ^vet- x)utrš) |f| p^,,, m ^ ^^ ur fl(,rtU|ra|ll|l# ironij* Macao Kl- belt za aktivno vojaško službo na, p^j, Ed*n gasilec Je izgubil ujake vojaške straže po prlza drugI strani morja. življenje, pet po je bilo ranjenih L ja le težke udarce Japoncem Seda> Je štatuš ameriških pro-; 4k<. »3.00 m pol leia. $140 •• tmUl leia; aa Čhlaage in Clee«e r 40 u calo leto. 7» «a pol Ma; n Ineeemstvo $040. Subscription rs les: ior th. United tirnim Chtaag«) and Canada 0040 par y««r. Chicago and Cle«ro 1740 P« y««*. foraign Cana oglasov po dogovous. Rokopisi dopisov u» nanarocemn člankov sa na v*a4a)a, Rokopisi liiorarna mbisa (iliiea. drama, pasmi Ud.) so rrnejo pošiljatelju lo v sluiahi. te Je prtloftftl poštnino. » a _ Advertising rstes on agnemeni. Manuacripts oi oommunicaltens and unsolicited artides vili ngt So returned. Other mannsciipftB. sueh as slorlaa. pl«ys. poems. etc.. wtll b« returnod to sond« only whea aceoropaniad by teH«ddress«d and stempetf envelopa. Naslov na vsa. kar Ima slik s listom« PROSVETA 20S780 So. L*wn4ale Av«., Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PREM Novica in drugo Ročk Sprlngs, Wyor—Z delom gre tukaj še precej dobro, pa bilo v jamah ali zunaj. Tudi smrt se oglasi tu ali tam. Dne 16. septembra je umrla tu rojena mlada žena Elsie Subic. Zapušča moža Rudolpha, starše in več sorodnikov. Bolehala je več let za jetiko. Naj ji bo lahka ameriška gruda! 4 Če se ne motim, sta Prosveta in Proletarec pred par leti pisala, kdo bo katerega ukanil: Hitler Stalina, ali Stalin Hitlerja. Kakor sedaj izgleda, je Stalin ukanil Hitlerja in tudi—Lind-bej-gha. Obema je pokazal le nekaj stare vojne mašinerije. Ko jo je videl Hitler, si je mislil: • To bom pa lahko pohodil v par tednih. Ampak se brez ciganke še nič ne ve, kdo bo končno pohodil drugega. Lindbergh ima pa sedaj vodo v ustih in lahko gleda kolajno, katero je prejel od Hitlerja. Mr. Bombač priporoča, da bi Slovenci poslali nekaj ambu-lanc, zdravnikov in bolniških strežnic Rusiji. To bi bilo res nekaj lepega, da bi ae Slovenci že sedaj nekoliko oddolžili Rusiji, ako ji bo mogoče rešiti slovanske in druge podjarmljeno narode pred nemškimi in italijanskimi rablji. Poalali bi ji lahko tudi nekaj duhovnov. No, pa saj bodo radi šli. ker tukaj sedaj Uko milo tožijo po časopisih. da bi jim človek že kmalu verjel, da jim je res kaj za Slovenijo. katero bi bili prej najraje prodali polentarjem. In daai duhovnov tudi V tej HUMOR domiili«"** Očetove _Papa. ta slmpstični nič mi je prsvkar odkri srce. Oče: Dobro, reci mu. n to meni. pbtem P1 kaj se da napraviti. PRED DVAJSETIMI LETI ^ (Iz Prosvete. 28 septembra 1921) Domač« veeti.- V Marlanni. Pa., je umrl IS-letni Joa. Kočar, član SNPJ Dele veke veeti. Baroni premoga v W Virginiji ao zagazili v smolo; ne morejo dobiti porotnikov, ki bi glasovali za krivdo obtoženih rudarjev. Inosemstvo. Na Angleškem ao ae spet pojavili veliki delavski nemiri zaradi akutne brezpoM-lnoett Sovjetska Rusija. Sovjetska vlada naznanja, da Poljska terja Rusijo za odškodnino v veoti 30 milijonov zlatih nibljev. ki je označena v mirovni pogodbi ampak Rusija zdaj ne more plakati ničesar. zarcu mnogo Ob solato"" «*' Proda J««11 *** r jnlnc*' mrknr tf /anajsta redna konvencija SNPJ LUu V »rcdo 17. septembra popoldne edsednik br. Petrovič odpre sejo ob 2.15 popoldne |V' ^'iednotinim pozdravom. >Jnim }JLt poroča, da je od popoldanske seje odsoten de-navzočih pa je 337 delegatov in gl. odbor- [ bf petrpvich imenuje za popoldansko sejo za redi-^ Podborška in Johna Kesha. | tamik br. Lotrich poroča, da je prejel poročilo, da je ■"TIr'Planine od itev. 400 SNPJ, Ren ton, Pa., in sestra štev. 130 SNPJ, Eveleth, Mir«. Jrtiovich pozove zbornico, da v znak soialja vstane, kar se .J u:niil br. Lotrich prečita flošle brzojavne in pismene '*nCFrank Nagode, tajnik Slovenskega narodnega doma v ^ 111 pozdravlja gl. odbornike in delegate in pravi, ako Krnice, da se prihodnja konvencija SNPJ vrši v njih D„mu smo dobrodoSli; društvo Voung Americans 564 i "bi delegacijo za prihodnjo konvencijo v njih mesto; druS-agNPJ Aurora, Minn., iskreno čestita delegatom ln gl. od-f X11 redne konvencije in ji želi mnogo uspeha; društvi C SNPJ, Chisholm, Minn., želita konvenciji mnogo uspeha Uivljata delegata in delegatinjo teh društev; društvo 117 [freleth, Minn., čestita delegatu Johnu Usniku, gl. odbor-k delegaciji obeh organizacij za do sedaj izvršeno delo in L bo izvršeno v splošno zadovoljnost Članstva; John Skerl L Glena, Utah, pošilja iskrene pozdrave gl. odbornikom touciii; društvo 296 SNPJ, Helper, Uteh, pošilja najlepše delegaciji XII. redne konvencije; društvo 31^7 SNPJ, Ex-pošilja kon vejici ji najiskrenejše čestitke; društvo 239 Kaddock, Pa., pošilja pozdrave delegaciji in čestita združe-k iji, da bi živela še na mnoga leta; društvo 300 SNPJ _juve in čestitke združevalni konvenciji; Jos. A: Sisko-ik Slovenske delavske zadružne zveze v Clevelaniiu, po-1 ko konvencijo v imenu podjetja in pravi, da direktorij za-omno priporoča, da konvencija nekaj ukrene za priprave ki bo sledil vojni, da bi sprejeli posebno resolucijo v ta j^br. Anton Mravlje iz Clevelanda pozdravlja delegacijo in jpMgo uspeha pri njenem delu. doile brzojavke in pisma se z zadovoljstvom vzame na zna- EROSVBTA * 1 Br. Grum poudarja, da je prišlo do adruienja, ker je gl. odbor SNPJ pristal na zahtevo, da se prepusti združeni konvenciji, da sama odločuje o ia>enu za bodoče. Ime aamo j« postranska *tva*. združenje dveh organizacij, to jf kar šteje in konvencija sedaj lahko reši vprašanje imena. Br Vider pravi, da nerad govori o vprašanju imena, ker razume, kak« je to kočljiva stvar. Ker pozna sentiment članatva, ve, kako je ime ene ali druge organizacije drago mnogim Članom ene ali druge organizacije. Kadar je šlo za dobrobit članstva, je vselej odločno spregovoril za stvar, ampak v takih kočljivih zadevah so lahko ostre besede tudi škodljive, če jih kdo izreči. V tem slučaju je treba predvsem prepričati članstvo, da je združitev SNPJ s SSPZ koristna stvar, ki odtehta vse drugo. Ne bo sedaj ponavlja. kaj se govorilo med odborniki ene ali druge organizacije, ko se je razpravljalo o združitvi. Glede imena je na združevalni konvenciji ležeče, da sama odloči, če je ali ni potrebna sprememba. Vse posle je vodil zadnja štiri leta kar najbolje je vedel in znal, ampak o imenu združene organizacije je hotel, da to reši konven-cija-sama. Če delegacija miali, da se organizaciji obeta večji napredek pod novim imenom, potem naj se ime spremeni. Če delegacija misli, da SNPJ še nadalje odgovarja združeni organizaciji, naj to obdrži. Delegftcija naj odloči o tem kot ji veleva arce. Organizacija SNPJ je s tem imenom prav dobro izhajala. Na vidiku moramo imeti le moralno jn gospodarsko stran organizacije pri odločanju bodočega imena, ker to je najvažnejše. Apelira na ras-sodnost delegacije aame, kaj misli, da je prav, naj odloči. Ako se ime spremeni, bomo stroške skupno nosilf. Sprememba imena bo stala organizacijo raje nad $15,000.00 kot manj. Do aedaj mu ni znano, koliko je Članstva SSPZ, ki želi povsem novo ime združeni organizaciji. Sodeč po razgovorih, jih je mnogo reklo, da so zadovoljni z imenom SNPJ. Br. Stokel pravi, da je na tej konvenciji delegat največjega društva SSPZ, društva Lunder-Adamič Štev. 20. Članstvo tega društva se je zavedalo takoj iz začetka položaja, v katerem ae nahajamo. Imeli smo nasprotnike združenja, največ take, ki so se združili s SNPJ pred 20 leti. To pa zato, ker so z združenjem marsikaj izgubili. Marsikaterega delegate srce boli, ko je SSPZ zginila s površja. Obljubljeno je bilo, da bo gl. odbor SNPJ tudi priporočal spremembo imena združeni organizaciji. Članstvo nas je svarilo, pazite, da se ne bo ponovil dogodek, ki ae je odigral pred 20 leti. Nekateri nas strašijo, da bi sprememba imena 'stala mnogo denarja. Če ni večjega vzroka, se denarna stran te zadeve lah ko premosti, da se ugodi tudi članstvu SŠFZ. Izraža veaelje, »n Gorshe čita zapisnik šeste seje z dne 16. sept., ki je z i popravki sprejet kot čitan. priporoča, naj bi konvencija ne dovolila v bodoče obiskovalcem prilike govorov, ki zavlačujejo zborovanje, ivich pojasni, da se bo to že izvršilo v splošno zadovolj-v kratkih besedah njih govore zaneslo v zapisnik. vich odpre nadaljevanje debate glede spremembe ime-mene organizacije. Besedo dobijo po vrsti vsi, ki so se pri-a govor še na dopoldanski seji. iBashel pravi, čemu se bati spremembe imena. Kam bi bili je bi se bili naši pionirji slovenskih podpornih organizacij i bali narediti kakšen nov korak sem ali tja. Marsikaj se leti ukrenilo, ki je takrat izgledalo dvomljivo, pa se je po-lo dobro. Tako je tudi priporočljivo, da sedaj združenja si nadene času primerno ime, ki bo služilo za iMilostnik pravi, da se ji vidi brez potrebe toliko debate levega imena organizaciji. "Raje še v bodoče delujmo skup-■predek skupne organizacije in ime pustimo, da ostane kot SNPJ. t Jeran istotako zagovarja, da se dosedanje ime SNPJ k za bodoče. kkob Stonich, eden izmed pionirjev SNPJ, apelira na zbor-I ohrani še nadalje ime SNPJ, ki odgovarja v vseh ozicih idoče kot je doslej. Prte pravi, da je priporočljivo, da se sedaj, ko se je do-kuženje, izbere tudi novo ime. pravi, če bi sprememba imena stala organizacijo do h glasoval za spremembo. Ako pa kaže, da bi stalo več, »1 proti spremembi. *lj ugotavlja, da ima naravno na tej konvenciji SNPJ pstvo po številu kot pa SSPZ. Težko je bilo delegatom nikom SSPZ ob momentu, ko se je podpisala pogodba »n s tem prenehala samostojna eksistenca SSPZ. Solze ^ stopile v oči. Ako se aedaj spremeni ime SNPJ v bodo še večjemu številu delegatov in gl. odbornikom fkt V Oči, ker je mnogim ime SNPJ .teko pri srcu zakore ^ si ne morejo misliti .drugače. straneh so člani, ki so z dušo in srcem za svojo orga-VSedaj smo prišli skupaj po pravem bratskem združenju, novo ime, ker SNPJ odgovarja popolnoma tudi zdru Raciji. po vseh videzih sodeč bo ime ostalo staro, oe •kateri radi imeli novega. ■ftoch pravi, da mu je društvo naročilo, naj pazi, da bo lp>v»l, da se ohrani še za bodoče SNPJ in tega se bo tudi ^ Zaitz vprašuje, če se je tozadevni odbor za izbero imc-Fr1'1 u kakšno novo ime ln če ima kakšno poročilo. w poroča, da se niso zedinili za nobeno novo ime in lr priporočati drugega, kot kar so predložili ns dopol- !Tk Puctl pravi, da sedaj, ko smo se združili v eno orga J lr<*b* napraviti pote, da bo združena organizacija raala Naj bi delegacija SNPJ tudi dala nekakšne konce J*1)' SSPZ in spregledala nekoliko za dobrobit skupno-• u> storila delegacija SSPZ. Skupni organizaciji je pri-novo ime, ki bo odgovarjalo združenju. Kdor bo to '^"l**. naj bo pripravljen nositi tudi odgovornost, igj^pradno se debate o novem imenu zaključi, da go- Cainkir <3b4ecv'/JaV,ja' ko 90 lmeIi v Bvrho zdruien^ l* ' i'J postal na zahtevo gl. odbornikov SSPZ. da se f y združene organizacije prepusti v odločitev kon- Tg^ bili tega dovolili, ne bi bilo združenja. Sedaj ^ ' "J konvencije same, kakšno ime naj nosi združene t L fc ' . v' da ima nalogo od dveh društev, ki jih za-I, ' • da zagovarja ohranitev SNPJ Saj se združenje «* v, ^/VrK,1° da bi spremenili ime. pač pa zate, da bo to ^^jaorganizacija. . k da nekateri delegati govorijo o priklopitvi SSPZ a p,*, , ** n'*> na mestu. Osebno je bil vedno za združi. ,'n P,avilno združitev, ne pa za pri k lopi jen je. S '»'Tlo. je na mestu tudi predlo« za novo Ime smo se končno združili ln da bi to združenje tudi vsem le koristilo, da bomo skupno delovali za Še večjo organizacijo. Predlagano je, da se dovoli govor ie bratom Cainkarju, Candonu n A. Zaltzu. Predlog je podpiran ln sprejet. Br. Candon pravi, da v očigled številnih Izjav delegacije, je zmaga glede imena nedvomno na strani delegacije SNPJ. Za SSPZ e delal nad 30 let in tako obljublja, da bo delal sa združeno organizacijo do svoje smrti brez ozira, kakšno ime bo nosila. Da se ugodi nekoliko članetvu SSPZ, naj se razpiše splošno glasovanje glede imena združene organizacije in članstvo naj potem samo odloči, da ne bo imel potem noben vzroka kritizirati. Br. A. Zaitz želi, da bi se že skoraj končala ta, grozna debata radi imena združene organizacije, ker padajo besede z ene ln dru ge strani, da človeka srce boli. Naj se čimpreje mogoče preide na glasovanje, da li je ali ni priporočljivo spremeniti ime SNPJ v kaj drugega ali ne. ^ Br. Cainkar pravi, da je poklican, da se zagovarja. Naj te kon vencija z glasovi odloči, katero Ime naj nosi v bodoče združeni organizacija. Govori se, naj se ime zato spremeni, da se članstvo SSPZ ne bo čutilo podjarmljeno prt SNPJ. O kSkšnem podiarm-ljenju ni in ne »me biti govora, ker podjarmljen ni nikdo. Ce ae temu ne verjame, naj se sestavi in sprejme posebna resolucija katero te konvencija Izrecno izjavi in bo dokazano vsemu članstvu, da smo vsi skupaj samo eni ln enakopravni bratje ln sestre ene velike družine in nič drugega. Jaz sam predsedoval tisti skupni konferenci in vem, kaj se je zgodilo. Ko Je prišlo vprašanje spremembe imena, sem jaz takoj izjavil, da je to tako važno vpra tanje, da ga bomo morali prepustiti v odločitev konvenciji. Resnica je, da so tudi nekateri gl. odborniki SNPJ Izjavili, da ao za kako bolj moderno ime in govorili smo glede tega marsikaj, končno pa smo sklenili, da se to vprašanje prepusti konvenciji v odločitev. Kske obljube, da bomo spremenili ime, pa ni nihče dal, ker je tudi nismo Imeli pravioo dati. |Br. Petrovlch vprašuje, kako bi Uvedli glasovanje za ali proti spremembi imena, da bi bilo vsem jasno in da bi vsak vedel, za kaj glasuje. Pojasni, da se bo vršilo poimensko glssovanje glede imena organizacije in da je treba, da se vsi odsotni odbori obvesti, jo, da pridejo v dvorano h glaaovanju Vsakdo, ki želi, da ostane skupni organizaciji še nadalje Ime SNPJ, naj se izjavi z "DA"; kdor Je pa za spremembo Imena, naj pri klicanju imen reče "NE", aH da Je za spremembo, To bo dovolj jasno vsakemu, da bo vedel, za kaj glaauje. Br. Frank Zaitz predlaga, naj se mesto poimenskega glaaovanja raje glasuje z listki o tem vprašanju. Predlog nI podprt ln pred sednik gs ne uvažuje. Br. Petrovlch odredi poimensko glasovanje. Br. Lotrich kliče imena in dela zaznamke, istotako zaznamuje br. Kuhel vae glaao- ve za ali proti. Po končanem štetju konvenčni tajnik br. Lotrich poroča, da Je 279 delegatov in gl. odbornikov glasovalo, da še nadalje organlza cija nosi ime Slovenska narodna podporna jednote ln 57 delegatov in gl. odbornikov Je glasovalo za spremembo Imens združeni organizaciji, en glas nevtralen. Br. Petrovlch pravi, da ne glede kako Je Izpadlo glasovanje < imenu združene orgsnizacije, fakt pa Je le, da imamo tedaj slo vensko podporno braUko organizacijo v Ameriki, ki šteje nad 60,000 članstva ln to je kar največ šteje. Br. Stokel pravi, da je tudi on bil aktiven na polJu SNPJ *n ga glasovanje nI prav nič presenetilo. Tsko je bilo pričakovati Upa. da si bomo sedaj podali roke in v bodoče skupno delali za še močnejšo SNPJ. " Br. Kvartich istotako izjavlja, da se je preje vedelo, kaj Je pričakovati glede imena. 2fcto ni bilo nobene zapreke združitvi Kljub temu. da delegacija ni ugodila članetvu SSPZ, kateri si želijo novo ime, pa bomo odslej vseeno vsi skupno delali za Ae večjo in krepkejšo združeno organizacijo SNPJ. Br Mithael Kumer pomča. da je vodstvo hotela sporočilo, da ne bodo opoldne več servirsll kosila za delegate, ker ae Jih Je pre maln»priglasllo ln posluillo hotelske kuhinje doslej. Vaak delegat naj si pomaga kjer more v bližnjih restavracijah. l*l)e »poroča, da bodii imeli nocoj delegati angleško poslujočlh društev zabavo v Dutch parlorju v tem hotelu in vabi. da se val odzovejo. Br Vavpotic poroča za števni odbor, ki Je štel glaaove glasova-nje za mceto bodoče konvencije, da so dobila mesta sledeče število Klasov Detroit 133. Eveleth 101. Mtlwauket 34, Ptiebio U, Weuke »an 12 Chicago 9. Cleveland 4. U Relle 4. Aurora m^benega. Glasovalo je 322 delegatov tn gl odbornik/* Pri tem glaaovanju nI nobeno mesUfdobllo zadostne večine glasov in vršila ae bo Jutri ožja volitev med Detroitom In Evelethom. Br Petrovič zaključi popoldansko sejo ob 5 popoldne. MATH PETROVIČU, predsednik, D J LOTRICH ln MIRKO KUHEL, konvenčna tajnika, ERAZEM UOfltEK, zapisnikar. Obrambne potrebščine frtournflkoNariihtta {taiipnrua Se btint« 1157 51 So. Lavntfaio Ave. GLAVNI ODBOR Ko ao se ameriške ženske o-supnjeno zavedle, da svila v njihovih nogavicah je nekaj, kar je jako potrebno za obrambni program, je naatal naval žensk na prodajalne svilenih nogavic Žirom dežele. Nikdar prej ni bilo takega navala na te prodajalne. Kaj bodo ženake počele brez avl-lenih nogavic? Splošna raba svilenih nogavic je razmeroma nekaj modernega, kakor nam pove National Geographic Socie-ty v svojem buletlnu. Pred 40 leti, ob koncu devtt-nanjstega stoletja, je le po ena ženska izmed 2000 noailfi svilene nogavice. 2enska krila v onih dneh so segala do tal, da so pometala cestni prah. Takrat ao bombaževe nogavice zadostovale. Leta 1899 je skupna proii-vodnja ženskih nogavic znašala le IS,572 parov. Ako pomislimo, da Je Število ženak, čez IS let starih, znašalo takrat v Združenih državah 24,000,000, al je povprečno le po ena ženska izmed 2000 mogla tedaj prlvoščati približno en par svilenih nogavic na mesec. Celo 1. 1909, ko so krila postala krajša, da ao ae videle nogavice, Je ameriška svilena industrija isdelala le 434,000 parov na leto, kar je bilo sadostl le sa približno dva odatotka ženak oczeiij aao at trajala mesec dni. Leta 1914 pa je nastala radikalna sprememba ženske mode. Krila ao bila odprte ob strani in pa teko oslu krila, da so jih ženske, stopajoče navagor, morale dvigati. Tedaj ao svilene noga- £in njihova industrija doži-/elik razvoj. Produkcija je la petkrat večja kot je bila 1.1909. Ali tudi tedaj Je mnogo nogavic bild svilenih le v spodnjem delu noge, ki se je videl; zgornji del je bil večinoma is bombaža. Vojna in povojna doba je pri-nesla večjo svobodo v ženskem naziranju in oblačenju. Število svilenih nogavic ln količina svile v njih je zelo narasla. Lete 1939, 'predno ao prišle nyionske nogavice na trg, so ameriške svilarne Izdelale nič manj kot 640,486,000 parov avilenih nogavic vseh vrat Svilene nogavice niso seveda nekaj novega. V kolontjalnl dobi ao Jih noaili tudi boflgtejil moški, ko so nosili tudi laaulje in svilene obleke. AH one nogavi ce so bile jako drage, p* ao dosti krat stale toliko kot jopič kolo-nljalnega kavallrja. VVashington je noail bele svilene nogavice. Iz Še ohranjenega naročila Mar te Washingtonove, ki al je naročila oblačila v Angliji, pa je raz vidno, da ai Je nabavila le po eno svilene nogavice na vsakih deset bombaževih. Devetnajsto stoletje je razvilo dolge moške hlače ln tudi žen ske obleke so postale teke, da je potreba svilenih nogavic Izgini la. Svilenih nogavic Je bilo jako malo. Prve svilarne v tej deželi so bile v Ispwltchu, Massachu setts. Kmalu pa je Pennsylva nija postala središče svilene in dustrije in še danes Je tem naj večji odstotek 1000 svilarn v tej deželi. Conunon Councll—F.L.I.g. PAKETI ZA VOJKE UJETNIKE Rdeči križ Je uspešno dostavil več ko 100,000 omotov živeža za ujetnike na Nemškem. Sedaj je cena običajnega pakete znižana l $2.75 na $2 40 Prijatelji in aorodniki ujetni kov, ki so na Nemškem, Jiiy> lahko pošiljajo nekaj živeža, ako imajo potrebne informacije od ujetnikov samih Rdeči križ je prevzel vse stroške duetevljeiija. Cena je le za nakup živeža. Common C*uncii—FJLI J. » Vojvoda Wind§or v Washingtonu VVashington, D C , 25 eept -Vojvoda Windaor. bivši angleški kralj, ln njegova v Ameriki rojena žeria. sta danes dospela v VVashington Naznanjeno Je bi* lo, da ae bo oglasil v Bell hiši ln konferirsl s predaednikom Vtoo seveltom Iz Waehingt4*na beeta vojvoda in njegova žene odpotovala v Kanado. o«t»*»» r. A. vt*w. al. KjeUi-------g «■ J« - Liwisiu t Qfadlihtk poieol la) i*aa v*art«a. al- u«e*i*t* ---------H emup ni■! si.. ftMfii autriatal »«4»t.m w. vi* at. Wiiiwiw» ooseonansai odsek. .....JM a. lila! St, oankM ■ IM» a. U*MUk An. Chl««««. II r. JL MIT S. UvMili An« Cia——. lefce oua ----------Mi s. e«wM An. dmmm I. USM.--------------- nn a. t*hu»a«u An. Ima |«MB ... ...........IMS Se. UeMH An. roaoTMi oDsasi rnak Salta. rna MAoaoam ooaaai -------MM a. Ll«Mia An, — i MM Amte An, POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV delegulom dvanajsto redne konvencije S.N.P.J. v Piitgburghui Pa, ' (Nadaljevanje.) IZKAZ "D"—eaiMaaJALHA TABELA PnCMOtZNJAl IIKAS SKUPNEGA PREMOŽENJA II. decembra IMO la 1. Januar). 1197 ODDELCK ODRASLIM (Mat »liu|mtj|i pr«m jUT lajšal*' Z vrtne vludne M4oll- nlr« .................................... II o L C MdulftnU)« f K A. aadultnlM Kanada Drl« vit«, okrajna In munlo ladulinlo« «... tnduatriatna In Javnih naprav aadolfcntca Zapadla Mdullnlv« aapalaas......-........ Obraalaa aadullnic« Ol. urad pnalupja In aUVtolMa h........... Fravaala poaaaiva Hnaojlla na prva vknjUlN* ............ ...... I « lllH « H« H* iM.ftumifti.Mp' Vlog« v poMjil ln hra nll diuAlvu ........im. roaojlla aa.. Alanafta •artmiMM .............. Orufttva dulfujalo m aMslla « .•■ BanSna vlti«a (lakuftl ra«uai ..................... Aaaamanl plaftan v da oamaru. vletoa aa lafco«! raftin januarja Kaaarva aa aamljlSki ijMk ...............m«" » SKUPNO 1'HKMotl NJE ..............„'.......... M.M0 4M U 9I.SM.IM II | OM.SMOS 31 M% 94 44* TSI% , Ml ,HM TI s aao oo 410.Ml «1 00 • OSO M >1,090 00 9 M .09 T.M m IM* , M M.M7 90 .00 H.MTM ~ N no m I.TTI.OTI M l,TM,4M II 40 090 71 94 M 41 TI 0 M* SM.TKIM M0.7T8M 40.000 37* • go 900 110* . I41.1M n 1,700 00 KH.H3T TI I.4U0 00 7.1.414 ttg* 300 00 103 04 IM 04 1 IT* 00 M.Ml M 1,174 M TI.OPO M 04,0M || 10 001 11* M,730 M* TI II 1 II M M* M* 1 ___ , Mg .141 M 43,004 00 9M.7IIIK) M.ITI 00 4U9.aU 40 9,41010 IIM M Sil U ITI M '., ||g.000 00 00 t 1,3*1 ua ua.ooboo 1 TO 00 170 1 U.TM7I 11,410 M .IT .ftl 11 M97 — 11M MM* go 00 M 1 117,941 M III,MM TT M.9SI9I« l M IN III* 1 M,Ml II 9.0MM 90,Ml M 1 II .14 ' M BM 11* 00 IMIl* imimtrriiiiiiitii MLADINSKI OODBLSK Zadullnlca Zvaana , Vlada ........................... % MMTftJI | NM III IM.IMSS 4141 H O L. C aadoUniaa Orlavn«, okrajna ln (•dulAnUM. M.MIM Sili M muna>. ZadoliiUaa irtdualilj ln llvAlki naprav.«. ,, potollla na prva aam-ijlAka vknlllba .... ... Paaajtlo na drua« «•«♦• Ijltko vknjltbo .... CravMU poaaalva y. .. Vloga v Hranil ln pa- •ojil druftlvlli Dalnlaa ... * Zapadla aadullnlaa na. plaftana .....—........... Vloga na bapkl (Uko«l ra«uit> Aaaamanl plnftan v da-oambru, vlulan v |ft* nuarju na banko ., HKHHKO HKKMOŽ.K NJ« ............ Zadullnlca Zvama vlada .... 4 M O. L C, aadollnitia Drtavna, okrajna ln munl« MdolAnlaa Zadoltolaa Indualnjal nlh m diusU« Javnili naprav ............. Poaojila na prva aam- llliaa vSuJUIm . Kan*na vlog« tukogi rakuni . SKUPNO PHKMOftK NJB IM.MSI« ith.SMM Mu oo* ie v, M,Mg IS* M Jf IIM t M MCI MJS lllt* 1144* ii Mi n II.T0I M M.4T0M* 9 011 1411 a M* 90,910M TI,114 M 17.701 93* I9T 1141 9 T4" iMoao .00 1.110» 00 19,Ml II M00' 19, Ml 11* .19 00 M 3 93 44 9 M* MIMO 00 1,190 00 00 M M.000 00 1,190 00 4 M te 00 00 4 N 19 II,IM M fl.OMM is.iaa.TS IM I.BT lil 4.0MTT 14,47197 10,44390 .M IM ^ 1 »•• 1.177 TI 14! M I.9M9T 40 •T M 9M .0M II 9 907.9MM | 76 000 II SKLAD NBDOLBTNIM DBDI6BV 100 00't 100 00'1 10 401 44 | T.IMM ao « a,aao m 10 403 44 1,100 M* 11 TI 903 00 T 10 II M M 34.000 M 41,IM ll 7 90150- MIT Nll IN 31,30100 M.9MM M 947 90 STM 4010 1191* •MU 1,700 00 1 O/J M ,TT IM 1.471 40 4.000 M a,910 M IM • M 119* IZKAZ "B- tll lMai 1,01« Hrt M ■ PUM H tli M M Mg M IM ISItO JbbUUIOUMUJK^ .....I I .............n ' 1 1 ———-------------- POBOČILO O DOHODKIH IN IBDATBIMi . ISKAZ DOHODKOV IN IZDATKOV sa Sobe ed i. Januarja 1137 de »I. deeembra IM« s oodblck oobaslih UlolMS/ UlolMM UlulMO Ml« im« BKUPAJ Aaaamanl I M1«MM » Ogt.TMft« « MT >M iT 11411.091 TO MMI 0M M Dobodkl od InvaalUlJ M0.7M 74 »4a t*a U M0.MI M v rti Jan« podpora i 740 M 1011 M 4 IM II HaMl diugi doiMNiai Ml4aaa Mj?»»« BI.Tlf»» skiami d<4»ttdki ji»uooai« 91 »i»,m»i fiiaianaa ii ataiM Meri oso m Uda tat i litilaSaini g lah",? i m dadlietn • 040 ml m I aao ima i oioinaaii i tii moii utb iu ii caiovni atrooai mitom tteiii ai«a »001177 mkim Diadno g I a a M o k ' "Prnavala" 4l.7Mtw UOMM > 44,04« oo aa«« ITiaaoao Parni drugI alroOkl IM00I 07 0ia07M H« III00 IM 0MM M« 00« m Miupnl ud« i a i | aaaoMio » ia mi m g oiimo«! 9 om IM 74 MMIOTOlg |'i«bilak dtdMMfkov nad udalk. | MO.OJr) 01 » M^l I HU.B4Š 01 | jH|gy| H I" 14 MLAOINSNI OOMLM I aiaaaaao t iihim g sum i mu»4 7| i iao.i*ioj IHrfMdftl od lflv««l*l| 0O.g0a 07 M JO I M MM7M 10 AM M OlgggJt n./.,, .......ta* i ^^^^Em mm »h«« naaA aa ia«m.a SBepni .00 Zadolinice Dominlja Kanada .............. ».007J0 Drla val, okrajni In municijalnl bondl 1,707.071.» Induatrljafce In Javnih naprav zadolin. Prvo zemljiška vknjiibe-------i:—---- Druga zomljUka vkajttbo------------— Vlogo v Hranil ln PoaojU druttvih Delnica . ............. ...............-r............ Prevzeta poaaatva .................................... Obrestne zedoltnlce ^-------------- SKUPAJ ..........................................S7J9Mf.» Sklad . Oddelek Mladinski nodoletatti * odraslih oddelek dedičev SKUPAJ 1M1STSJS 910.4M.44 < S? .823,9» 49 (JS 7.100 04 600,770» 440,030» 938.341 jo 180.000.00 43,00430 0J74J0 1.700.00 110.040.16 47.23135 I.OOOCO 16,00000 1,130.00 6300.00 111 »Ml SO 1,041.07170 403,Ml 30 009.637.76 13*030 156,000.00 49,11430 •37430 2,700 00 »55730034 OMJ01.11 9TM0.1M37 Investicije o Okrajne ln muntclpolne zadolinice Industrijsko ln javnih naprav zadolin. Potetene — neplačane zadolinice Skupaj------- -----—---------------- 4,000.00 9 W.750 00 I------- 9 17,16100 4.000.00 1MJMO0 161JM71 10.13939 , 2B4.973 75 $ 19.136 25 ^27,172 00 1 311 262 00 SKUPAJ VSE INVESTICIJ* ( EMBRA 1040 ......J............ 91. DE- 97,647,001.17 9070.Ml30 9M.T4I.11 »300,04937 DODATEK PREOLED STSOŠKOV OOSPODAKSKEOA ODSEKA »r 1M1 —_19» — -19» — — 19» — SKUPAJ Skupni atrolrf vključi vil plač ...-------* 1.011» 9 144139 9 9JS9J9 9 M»» 9 ».004» Moody'a Service ln Your Inveatmenta 1,036.00 1.07100 7930 «30 4JM.OO _____________________________9 4,04739 9 4,71439 9 1.003» 9 13M» 9 ISSS6M ao bili kriti iz. arortnln- SKUPAJ i—. -r———— Opomba— S trot k I gospodarskega odseka v lotu 1097 ln skega aklada. v letu 10» ln 10» pa Izu pravega. PREOLED PREMOŽENJA ZAVAROVALNINSKEGA ODDELKA s dna 31. decembra 1M0 Poslopje ln atavbllče Posestva prevzeta v poravnavo zemljlAklh vknjitb----------------------- Posojila no prve zemljilke vknjižbe--------——----------------—-------- Posojilo na drugo zemljiško vknjlibo........................................... F H A hipoteke .............................................................—---------------- Posojila na članske certifikate-------------------------------------------------------- Zadolinice Zvozne vlada _________________________________________________________________;______ Obveznico Zvozne vlada — HOLC..............—------------------------------------— Zadolinlca FHA Zvezno vlado..................................................................... Zadolinice Dominlja Kanada —......t...........................—___________ Driavne, okrajne, občinske in mostne zadolinice—na v konkurzu Drlavao, okrajne, občinake la mostno zadolinice v Zadolinice industrijskih podjetij — no v konkurzu Zadolinice Industrijskih podjetij v konkurzu------ Asesment — plačan od članov v decembru, prejet v gl. uradu januarja TekočI račun v Harrla Trust St Savlngs Bank________________________________________ TekočI račun v Continental Illinois National Bank lt Trust Co................. TekočI račun v Bank of Montreal, Chicago, HI............................................ Tekoči račun v Bank of Montreal. Toronto, Ont., Cahodo......-................... Neplačane zapadle zadolinice In otovasnloe........................................................ Neplačane prodane društvene potrebščine Obrestne zadolinice _________________________________________________________,,•„, „„_.......... Delnice _____________________________________________________________________________________________________________ Vloge v hranilnih ln posojilnih društvih...................................................... Hranilni oertlflkati Zvezne vlade____________________________ skupaj _______________________________________i 3 «939139 037430 ... 399.1».» 1.060.00 ... »0.7» .71 ... 13,7».75 9.797379.10 ... »1,0»» 3360-00 »/19730 2.807.021.00 4,000.00 49730130 ».71030 02,633.06 10I.1M.M 19,770.» 1,7».» 2,062.91 1M3MM »37 1,700.00 »41430 1M30000 15300.00 SKUPNO PREMOŽENJE SNPJ s dna 31. dacambra 1M0 Premoienje zavarovalnlnskegs oddelka Premoionje lista ProaVeta in tiskarne Sklad nedoletnlh dedičev _____________.... SKUPAJ 91. decembra 19»..................... Skupno premoienje I.- januarja 1097 NAPREDEK ................................................ »310.1W.19 .. 110,61433 »31431 1*730031439 -----------------------------------------------------------—.............f*. Iz predloženih tabel je zaeno razviden lep napredek, ki smo ga v zad njih Itirih letih dosegli. Premoženje jednote je naraslo skoraj za millon in pol dolarjev. Vsota defaultiranih obveznic se je znižala z $1,059,937.93 na $311.262.00. ali za $748,675.93 in izgleda, da ne bo več dolgo, ko bodo vse naie investicije zopat v dobrem stanju. Glede kupovanja, izmenjkve in prodaja raznih bondov ln invastirsnjs jednotine imovine sploh, je bolj podrobno razvidno iz poročile gl. gospodarskega odseka, katerega član sem tudi jaz. Radi tega se mi ne zdi potrebno istih reči ponavljati ie v mojem poročilu. Kakor razvidno, moje poročilo uključuje le zavarovslninsko stran, to je, oddelek odraslih članov, mladinski oddelek, sklad mladoletnih dedičev Glede finančnih- zadev Prosvete in tiskarne izkazuje podrobneje poročilo p * J brata upravnika, kakor tudi poročilo giTtauZ"^^™ premoženju. «)nika 0 ikupnaa ^ Kot vam je gotovo znano, aem bil t®*k„ i^i , in v*« tega prisiljen izostali «* kvJ pomladi se trn ,e stanje obrnilo toliko na leto spet deUiti Bolezen se mi je pa potem Vper^tT1 11 v sredijunija prioiljon zopet ostati doma. SiceTt h 1 ^ ** le hoditi ne morem drugače kot a pomočjo Če ae mi bo mogoče udeležit, konvencije ali ne T***1* S vcm' Je pač to trd™ So nekatere dolžnosti in funkcije ki iih ir««.. nim uradnikom in katerih ae ne ^ ^ZTT ^H močnikom, kakor se lahko razna druga STv JL^ lU sem vršil nekatera dela v zvezi z blaSfcSS^ jS^ bolezni, kakor n. pr. podpisoval letna poročila na dri tt č|| mi je zdelo potrebno omeniti za boljie razumevanji * ^ odgovornosti glavnih uradnikov. nje vain<*ti doU Naj to kratko poročilo zadostuje. Za slučai da i. kaj, kar ni dovolj jasno in če bi mi ne bilo mogoče Ji,^ ter osebno pojasniti, bodo vam ostali glavni uradni «. ^ potrebnimi informacijami tudi glede mojega urada rMPoU|0 Zeleč, da se združitev ter vse druge zadeve ki iwi redni konvenciji, zavrtijo v duhu bratske kooperaciie in „ ^ stva obeh organizacij, zaključujem z bratskim po^V £ JOHN VOGRICH, gl. bU« (Dalje prihodnjič) ^^^m ^ Ali sU Se naročili Proeveto in Mladinski list svoiema U« sli sorodnika w domovino? To Jr edini dar train. !J ki ca sa mal denar lahko poiljau avokem v do»oJL naroČite si dnevnik proste Pe sklopa 11. rodno konvondjo m lahko naroči aa lkt hm le ad^. dva, tri. iHri ali pot članov is no družine k eni a List Prosvota stana sa vso enako, sa člano ali s*Um.oi sa člane ali neiiaaa M. pe člaai fts plačalo pvt asssasola IL se Hai to priftta|a k aaročninL Torej sedaj al moka. da Je list psedra« sa člana SNPJ. Lisi Proaveta ja vala latfc* gotovo |e v oseki družini nekdo, ki bi rad ttial list vaak šm Pojasnilot—Vsolej kakor hitro kateri teh člane/ preneha biti SNPJ, ali če ss presoli proč od družine ln bo zahteval »m rvo tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki je tako ik naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu ia obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako taa Stori, tedaj mora upravnUtvo znižati datum za to vaoto naroči Cena lktn Prosvota jot Za Zdrui. državo la Kanado M.00 Za Clcoro ln Chicago ■ 1 todalk in..- 2 iodnlka in 3 tednike in 4 tednike in I tednikov la Sa Evropo priložile potrebno Monoy Ordsr v pismu in si naročilo Prosveto. list. ki je voAo la» PROSVETA. SNPJ* M5T So. Laamdale Ava. Chlcapo, QL Priloženo požlljam naročnino sa llai Prosveto vsoto l—. 1) Imo_______________________________ČL društva iL- Ustavile tednik in ga prlpižito k moji naročnini od dS Nov naročnik. .Star naročnik.. Kaj je kok-sagiz? Sodobna tehnika se ne da predstavljati brez kavčuka. V njej ima kavčuk najmanj tako važno i mesto kakor kovine, premog. nafta in cement. Danes pozna industrija preko 40,000 vrst i/.delk(W iz kavčuka. Kakor znano, imata nadzor nad svetovno ptmrvodnjo kavčuka Anglija in N inozemski. Proizvodnja več-nozelenih nasadov heveje, iz katere se pridobiva kavčuk v stro-\j«j<* tudi juinoamerižki pra-p',(lovi. Komaj 15% sVetovne i-n.u kavčuka se krije umet-> p.d.»m s tako imenovanim ud« tu mm kavčukom. k,h t K ti. , slil, d„ stsl i vi iav, ki1 m je v vrtM < i pridobiva kavčuk iz .i?.tlin, bi človek ml n nopol kavčuka i>- ino v rokah onih dr > >)<> v poaeftl koloni • i« /. i h. Tako so svoj čaa, vse d<> I Hiti. miaiili tudi v Kuaiji Velikoji »»zna motort zacija je s v^mn nevom poviševala potrebo |»> i;unti in Sovjetska zveta J* u\ i. ala velike mmižine te valng «41 vins ter Jo pre