Hat«li&k cerkven list.
Dani«. i shaja vsa!« petvk na celi peli, in velja |.o pu^li velo leto 4 (M. i« kr.. za puilvt* 2 gl.l. -< kr.. /;.	■ I fl.' 1» kr.
— -- - - -	• -	......	i i «. i u t<i	...	iio |ir., al;« r.:u|ii:< r :. *:i «!•■». pr::7».:J . izide
V tiskarniei sprejemana na leto 3 ffnld. 60 kr., z.i p«d leta 1 g«!d. So kr., /.:•.
Danica d:;r> poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 2. kiinovca 1870.
LiM 35.

VerHer pa tiola.
(Konec./
Med učitel ji se nahajajo tu in tam mladi, da še vojaških lčt niso dospeli: je-li dostojno drugi otroški spol brez vsakterega nadzora prepuščati takemu mla-denčaku? Prepuste se pa. kedar župnik nima več pravice čuti nad šolo. Kavno v novejšem času so v nekterih krajih odpravili več učiteljev iz vzrokov , ki jih imenovati ne gre; ko bi duhovni ne bili spazili, koliko časa bi se bila morebiti nesrečna kvar godila. Ako tedaj duhoven v tacih okolišinah nima več pravice in dolžnosti pogledati po šoli, bodo 1 i mogli svoje otroke starši brez skerbi zaupati enakemu učitelj u?
Spoznati pa moram, pravico mi to veleva, da učiteljski stan zasluži vse spoštovanje, ako ravno sc v njem med tako mnogimi kakor v slednjem stanu nahajajo marsikteri zanikarni. Poltenemu učitelju, kteri si sam preveč ne domišljuje in kteremu je Šolski blagor res pri sercu, ne bode neljubo , če ima pri svojem delovanji duhovna za pričo in za podpornika poleg sebe in tudi nad seboj. Neveren, prevzeten ali nepošten učitelj pa, se ve, ima duhovnovo nadzorništvo za nesteip-ljiv jarem: ali ravno tukaj je duhoven prepotreben varh šolskim otrokom. Noben kerščanski oče svojih otrok brez varstva ne bo tudi hotel zaupati učiteljem, kteri v šolo hodijo k umazanim in zoperverskim časnikom, ki seje jo ljuliko, ali kteri celo vanje pisarijo. Precej učiteljev se neki derži te nečednosti časniške po pivar-nah, pravi A. Stolz o ondotnih zadevah; ko bi jih nagloma kdo nam razkril, v<"dli bi morebiti, kakor červi in merčesi pod mokro opeko na trati, kedar se privzdigne in solncc nanje hitro posije. Tak bi a to ver na) toraj, keršanski star-i! vaše otroke brez nadzora d o b i v roke tako, da s svojimi časnikarskimi burkami ostrupovati utegne njih mlado s e r c e V
Pogiejmo pa še deželne šolske nadzornike, ki sedaj s čertalom šole vladajo iz glavnega mesta (Karlsruhej. Pervi njihov pervak je prišel iz tujega; poprej je učil na latinskih šolah v Schaflhauscn-u, in je dobil potem službo ca Badenskem: pokazal se je ob času cerkvenega prepira v spisu zoper katoliške škofe in njihove zahtevanja. Tako zelo se je bil takrat vnel, da je škote. kteri so se bili vzdignili zoper zatiranje katoliške cerkve, popraševal, ali jih ne obliva rudečica, češ, da so očitno prelomili svojo prisego. In tega tujca v deželi in v šoli so postavili za velikega ravnatelja vesoljnega badiškega šolstva. Morejo-li katoliški očetje brez skerbi prepustiti svoje otroke vodstvu
in samo vol jstvu takega zoperkatoliškega šolskega glavarja.'
Ta novinec v šolstvu je potem hotel tudi pokazati, da ni nepotreben in je nasvetoval neko ki«lo šolsko osnovo, po kteri' se šola ima ločiti od cerkve. Duhoven naj sme le takrat -.e ktero spregovoriti v šoli, ako ga krajni Šolski svet posebej izvoli in vradniki v Karlsruhe milostno poterdijo. Pomislite toraj, bodo 1 i vaši otroci boljši, ako vlada šole v r a ti r. i št v o v Karlsruhe, namesti da skerbi /.a nje kakor doslej duhoven, vaš dušni pastir ?
Duhoven navadno ni gosp-»sk otrok, ampak le kmečkega rodu: dobro pozna iu čuti, <"csar potrebuje ljudstvo. Ni mu treba vsake stopinje plačevati, kakor vrad-niku. Kar je u..jte/.avniše. spovedovati, bolnike obiskovati, podučevati, to spolnuje brez plačila. In če ima le nekoliko duhovske^a poklica, ravna v duhu svojega učenika, ki je djal: ..Pustite malim k meni." Med vsemi opravili je pridnemu duhovnu ravno otroško podučevanje evetličnik, kjer naj raji deluj«*, in tudi otroci ga ljubijo velikrat kot očeta. J e -1 i to d o b e r duh, kteri duhovna iz šol potisniti h<»čeV Tisučkrat bolje j j za otroke, ako se šola loči od birokratištva in drazih gospodov pisarjev. :.e pa cd cerkve in dušnih pastirjev.
Sila ni mila: tudi pri š«»ii je sila čudna stvar. Za
rejo. Ta šolska sila se^a tako hudo v druiino in osobno svobod<», 'ia najbolj olikani narodi, Angličani, Francozi, Tali jun i, španj<»lei, Svedci, Amcrikanci ne mara jo za njo;
le Nemci in Švicarji vživajo ta blagor jedro, najbolj^ in verniši in starši del, »Švic, I ri pa Untenvalden, nima šolske sile. ) Ta sila v t»^iu sicer koristi, da brezpametni in brezvestni starši svojih otrok ne pustijo bi"/. vs«-ga poduka. Ali kerščanski oče more le tedaj zadovoljen bili s *«.Uko silo, kedar si je svest, da njegovi otroci v šoli po šolskih bukvah in učiteljskih govorih v veri -kode ne T rpijo: sej je neskončno bolje nobenega kruha ne jesti, kakor pa s strupom \uiešcncga. Ako so pa v viši šolski vradniji. ktera šolske bukve nareja in učitelje po volji pripravlja in postavlja, velikrat možje,^ kteri katoliški cerkvi po n >lranjc ali celo po vnnnje '-erbet obračajo: mora jo li tedaj k krščanski star.:i zadovoljni biti s siljenjem v šolo?
Ako deržava siliti hoče ljudi, da pošiljajo svoje otroke v šolo: tedaj imajo starši sveto pravico zahtevati , da po šolah velja in vlada tista vera, kf»re so starši in otroci. Tega so si pa gotovi le, k^dar errkov, to je, dušni pastirji, v šoli nadzorništvo ima. Otrokom vsiljevati učitelje pa šolske bukve . k' T' rodila
njiuovc <erkv; tj je gerdo tiranstvo v naj svetejših zadeval«.
Pri i.-. Badcnrkein hoče pa zdaj ravuo ta veliki šoi-ki ci šole ločiti <«d cerkve in prav 6am v njih ;*» .i>'jd>>\nV, sam narejati bukve, sam postavljati učitelje, sam jih nadzorovati. Hotel je že celo dvema ka-toli-kima duhovnoma keračanski nauk prepovedati v šoli, ker st-i neki spisek zoper nesrečno šolsko osnovo, »Svarilo.4- dajala otrokom. In k«, se je nadškotijstvo zoper to piitož !o, muje iz Karlsruhe odgovoi ilo, poslušajte! da tema duhovnoma ni prepovedan kerščanski nauk. ampak le v-top v šolo. 1 "egava pa je šola? Mar gospo lov \ velikem žolskem svetu in v ministerstvu , ali je srenje, ktera si jo je so zidala na svoje stroške? — .Je-li to verska svoboda, če nekterikrat sto tisuč katoličanov sili otroke svoje pošiljati v šola, ktere vlada taki šolski s\et, ki hoče katoliško cerkev spraviti iz iole? Imajo mar gospodje šolski svetniki do otroških duš več pravicc kot cerkev, ktera jih je ker stila in jc njihova duhovna mati?
Katoličani imajo pravico in dolžnost zahtevati, da sc za >: i h č le sostavi katoliško šolsko svetovalstvo in da dul.ovcn čujc nad šolo; tako si smejo tudi protestante zavarovati >voje pravice. Kjer sc po šolah vera meša. * m pri učencih vera peša, gine in na zadnje — z"ine . česar nas Bog varuj! Ali tu velja zlasti pregovor : ..Pomagaj si sam, pomagal ti bode Bog. Poma:. .ti m«-ra k temu katoliška vlada, pomagati katoliški dežeh.i poslanci, in ko bi v nemar pustili to dolšn -t narodni i;i vladni možje, tedaj ste posebno dolžni prizadevati si v ta namen katoliški starši, o č c t j e in m a tre. in svesti si smete biti, da pomagal vam z mat-'i i katoliško rerkvijo tudi sam Oče nebeški.
Posloven. .1. M.
i/ei stroje otroke zyo*toJ motiti.
Večkrat se ugovarja, da ni dobro otrok precej učiti moliti, dokler Še ne iiincjo, kar molijo. Izgovarjajo so t, tem , da bi se tak«« privadili otroci » tlačanske" ali m« l.ani« ne nnlitve. Iu te misli so celo taki, ki bi sc sicoi ustivšili, Uo bi jih kdo hot.d prištevati liberalccm sed.nj-ga veka. Pa to so le puhli izgovori lastne nevednosti ali pa nemarnosti iu mlačuosti. Ce tudi mali otročiči ne umejo pomena in veljave posameznih besedi in »tavko v , ki jih z.i materjo izgovarjajo, vendar nji hov:, molit v ni tako bieziuiselna. da bi se morala imenovati tlačanska ali mehanična: — če tudi res tak" globoko ne mislijo, pa velikrat bolj čutijo, kar govore, kakor j.:, mnogi odraŠeni. Le lepo jih uči, in vidil bos, kako soodieuh.«. in genijivo bodo molili. Da tlačansko molijo, to bi se tekl«>, da pri molitvi čisto nič ne mislijo, čisto nič ne čutijo. Lastna sku^ma nam pa priča, da to ni res. Marsikdo na stare leta še tarna in vzdiha: o ko bi mogel še tako genijivo moliti , kakor sem v svojih otročjih letih!
Akoravno tedaj otrok vsega ne ume, kar za družim; izg>varja, vendar nekaj misli, vendar nekaj čuti. Pred vsem misli na Boga. < e tudi mu še ni čisto jasno, kaj je Bog. ali kakošen jc , vendar to nekako čuti: on čuti, ti a je neko višje Bitje, in na to višje Bitje prav priserčno misli, kadar moli, in njegova molitev ima večkrat več v sebi, kakor naj inodrejšega učenjaka, ki vsaki stavek pretehta, pri vsem tem pa ostane razmis-ljen in merzel. Otrok tudi že vč , da moli, to jc, da Boga za kaj prosi, če tudi ne ve , česar ga prosi prav za prav. Prositi, to jc pri otročičih skoraj edino delo. Sej je zmiraj nad materjo: zdaj prosi živeža, zdaj spet zahteva, naj ga vzamejo v naročje, zdaj spet naj bi ga na tla postavili, ali če sc jc pobil, berž priteče, da bi
mu perstek obezaii aii v»aj bolečine počuhali itd. itd. Kako lahko se mu dopovč, da vse dobro prihaja od Boga, da je tedaj Boga treba za vsako stvar prositi! Se ve, ko očenaš moli, da še ne ve in ne misli, koliko ima vsaka prošnja v sebi in kako se druga na drugo opira; to pa vendar le ve, da ga prosi za to, česar mu jc treba. To je za začetek dosti. Starši! ne bodite slepi in malomarni! učite otroke že preden morajo v šolo hoditi, znamenje sv. križa, očenaš, češenamarijo, apo-stoljsko vero, šest resnic, 7 zakramentov, deset zapovedi Božjih, in po okolišiuah še več drugih primernih molitvic. Cerkvene zapovedi sc posebno rade pozabijo, ako se jih zgoda] ne uči jo : katoličani, ki se celo radi med dobre štejejo, o petkih meso jedo, ne hodijo ob nedeljah in praznikih k sv. maši itd ! Začeti pa je treba preccj, kakor hitro začnejo mali govoriti, očeta in mater klicati.
Genijivo je gledati, kako vestno in natanko večkrat opravljajo taki nedolžni svoje molitve. Ko je enkrat prišel škof Sailer v Kaufbcuern, so b li ondašnji otroci njemu na čast neko igro osnovali. Desetletna deklica je imela pervo nalogo in ravno jc na oder stopila, ko v bližnji cerkvi ,.ave Marija" zazvoni. „Ali ne bomo angeljevega češenj a molili?" vpraša pobožna nedolžnost, poklekne in glasno moli, kakor je bila doma navajena. Zelo ginjeni škol Sailer jo potem k sebi pokličejo, prav lepo pohvali jo in bogato obdarijo. In to se večkrat zgodi, da ravno otroci pervi zvon zaslišijo in še odrašene k molitvi opominjajo.
Kadar sc mali navadijo brati, naj jim starši kupijo lepe molitvine bukvice. Ni treba, da bi bile vse z zlatom nalepotičene: na tem je tnalo ležeče, le na to je treba gledati, da imajo res kaj v sebi iu da so primerne taki mladini. Ako jih sam ne znaš izbrati, pa poprašaj svojega duhovnega. Potlej pa pazi, da jih vselej otrok v cerkev seboj vzame in res moli nanje, zakaj veliko se jih le igra z bukvicami, s podobicami v njih. ki jih otroci o taki priliki med seboj dostikrat menjajo in marsikaj počenjajo, ako ni odrašenih pri njih, ki jih morajo v strahu imeti. Pokaži mu sam doma, kaj naj tam moli in nauči ga sv. mašo moliti. Poišči mu doma mašne molitve, dopovej mu. kteri so poglavitni deli sv. maše. in na čem da se spoznajo, postavim na tem, da se pri evangeliju bukve preneso, da pri darovanji služabnik pozvoučka, da pri povzdigovanju sv. K. telo in sv. Reš. kri povzdignejo, da se pri zavživanji trikrat zaporedoma pozvoi.čka itd. Skerbi, da se bo otrok prav dobro naučil iz katekizma nauk od sv. maše, posebno še, da bo tisto dobro vcdil, kar je storiti in misliti, želeti pri glavnih delih sv. maše. Glej tudi pri že bolj večih na to, da bodo ta nauk večkrat ponavljali. Tako se bode otrok kmali privadil pazit: šc posebno vsaj na glavne dele sv. daritve, kar je treba vsakemu, kdor hoče biti prav pri sv. maši. Nauči naj se pa poznati in spremljati tudi vmesne dele, Gloria, Kredo itd. Pokaži mu tuli molitvice, ki so odločene za posebne priložnosti ir. praznike. Posebno pa si veliko prizadeni, kadar se pripravlja za spoved, ker v tej reči je otrok naj bolj potreben pomoči in podučenja. Tu pa ni zadosti, da mu pomagaš pri izpraševanji vesti , ali da zna molitvice za pred spovedjo m po spovedi , temuč guati moraš tako do živega, da mu bo v sercu žal za storjene grehe, navdati ga moraš, da bo s serčnostjo in pogumom, brez nepotrebnega strahu zaupno odkril vse svoje serčne rane in napake spovedniku. Z enako navdušenostjo naj se pripravlja tudi za sv. Obhajilo ter naj se mu razloži pomen molitev, ki jih ima za ta namen v svoji molitveni knjižici. —
Opomnim naj tu še posebej zastran tacih, ki brati ne znajo, da naj se jim dobro zaterdi, da morajo pri
»v. maši moliti sv. rožni venec roženkranecj, in na Kristusovo terpljenje misliti ter mašnika spremljevati krtkor koli so zmožni. Za 4 poglavitne tlele naj se iz glave nauče kratke molitvice , n. pr. za k evangeliju: .,0 moj Bog! terdno verujem vse nauke sv. katoliške cerkve, po njih hočem živeti, jili pred vsim svetom spoznavati in za nje sem pripravljen tudi umreti. Amen." — K darovanju: ,,Sprejmi, vsegamogočni Bog! darove iz mašnikovih rok, s kterim se tudi jest sklenem, iu tebi daru jem ob enem samega sebe in vse svoje djanje in nenanje." K povzdigovanju sv. Keš. Telesa: „0 Jezus, tebi živim; o Jezus, tebi morjem: o Jezus, tvoj sem živ in mertev." Sv. K. kervi: „0 Jezus, bodi mi milostljiv; o Jezus, bodi mi usmiljen ; o dobrotljiv Jezus, daj, da tvoja draga kri nad menoj ne bo zgubljena !" — K zavživanju: ,,0 Jezus, preserčuo žal mi je za vse moje grehe samo zato, ker sem tebe večno dobroto in lepoto razžalil. Terdno sklenem nič več nc grešiti in te ponižno prosim , kolikor smem , skleni se tudi z menoj, kakor zdaj osrečuješ mašnika s svojo pričujočnostjo!
Da bode pa učenje vspeh imelo, treba je pred vsem dobrega zgleda: moliti mora vsa družina in sicer skupno. Taka skupna pobožnost med družinami , Kakor se vidi, dan danes nekako čedalje boij hira. Z jutranjo in večerno molitev katoliške družine še sicer večidel opravljajo, ali dostikrat silo poverhoma in hitro, da se ne ve, če je kaj koristi od take vetraste molitve. Vsaj zvečer na; bi molitev vsi skupaj obmolili. Oče in mati, sinovi in hčere, veliki in mali, hUpci in dekle noj pokleknejo, preden gredo k počitku, in molijo naj rožni venec < ro-ženkranec), včasih tudi litaiiije, in za muogoverstne potrebe. Tudi na izpraševanje vesti naj se ne pozabi. Verstijo so lahko tako, da vsak teden eden naprej moli. 'M začetka, se ve, bi bilo to malo težko, kjer -e ni navada. Nekteri bi nekoliko pisano gledali, ali na tihem godernjali. Ali to naj te nikar ne moti: kdor premaga, se ne bo kesal. Vrednost take molitve je neprecenljivo velika. Otroci se ne bodo nikdar naučili prav moliti, aico jih učiš samo z besedo , ako ne vidijo pri starših in odrašenih, kaUo natanko, pobožno in častitljivo <e je tr ba pri molitvi ve-»ti.
Jfnitez Urence.
nekdanji I fi š k i !";»j t»soš t v r.
Dalje.;
Gospod Janez je bil pa tud« v<tI in priden domorodec. Domače časnike si je rad naročal, včasih še drugim jih preskeroel, v domače društva za omiko slovenskega naroda se rad vpisoval, .še druge v to privabil in po moči podpiral. Za veljavo domačega jezika in sploh za pravice slovenskega naroda je bil ves vnet: to vsak dobro ve, kdor ga je prav poznal. Da so ga razun druzih slovenskih bukev lene Drobtinice" in vse „Slomšekove" dela še prav posebno veselile, se ni čudili; pa ne le veselile so ga, temuč tudi njih duha se je navzel in si vse prizadjal, zlasti za omiko in izrejo mladine se ravnati po njih. —
Leta 184'J je bil gospod Janez nenadoma prestavljen iz Bohinja v Križe pri Teržiču. Ta sprememba ga je silno poterla in v bolezen pripravila. K temu je pripomogla nekoliko težka ločitev s kraja, v kterem je vžival toliko ljubezen in vdanost, s tolikim vspehom delal in zlasti pri mladini toliko storil, pa še druge zadeve. Prosil je začasnega počitka, in šel v liraše leške tare k svojemu dobremu bratu Matevžu, ondotnemu pridnemu in veljavnemu kmetu, in nekaj čez pol leta je ondi preživel. Ko se mu je poprejšnje zdravje povernilo, je spet službe prosil, in prišel v Planino na Notranjskem, kjer je ostal dve leti za duhovnega po-
močnika. Koliko si je v Planini prizadjal za coi o, sailjo-rejo, petje itd., mi ni Treba posebej popisovati: ker to lahko vsak iz pridjanih pisem razvidi, v kterih najde še marsikaj druzega mikavnega, podučijiv^ga in po«! budnega.
Iz Planine ie bil prestavljen v Komen d, kjer je kaplanaril kakih pet let, tudi ravno o času, ko je ondi kolera bila 1. ls.»5. Sola se je še le o tem času z njegovim trudom prav začela in vstanovil*. Kakor drugej }e tudi tukaj gorel, >ivel in delal zlasti za prid in blagor mladine ter tudi za razširo sadierejc in lepega petja skerbel. Kavno to pojasnujejo tudi pridjane pisma iz Komenda. <'astiti gospod Valentin Lah, rojen Komen-can! ki ste tiste leta bili bogoslovec, Vas torej pri tem za pričo vzamem zastran delavnosti gosp. Brenceta v Komendu Vas, ki Vam je dobro znano njegovo liu-beznjivo serce, dobro znana tudi njih dobrotijivost iu gostoljubnost.
iz Komenda je šel za kurata ali duhovnega pa-tirja v Podkraj uri Vipavi, kjer je bil kake tri leta v službi, iu spolnovai z enako vestnostjo iu gorečnostjo dolžno>ti svojega poklica. Kakor drugej si je tudi ondi :•:.: pravo keršansko omiko mladine vse prizadjal. Ker šole oi l»iio, je najel hišico, da je otroke sam zopet učil. Z «i mi je, da s Pod k raj a od gosp. Janeza nobenega pisma v-č nimam, da bi od onelod o njem kaj več povedati mogel. Pa častiti £«»sp. Janez Stupar. kurat v Budajni pri Vi pavi, o njegovi ondotni delavnosti gotovo marsikaj h* pega in podbudnega še vedo, ker z ran j kim gosp. Ur-u: .•etom sta bila serčna prijatla.
Preden o njegovi delavnosti in prizadevnosti nadaljujem, naj sedaj dodam nekoliko iz njegovih pisem, ki sem jih imel še hranjene, iu sicr iz Ifra.Š, Pl:t-ninc iu Komenda.
Prijate! se s priiatloui . ko ustiueiio ne inoie, šc pismeno rad pogovarja, svoje serce razodeva, skušnje naznanuje, težave potoži, v posebnih zadevah posvetuje, ter z njim žalost in veselje deli. ^e imam od gosp. Janeza, mi nepozabljive^a prijatla, unogoterc pisma v rokali, iz kterih vsak lahko lazvidi in spozna njegovo ljubeznjivo, ukažeijno, za vse dobro in zlasti za blagoi mladine vneto serce: iz kterih s« pa tudi vsak, kdor ima dobro voljo, veliko lepega in potrebnega lahko uči ali si v z^led jemlje pii svojem dianji. Iz tega dvojne:;;! namena naj n<*k>>iiko iz njegovih pisem naznanim.
a) Najpervo je iz Ilraš le:kc tare na <fnreuske:n, kjer je zavoli holelinosti malo časa v p->čit«u m! ;»ri svojem bratu. < M tod mi l-». grudna	naznani ne-
koliko iz lepega, vsacemu duhovnu podučneg.i pi-itna, ki ga je bil prejel od ranjcega g. Franc Kosmača, takratnega kaplana stoljne ljublj. ecrkvc. Tak • I" mu je pisal:
„Mil ijem te v tvojem sedanjem stanu, in ti iz -T a želim zdravje in zadovoljnost. —Zadovoijnosti pa i.ioi-iš tudi sam v sebi iskati. Ali ne praviš svojim suovc«!*mi-cem, da .se serce na nič natvezti ne sme, iu da mora le s tem pokojno biti in zadovoljno, ako se izide volja Gospodova? Ni li vsaka nezadovoljnost v svojem stanu nezadovoljnost z voljo Gospodovo? V volji Božji mora človek svoje zadovoljnosti iskati ; in ali se nad teboj n - spolnuje volja Božja? — Imaš mar gorečnost le za nektere duše, in za druge ne? Boš mar delal izjemo, ko Kristus o-bene ni delal? Ali ni On za vse umeri, mu niso li vse ljube? Ako bi izjeme delal, bi imel vnetno zavol; ljudi, ne zavolj Boga: ali bi bilo to prav? Dolgo si pil kelih sladkosti (to je bilo v Bohinju); bi li ne hotel ozreti tudi na kelih britkosti? se ga boš li branil, ako ti ga Gospod ponuja? — Gospod ti pravi: <«lej, tudi te duše so moje; ako me ljubiš, ljubi tudi nje ir skerbi za nje. Se boš mar hotel braniti ali zbi-a*I -i, kaj r»al
ti zroci' — l)o3t;!t;i skušnjo: delaj, kjer Gospod hoče! Njegova reku ni prikrajšana: On ti povsod lahko pripravi tolažbo in veselje." —
bi Kavno o-i ond<-(i it i. izllraV mi je 27. svečana 1*5»» pisal sledeče podbudno pismo:
„Anton! ljubi Anton! bodi zlasti v voditvi mladine in mater pri len in neutrudljiv. V spovednici zamoreš navadno le to rzd-aviti. kar je bolnega: s skerbljivostjo za mladino in s pravo voditvi j o mater boš pa nežne sadike izredil v močne, sadovite drevesa. — Ha vss z naj večjo poterpežljivo*tjo! ker pri naj boljši reči človek lahko enostransk postane, ako sc ravna svojeglavno.
—	Sadi, prilivaj, — poklekni in reci: o Bog, daj rast! Če pa le nič ne ra-te, ali sai ne tako. kakor bi ti rad, pa spet poklekni in rčci: o Bog, mar nisem prav sadil in priiival ? '» uči me prav saditi in prilivati, in prosim, daj rast! — Le vae upaj; iz naj bolj pokvečenega divjaka včasih še naj žlahtniše drevo postane. — Ljubi Anton ! da boš še pc-terpežljivšc in zaupljivše svo;e dela opravljal, te opomnim molitve našega Fccnika pred njegovim terpljenjem. Pri Jan. 17, 11., pravi: ,,In nisem več na svetu, ti pa so na svetu, in jez pridem k tebi.... Dokler sem bil pri njih, sera jih ohranil v tvojem imenu — Sveti Oče! ohrani jih v svojem imenu, ktere si mi dal . .." Za koga prosi Zveličar slovo jemaje, in česa prosiV Da bi Oče nebeški aposteljne, ki so posihmal na svetu zapušeni brez vidnega vodnika ostali, v svojem imenu ohranil! - Tudi za nas, ki smo kot apo-steljni. masni ki na svetu briz pomoči, je On naprej molil. Mar naj boljši Oče molitve svojega Sina, nad kterim ima vse dopadajenje, ne bo uslišal ? — O Jezus! kdo bi v te ne zaupal! — Prijatel! pomisli, < >n ni molil: vzeiui jih s sveta, ampak: ohrani jih! Ni molil: odvzemi jim skušnjave in terpljenje, ampak: ohrani jih! Molil je pa tudi za tiste, kteri bodo po nas v njega verovali. Malo verni mi! kaj se obotavljamo in obupujemo, ko Bog z nami dela! Res, prijatel! veseli se in hvali Boga; ker tudi ti si orodje čudovite previdnosti Božje. Mož iz tvoje tare ini je med drugim pravil: „Prčd smo otroke s šibo v šolo gonili: sedaj jim pa v šolo hoditi še ubraniti ne moremo. T«» se nam prav dobro zdi. Pa so tudi gospod otrokom tako dobri... Bog nam jih š« dolgo ohrani!" Anton! poklekni in zahvali Boga, da semenu, ki ga seješ, tako lepo rast daje, in prosi ga daljne pomoči. <'e pa zraven tega še Kaj terpiš, vedi, da Jezus ni prosil, da bi mi bili brez terpljenja, brez zapornikov itd. L«.* terpite in delajte, je učil, in jez vam bom pomagal. — Priporoči me o lepi priložnosti otročičem v v molitev. — Molitev je čez vse potrebna. — Tukaj pošljem sv. Alojzija in Mater Božjo — patrona in pa-trono mladosti Bisterški šoli v spomin, ker sem bil z učenci in učenkami zadovoljen. Kadar se bodo table v šolo dale, naj se učencem in učenkam priroči, sv. Alojzija in i*» Iarijo posebno spodobno častiti. - Z Bogom!'"
c) Ravno od ondod mi jc 8. vel. trav. 1850 to le pisal: Ločiš se — in žaluješ. Prijatel! pri Jezusu iši pomoči. Glej, Magdalena je mislila, da je od Jezusa zapušena, — pa ni bila. Zveličar po vstajenji je stal pred njo, le poznala ga ni; poklical jo je po imenu, in ga je spoznala. Terpi, ako se ti Zveličar inalo časa prikrije. — Prijatel! pomisli, kaj je Zveličar aposteljnom rekel, kar tudi nam velja: „Kakor je Oče mene poslal, tako jez vas pešljem." O lepi poklic ! Kakor Jezus, takA ti — iši, kar jc zgubljenega, — zdravi, kar je bolnega,
—	poterjuj, kar je dobrega, — krepčaj, kar jc slabega,
—	podpiraj, tolaži! O srečni poklic! — Kaj je apostelj-nov čakalo na tem svetu? Nchvaležnost in preganjanje. ,,Pošljem vas," jim pravi Gospod, „kakor ovce med volkove." Poglej! In vender s kakošno oblastjo: Pekel zapirati in nebesa odpirati. Kar je ta oblast Jezusova
v aposteljnih zmogla, to zmore tudi v nas. Prijatelj! Ie terdno verovaj, ii po tej veri delaj! — „V poter-pežljivosti bote ohravi li svoje duše," nam pravi Gospod. — Dokler polja, ki ti je sedaj v delo zročeno, prav dobro ne poznaš, ne ruj prenaglo plevela, da ne bos s plevelom tudi pšenice izroval. — „Pošljera vas kakor ovce med volkove," pravi Jezus. Bodi torej ovca, ter boš premagal in svojo dušo ohranil. — Glej! dobri pastir v evangeliju ne podi s tepenjem in suvanjem zgubljene ovce nazaj, temuč — o ljubezen! o poterpež-ljivost! — zadene jo na rame, in nese k svoji Čedi nazaj ! V spomin sprejmi lepo podobico." —
d) Ko se jc njegovo zdravje bolj vterdilo ; je šel v Planino na Notranjem za duhovnega pomočnika, od kodar mi je kmal po dohodu -- 1«». rožnika 1850 — že pisal tako-le :
„V Hrašah sem poslednji čas veliko bral in^ spet bral. Marsiktere resnice so mi prav k sercu sle. Čutim se prav vpokojenega, zadovoljnega in zdravega. Naj ti iz tega, kar sem bral, nektere resnice pišem. Od opravil in vedril piše Crasset med drugim: „Prenaglost in malomarnost sta pogreška, ki dobro delo spridita. Čemu tolika naglosti od kod to vrenje, to gnanje serca, in natore? To gotovo ne izhaja od Boga: ker Bog je duh miru, ki vse preminja, satn pa se ne spremeni, — vse giblje, sam pa se ne gane. On združuje prijetnost s svojo močjo: in karkoli bi njegovo pravično jezo dražiti utegnilo, nikoli ne bega miru njegovega serca.14 — „Nc zaupaj svoji gorečnosti, ako je viharna; ne zaupaj svojim delom, ako iih s preveliko silnostjo začneš. Moreš li brez Božje pomoči kaj opraviti? Meniš mar, da bo Bog tvojim delom dal rast, ako iih tako viharno opravljaš? Ako te Bog ljubi, gotovo ne bo dopustil, da bi se tvoji prenagli naklepi zveršili. Padel boš,, ako se na svojo lastno moč opiraš. Čast hoče Bog od tvojega dela: to čast pa mu odteguješ, ako svoje delo s presilno naglo3tjo opravljaš " — Na drugem kraji pa pravi: „Ve-lika modrost je, nikogar ne žaliti, in nič za razžalenje ne vzeti." — K tem opominom, ki sera jih bral, naj ti še sam nektere pridenem : Kar človek dela , čeravno v prid mladini, pa iz samega nagnjenja, pred Bogom nima nober.e c«ne. Prosi pridno Boga razsvitljenja. Daj svojemu duhu počiti, se razvedriti , nove moči pridobiti. Rčci večkrat v svojih zopernostih: Gospod! pokaži svojemu služabniku, kaj naj stori. - Kakor tebi dobro de, ako ti kdo kako prijaznost skaže, si prizadevaj posebno prijazen, postrežljiv, lj ibeznjiv biti do vsakega. Kar tudi naj manjšemu storiš, storiš Bogu; Bog ti bo povernil, Bog bo tvoj dolžnik O koliko veselje! - Prosim nasproti tvojih opominov. Podeli od jedi, ki žive tvojega duha, tudi svojemu pravice lačnemu prijatlu. — V Planino sera prišel 4. dan t. ra. Otroci pri sv. maši pojejo, — upam, da se bodo še kaj naučili. Cerkev imamo prav lepo: kaplanija je tudi dosti čedna ... Včeraj sciu pervikrat tukaj ob 10 Božjo službo opravil ; cerkev jc bila polna: ljudje so se prav lepo zaderžali... Anton! z Bogom!" —	(Dalje nasl.)
Cerkev preti notibo.
(SpiMijr Fr. Štrukelj.
V.
Kterega hočete v Rimu: papežu ki se imenuje nezmotljivi, ali (iaribalda, general* prekucuhov.
Dva neznanski različna moža sedanjega stoletja stojita pred sodnjim stolom duha časovega: Pij IX, rimski papež, pak Garibaldi, general prekucuhov; pervi zastopa sv. cerkev, drugi pak njene preganjalce, tako imenovane liberalce, frajmavrarje: pervi ie znan po vsej
zemlji, pa tudi drugi ie znan tako, da morebiti nikdo ne bolj. In dub časov ne vedoč, kako naj bi sodil, poprašuje ljudi rekoč: „Kterega hočete, da vam pustim v Rimu: papeža, ki se imenuje nezmotljivi, ali Garibalda rovarja?"
In ljudstvo, ki je zelo pohujsano po brezbožnem, lažnjivem in prekanjenem časopisju, pa po očitnih proti-kristijanskih govorih in pregovorih, vpije tako, da pre-vpije tudi pravične, in glasno tirja: „Stran s papežem, Garibalda hočemo v Rim!" Duh časov pa ves zavzet ugovarja: „Kaj pa naj storim s papežem, ki je imenovan nezmotljiv?"
In zopet mu zarujove razdivjana prostomavtarska derhal po Italiji*): „Ven ž njim, iz Rima! Pogine naj, pa njegova cerkev!"
Stopimo bliže! —
Ljudstvo samo na sebi ni samostalno, ono govori in ravni, kakor govore in ravnajo njegovi učeniki in voditelji, ki so pa dvojni: pravi in krivi: To dobro vejo nasprotniki sv. cerkve, toraj si na vso moč prizadevajo, da bi dobili ljudstvo na svojo stran, ki naj bi vedoma ali nevedoma pospeševalo njihove samogoltne namene, ter služilo njihovi zavisti in zdražljivosti. Navadno pa še nekoliko zanemarjeno ljudstvo, ki narašča vzlasti po mestih, se mahoma pregovori in pridobi. Verzi njihovim voditeljem nekoliko dlake zlatega teleta, pa imaš vso derhal na svoji strani, ki te bode slušala, in bolje ko boš dražil njeno občutljivost, huje bo razsajala proti onim, na ktere jo podražiš. Ali vari se je, kajti takova derhal se poživini, iu naposled grize kot stekla zver tudi svoje voditelje, če se ji ne umaknejo, ali če je ne zaterč. Tako je bilo od nekdaj, in tako tudi ostane. Gorjč njemu, ki se obrača na ljudstvo, ki njemu izroča svojo oblast! Vsak kdor se daje podkupiti, ni vreden, pa tudi ne sme sedeti na častnem sedežu pravice.
In duh časov, za kterim stoje zapeljivi voditelji, poprašuje zapeljani svet, kako naj sodi; njemu na voljo prepušča nedolžnega moža, glavarja sv. cerkve, očeta vseh vernikov. Duh časov vstrič stavi papeža pa cerkev generalu rovarjev pa frajmavrarstva. Ostuden, zloben primerljej! Mogočni veljaki in zakonodajalci sami sebe varujejo, ako varujejo papeža pa sv. cerkev, nasproti pak sami sebe izpodkopavajo, ako izpodkopavajo cerkev Kristusovo, ako odrekajo vdanost njenemu naj višemu poveljniku. A možje ne vidijo brezdna, v ktero se pre-kopičnejo, ako se ne ustavijo. Bog je vdaril jih z dušno slepoto. Podkupljene, nadražene derhali, češ, naj sodijo naj svetejše zadeve, ki še ne poznajo ne pravice ne resnice, k večemu po imenu; one naj razsodijo, kterega hočejo v Rimu imeti: naslednika sv. Petra, namestnika Kristusovega na zemlji, ali pa glavarja rovarjev, strupeno orodje frajmavrarjev, pravičnega ali krivičnega!
Pervaki in deržavniki ne razločujejo, kaj je cerkev, ki blaži in vodi v večno življenje, in kaj frajmavrarstvo, rovarstvo, ki hoče vse vničiti, in ljudi zadegati v časno in večno nesrečo. Povsodi na zemlji nahajamo veljake, ki se ližejo in smehljajo rovarjem, cerkev pak z njenim pastirjem vred bercajo in se dero nad njima, kot krokarji. Brezvestno podpirajo naklepe potuhnjenih rovarjev, prijazno jim sezajo pod pazduho, pomagajo jim ostekleniti zaletavosti ljud, pa ne pomislijo, da se bode steklena derhal tudi va-nje zaganjala. Tako imenovana „rudeča pošast" po večih mestih že mnogim preseda. A čemu so jo priklicali na dan? Čemu so jo zbudili? Cemu so jo božali, da bi raji mahnila po cerkvi? Deržavniki povsodi boječe gledajo, kaj nastane iz tega prerivanja. Gosposka se že boji te „kervave šibe." Pa ni čuda! Moč rudeče pošasti čedalje bolj narašča, in na čelu so
*■, Rimljani sami po naj veči večini so sv. Očetu veru^ vdani,
rogovilstvo se Šopiri zlasti drogod po Italiji.
ji ljudje, kterim čisto nič ni na mari pravi blagor ljudski, ampak vse kaj drugega: ti ljudje hočejo s pomočjo razberzdanih derhal skovati robsko železje sv. cerkvi. Ta kervavi bič utegne še zelo občutno ošterkati nji, ki so ga spletli, pa tudi nedolžni ga bodo več kot preveč čutili.
„Kterega hočete v Rimu?" poprašuje duh časov, ki hoče vsim vstreči, in toraj pravo, edinozveličavno cerkev ravno takisto ceni, pa še manj, kot različne pogubne ločine, ki so umorile resnico pa milost Sina Božjega, ki so ukradle in zapravile ljudem zaklad zveli-čanja, in ki dan na dan pospešujejo pogin božjega in deržavnega reda. Sperva, da bi ljud preslepili, prigovarjajo , da je vse eno, naj človek živi po tej ali uni veri; pravo cerkev vstrič stavijo raznim ločinam, pa le tako, da bi jo vsak mogel priznati za hudodelko, ki — češ — ni vredna, da bi se nanjo ozirali, še manj, da bi jo poslušali. In ljud, ki je bil preslepljen in zapeljan z raznimi dovoljenimi in nedovoljenimi pripomočki, ta ljud naj sodi pravo cerkev, in naj pove, kterega hoče za svojega vodnika, vidnega glavarja sv. cerkve, ali vidnega generala skritih, potuhnjenih frajmavrarjev!	«Kone<- nasl.
IBfjleU po Siovesšshetn in dopisi*
Iz Ljubljane. Zakrament sv. birme bodo delili mil. knez in škof od 7. do 14. septembra v Metliški dekaniji, 10. v Trebnem, potem 1*. in 10. v Stari loki in v Poljanah.
Bulive družbe sv. Mohorja za I. 1870 dobivajo udje, ki so v ljubljanski dekanii, pri gosp. Ant. Lesarji, prof. na realki.
Deželni zbor se je sklenil za zdaj pretečeni torek pozno popoldne. V tej seji je bila sprejeta adresa do avitlega cesarja. Izrekuje pa zbor v tem pisanji do visok, prestola:
Da posluša klic v deržavni zbor za sodelovanje pri tako tehtnih derž. vprašanjih; pa da je zadovoljen z nobenostranstvom v sedanji vojski. Vstava naj se spremeni, avtonomija dežel in deželnih zborov razširi, ohranijo naj se samo delegacije, Slovenci naj se v eno celoto zedinijo. Deželnega zbora večina se nadalje pritožuje: da 60 verske postave zadnjih let katoliško čutilo naše dežele mnogostransko žalile, prebivavstvo vznemirjale in z veliko skeroijo za prihodnost napolnovale. Narodna ravnopravnost, tolikrat obetana in zagotavljana, še zmiraj ni vresničena — ne v vradili in ne v šolah. Vtlilni red še ni prenarejen. Poslance v deržavni zbor samo zato pošlje, da volijo v delegacije in se posvetujejo za denarne zadeve v sedanji sili: iz tega pa se ne sme izpeljevati, da morajo tudi v prihodnje iti. Po poti pogodbe naj so vstanovi notranji mir med narodi v cesarstvu.
V	obravnavi o adresi jc dr. Kaltenegger mahal po na pol pobitem konkordatu in rekel, da bi morali še celo „hvaležni biti" za odpravo konkordata! Se ne mara vstavoguljcem godi kakor nekdaj hudovestnemu Herodu, ki je prestrašen menil, da je obglavljeni Janez Kcrstnik od smerti vdtal? — Gospodje Zarnik, Kosta, Bleiu cis, Svetec so zagovarjali adresine namene.
V	deržavni zbor so voljeni gg.: gr. Barbo, dr. Kosta. L. Svetec, Horak, Murnik", gr. Margheri.
Mariin spominek.*) Mnogo jih jc, kteri se še spominjajo, ko je stal Mariin spominek blizo cerkve sv. Jakopa; in mnogo jih je tudi, kteri so ga britkega serca pogrešali. Pisatelju teh verstic je djal visokoroden gospod in občečislan mož: ,,Dajte gosp.
Zadevne bukviie v sl^v. in uerašk^.. j^/.iku «<? S dobivajo pri
jV. Jtkobll.
tajmoštru ta le mali dar za Maiiin spominek (bilo je
gld.;; glejte, ko sem bil mlad in terdcn, sem gledal stari spominek z okna na šentjakopskem tergu; zdaj, ko sem sc postaral in mi vse pravi, da sem pri koncu — Ho g varuj tega — in mi solnee mojega življenja zahaja, bom novi spominek tudi iz svoje hiše gledal, čeravno malo dalje.*' I pam, da jih je tako več govorilo in mislilo.
8 tim, da se jc Mariin spominek poderl zavolj nevarnosti , da bi se sam od sebe ne zgrudil, je zgubilo ljubljansko mesto eno svojih lepot, in zgubila je kranjska dežela eno svojih zgodovinskih znamenj. Kaj je neki pomcnjalo znamnje z Mariino podobo? Spol-njeno obljubo, ktero so storili kranjski stanovi leta 107H, ko so turke srečno premagali, jih iz dežele pregnali, in ku je kuga, ki je ta čas ljudi liudo morila, popolnoma nehala. Ker so to obljubo storili stanovi, toraj postavni zasttpniki kranjske dežele, je ta obljuba vezala vso deželo. In pobožnost naših preoedov, in zvestoba v obljubah jc storila, da so 1.	postavili zaobljubi jeni snominek n«. čast Marii btez madeža spočeti v zahvalo, da je ona mogočna priprošnica nam spro-sila pomoč in podporo v naših nadlogah in stiskah.
Ker je pa vsako človeško delo le začasno in nestanovitno, i'.: ker ;e ta spominek stal na očitnem svetu pod milim nebom, ->o su nad njim skušali viharji in deževje , tako da |e bilo večkrat poprav treba. Pa kaj zdajo male poprave In ko na zadnje še celo hlodi, ki so ga podpirali, nič ne zdajo in tudi ravno k lepoti nič ne pripomorejo: so spominek 1. 1 S44 poderli, po dobo Matere Božje v šentjalc-psko cerkev prem-ali in jo tam shranili v kapeli sv. Križa, kjer je bila tako-rekoč pokopana, dokler bi ne bilo rao^oČ«', jo zopet postaviti na očiten kraj.
Nato se jc rc3no mislilo; za prihodnji spominek sc jc že takrat prostor odločil, ko so bili stari spominek poderli. Odkod [»a pomočkov? /c ranjki gosp. Pohlin so bili jeli nabirati darov, in nadaljevali so blago delo njih naslednik g. lirovat. Nabralo ie je okoli 4 tisuče gold., kteri s » se koristno naložili. Pa kaj in kako bi se dalo < 1 tismi znamnje postaviti, ktero bi bilo namenu dostojno in obljubi m odločenemu prostoru primerno.'' Ta misel je navdajala sedanjega g. mestnega tajmo>tra K">tl-na, ki so 30 posvetovali z zvedenimi možmi in prijatli, želečimi, da naj se poderto zamnje zopet postavi.
Osnoval so jc odbor, kteri jc imel svojo pervo sejo 4. sept. , in sklenilo »c je, da se naj delo s tim prične, da se storijo pogodbe z dotičnimi mojstri, in naj se darovi nabirajo. Kamen se je zvolil nabrežinski; 1 svetnike, spominek obstoječe, je izdelala Majerjeva naprava v Monakovem; druge reči so prevzeli ljubljanski mojstri. Kamen se je kmali dovaževal, in ker )e gosp. Ign. Toman slutil svojo bližnjo smert, je napravil majhno obliko ali obris iz kamna, po kteri bi po njegovi smerti vsak zvedenec delo lahko nadaljeval in izpeljeval; tudi -e jc kamen hitro v delo vzel, in ko je Tomana nemila smert 'J. okt.	prezgodaj pokosila,
je bilo vender veliko kamna zdelanega, in njegova vdova je delo nadaljevala , ter si iz Tersta izurjenega kamnoseka poskerbela. Tako je delo hitro napredovalo, in r». aprila t. i. se je na odločenem kraji delo pričelo ter je bil 7. jun. glavni kamen prihodnjemu spominku položen.
V kratkem l»o vse dokončano; spominek je toraj iz naorežinskega kamna, kteri velja kot nar terdnejši, in gg. rioetta in Sch\varz sta res tako lep kamer, brez žil j in marog pošiljala, da je kot vlit. Majerjeva umetna naprava v Monakovem jc vlila podobe i ljubljanskih patronov, gerbe evangelistov z napisi in letno -tevilk" »ako lopi,, da je veselje jih gledati. - -
Slavni zidar Fr. Faleschini je zidanje vodil in iz-verstni mestni stavbar A. Jerančič je svojo nalogo doveršil v popolno zadovoljnost. — Ograjo okoli spominka je napravil prav okusno znani mojster Kašp. A h Čin.
Ne smemo prezreti zaslug gg. Samasa starejega in mlajega, ker obadva sta z zdatniini darovi, pisanjem, potimi in skerbmi že pred deseti mi leti, in posebno v zadnjih dvčh letih, veliko pripomogla, da se je delo pričelo in srečno dokončalo.
Duša vsega dela pa je bil č. g. II. Hausuer, zdaj zemljemerec pri c. k. ministerstvu na Dunaji, ki je neutrudljivo in nesebično toliko st< ril, da bi brez njega spominek šc leta in leta ne bil postavljen. Po njegovem odhodu je prevzel nadzorstvo vneti zemljemeree gosp. Fr. Ziegler.
Ker je tako z Božjo pomočjo v ča3t Matere Božje delo dokončano, se bo spominek prihodnjo sredo 7. sept. ob devetih zjutraj slovesno odgernil.
Vseh stroškov je več ko Ki tisučev; poštevi (računi) se vsi nahajajo pri mestnem ta j m. g. Kostl-nu, kjer jih lahko vsak pregleda, komur se ljubi. Ker je l»a nabranega denarja samo 12 tisučev, se prosi za nove darove pri častivcih Matere Božje na deželi in v mestu in bode tudi s. sept. po vseh farnih cerkvah v Ljubljani v ta namen darovanje (oterj.
Ker je tedaj težavno delo prav srečno dokončano; ker je z njim prostrani šentjalcopski terg svojo eno-terost zgubil, pa on in vsa Ljubljana pogrešano lepoto zopet pridobil; ker jc zdaj obljuba naših prededov zopet spolnjena in se je deželi kranjski zgodovinski spominek zopet povernil; bodi za to Bogu čast in hvala, da se je delo srečno začelo in dokončalo; pa tudi pre serčna zahvala vsem dobrotnikom, ki so k temu pripo mogli. Ona, kteri se je na čast spominek postavil, naj vsem dobrotnikom sprosi pri Boj.ni milost in pomoč v dušnih in telesnih potrebah, in toliko z večjim zaupanjem bomo v prihodnje klicali: , Marija, brez madeža spočeta, za nas Boga proai! —
Naj pristavimo tukaj še lepo pesem, ki je nalaš za to priliko zložena.
O novem slovesnem posvečevanji
Marij uega spominka
pri sv. Jakobu v Ljubljani 7. kim. 187«».
Benedicta Tu, auvilium ehristianorum, Tu re-rina <amiU terrn* et coelorum!
fe ji jj ;:".o nt et -emper nmnes gente.s, Ma»:ei.i v vri Dei. Virginein • "lont^s! • »/ii i.cltcs in /.emlje »e Kraljica
Na ljudstvo, ki spominek Tebi stavi, Ki -i kris'juii'111 vselej p mueniea ;
Pomrlo bi Ti rado k vifrj slavi, tjasti naj vsi* Te, Božja pjr.»dni<'R,
Tvoj Si« Odresenik In Bop je pravi; Sp..min.'!: *a naj Tebe o/n.unije In vii kr k Tv jej slavi -p •]'"idn'.•!
K" v na-. kritje s silu «> j iivreli
S jvra/.niki od jujra -<_n; divjo,'i, Ki p » de/. lali gru/.im «0 robiieli J:: -'iskali pradede r.tpnjoei; Očrje v Te! M »p ,ena, >p * 1 .meli,
Profili i'e in »a^li >»•> p»mn"i-Sovražniki -i bili razkropi;"!;! , ( ».'i!i 1 V>j > m «' o-raui'* :.i.
M g en.'-* Tvoja zop ' - oznani,
K» k iga p> d«-ielali kr»£ ra/aja, V moiitvi pro-ij > Te kri-ti°ani,
Ve loč, <>d Tebe da p iiifi'1 priitaji' V"»em. ki si zaupljivo T bi vdani:
B« r/ sv-ka mine, zir.r- v>-: p *taja; Uc»i!a --i d-želo smerti hud.-. Kj an; 'i !»'{♦• v F / i p' Jr I«*.
Za t" r< -ei.i k.anhk. i Očetje Postaviti »porainek obljubi!', Ki vzela si jih v materjo zavetje:
Hvaležni nu»e so Tvojo razgla>ili, Razlegalo se v čast je Tebi petja;
V opomin podobo bronasto so vlili, Da milost vnukom bi ozuanjevala , Ki v sti«kah si očetom jo "kazala.
Da p:i razdela niso je vremena
In bi pod<«ba se St: ohranila. Ki jc obetom l»iia dragoceua.
ZmI-' jo cerkev je do časa krila, Ko izbudi se želja sper iskrena ,
Da čast Mariji Li se ponovila: Iu ravno zda; smo srečni doživeli, Da vnovič god obhajamo vedeli
Oj blagor Vam, ki pri>li »te / darovi, Dokaz, da s'<- :.h sveto reč goreči; Gospod nebeški naj Vas blagoslovi,
K" zdaj spominek vnovič preMiščeči Postavljate spet Materi Njegovi.
Ki 1 ristjane varuje v nesreči; Ostanite sinovi Cerkvi vdani, Marii« vsikdar zveste Vas ohrani!
Devica, Ti brez madeža spočeta.
Ti siiai našo prošnje, želje \roče, Usli-i milostno jih, - presveta
Sej Tebi it- pri Sinu vse mogoče: Po Tebi zemlja v grehu prej prokleta
Spet vstala iz temine je t-roče, Ti, ki Odreieuikova si Mati, Daj mib st svojo tudi nam »kazati
Ogromno je sovražnikov število,
Ki zoper Tvojega se vtdiga sina, Ki je brezumno Njega zatajilo,
Ker mu duha je odlepila tmiua, Da Cerkev Kristusovo bi razbilo,
Ki zveličavna, prava >•• edina, Ko bi ne bila zidana na >k;d <. Ki nikdar ie ne bode omajali .
Po čudnih potih scjeio >t- /m nt«.
Ki sveto vero i.očejo zakriti. Veliko Tebe jiii. o iar dobrot«,
Spoznati n»če, hoče zate«..niti Hlisčcče žarke Tvoje Ti čistote!
Veliki Tebe noče jih čestiri Ker hrepene po nični svetni ča-t: In hočejo imeti v».- v ».Masti
Resnica .->Vcta -e t» pt/. z nohtni
Sovra-tv.-, serd, za\ !'l »\<-t uapoluu:-. Hinavstv- . laž iu »trasti strup jih mami
Kesnica pa pod jarmom l/dihuj« ; Iu »e iz tmine svet se ne izdrami.
Ko že se pogubljenju približuje; Oj, da bi luč spoznanja razsv.-!ila. Narode pogubljenja v«e ivsila!
Naj n.iiost Tvoia tamni s\ i ■ ■ b-i:e ,
S Teboj, Dauiea zgodnja! dan priplava, Da pred Teboj uoč zmot, pregreh se skri;«,
Kv>nici spet poverne se v. Ijava. Nebeški mir prežele razpertijc,
Da veže ljudstva vse ljubezen prava; Ti zopet vse pripelji k pravi p- ti , Ki tavajo iu srečni v tamni z • 'i.
Obsij vso zemljo, Zvezda ljubezniiva !
Da Te spozuavši v>i čast nar 'di, Oi, rt.»i vse, ki jih tema pokriva,
Tvoj svit naj spet k resnici jih privodi; Do Tebe vse naj vžg« ljubezen živa .
Čestiti Tebe vsem veselic b di; Ti pa v-e zvesto brani, jih tolaži , Ti pravo pot jim ilo življenia kaži
ČeSeuja vsega vredna Ti pos. da,
Ki hraniš v sebi rajski mir ia »pravo, Naj v-;e Ti cd izhoda do zahoda Pr peva čast in povišuje slavo,
li> 1 vole •! o<ir >u Ij ..ar u»
lin naj vredno /ad«\e!«av>: Matija \ekomai eevVua . Po Te'd pridi mii—t zaželena!
>p»iuinek '-i p-i \nukoti naj pricui«*, Kak-'- pradedje njih vn«-ti Idli. Da Tvoie se im»' poveličuje,
Naj tudi oni Tebe bi slavili! >pomšnek krasni naj jih napeljuje,
l>a bi do Tebe vd«uo*t ohranili; Ti pa, m goena, blalona Kraljic:. , Linidjaui bodi -zvesta pom i*ni«-a! —
Franc« C i ui per m a u.
Gosp Jo/. Kvc^clj, konzul iu vodnik komercucga poročništva v < 'arigradu, naš rojak, jo postal vitez železne krone o. reda.
li Gorice, 27. vel. serp. ls7". - Draga Danica, damo ti na znanje, da mil. .škof gospod Mrak niso še odrinili iz Terstu po parobrodu v novi Jork. kakor je bilo oznanjeno ls. velikega serpana v Danici, ker ni bilo po Njih mislili omenjeno popotvanje, da l»i se ustavljali mnogokrat po morskih postajah evropejskih. Prizadevajo take postajanja velikoveč stroškov in obilno zgttbo časa. Torej so raji ostajali še v naših krajih, in čakajo na amerikanski parnik, ki dojde ,'Jo. tega m. v Terst: kdaj da potlej iz Kvropc odrinejo, še ni znano. Med tem so v Gorici obiskali našega prevzvišenega nadškofa, in o tej priložnosti 2<». vel. serp. tudi našo sv. Goro, kjer so prenočevali in dva dni sv. mašo Dev. Marii na čast darovali.
Veliko imenitnega in (ničnega so nam pripovedovali iz lastnega misijonskega življenja kot naslednik slavnega Škota ranjkega nepozabljivcga Baraga, in tudi od rimskega mesta itd. S tem so nas prav serčno razveseljevali. Poslovili smo se z Njimi vsi duhovni prav serčno vdani. Sreča pa in blagoslov Božji jih spremljaj po vsih potih, ko enkrat mesca kimovca Terst in morda Evropo za vselej zapuste in jadrajo naravnost v severno Ameriko.
li (iori<e, -•'». in 24. t. m. so bili tu pri našem prevzv. nadškofu prevz. škoi Jernej iz Tcrsta. Nadškof so prijazno svojega prijatla sprejeli in jih njih godu dan slovesno pogostovali. PrcvzviŠeni škof so obiskali centralno semenišče, bili so pričujoči pri skušnji. V črnili so se domu 25. zjutraj.
24. t. in. so prišli mil. škof Mrak obiskat svojega nekdanjega učenika, našega prevzv. nadškofa. Obiskali so naše cerkve, okolico goriškega m sta, Sveto goro; odrinili so proti Terstu 3". t. m., od koder se podajo na paro)»rodu te dni na Angleško in od tam v Ameriko k svojim ovčicam v škofijo Market. škoda, da niso mogli dobiti seboj duhovnov , ker spremlja jih le samo bogoslovec g. Luka Možina. Mar ni več toliko serčnoiti. kakor pred nekimi leti, ko je toliko rojakov popustilo vse, ter so Šli v Gospodov amerikanski vinograd, kjer neizrečeno pomanjkuic delavcev V
Od .'51. jul. do avg. so imeli vi.-, čast. oo. Doli-jak, Valjavec in Stare v Bovcu ljudski misijon. Od začetka se jc satan kaj prizadeval opovirati to sveto in prekoristno opravilo. \ saktere laži so bili zoper jezuite raztrosili, da hi ljudstvo zmotili. Toda dobri duh je premagal. Drugo polovico tedna je bila velika farna cerkev zmerom polna ob času cerkvenih govorov. Obhajil je bilo samo v tej cerkvi 1700 zunaj tistih, ki so opravili ob enem po bližnjih vikarijatnih cerkvah.
Ljudstvo po vsi cerkvi je enoglasno in razločuo ponovilo kerstno obljubo, in kazalo je očitno dobrega iu spokornega duha.
Res je, da so nekteri napravili plese, bale, igre, da bi sosebno mladost motili. Ali množica ljudatva v
cerkvi, natlačeno ljudstvo pri spovednicah, velike verste obhajancev iti. je kazalo, da večji del prebivavcev v Bovcu in iz okolice je dosti umna iu spozna, daje bolje iskati pobolj-anja življenja in večnega izveličanja, kakor pa minljivih in škodljivih veselic in neumnih burk tega sveta. Milovajc so tedaj šli le memo plesiša v cerkev, ter te kraje prepustili onim, ki premalo prevdarijo, ko liko je vredna dušna lepota in večna sreča. Kaj hvaležni so torej Bovčanje prevzv. in mil. svojemu nadškofu, ki so vzrokovali ta misijon, in nepozabljivi jim bodo častiti očetje, ki so tako modro, učeno, razložno sveti misijon vodili.
V Gorici so imeli bogoslovci te dni skušnje, ter 2*. avg. zahvalno sv. mašo.
Prevz. nadškof bodo šlif> sept. na Friulsko birmovat. Sv. binna bo »'•. v Hudi, 7. v lluraičelli, v Ogleju, 9. na otoku G rad o v častitljevem starem mestu ravno tega imena. 1". gredo na božjo pot k Mariji na otok Barboua (tega svetiša so oni vodja in tukajšni duhoven v. č. o. Stagni je njih namestnik ali podvoJja.j, 11. v mestu Cervinjano, in 1.'j. v A jeli.
Iz Gorii-c , :{'». avg. Vodja tukajšnega malega sc-meniša č. g. J. Marušič je bil danes napravil lepu slovesnost o sklepu šolskega leta. Povabljeni so bili prevz. knez in nad-kot vstanovitelj tega semeniša z več drugimi gospodi. Verstilo se je tedaj petje z igranjem na gla-soviru iu tisharim niki, vmes pa so imeli učenci Kutar, Godnik in Morni govore v slovenskem, laškem in nemškem jeziku, vse lepo in ubrano. Učenik v petju je bil semeniški pretekt r. g. Flap. — Poslednjič je nazna-noval serčno zahvalo učenec Godnik prevz. knezu nadškofu in vis. e. vodju. Sklenili so premil. nadškof -lovesnost z ogovorom in očetovskim opominovanjem k lenemu , keršanskemu obnašanju ob času šolskih praznikov. Vspešno napredovanje m vsa obnaša učencev kaže dobei sad tega novega sprelepega vstanovališča.
Iz Ljubljane. V bogoslovje in v semenišče so spie-jeti naslednji g« : V ieto: Kljun Jan. iz Bibnice; v L'. 1.: Alijančič Jan., Fcrjaiioič Jak., Ilc3inan Ferd., Videmšek Matija, Vidcrgar Jan., \Veiss Gabrijel; v 1. leto: Kar-lin .Martin, Kolar Matija, Kramar Pavel, Lavtar Val., Pipan Andi., Kome Jož., Siincntc Andr., Strupi Jak., Svetina Jan., Sarabon Moric, Škufca Ludovik, Toneje«-Matevž, Zaletel Leop., Zupan Martin.
Le v bogoslovje sprejeti zunanjci ali eksteniisti; so S«.: Bele J ali., Bencdičič .Jan., Jevnikar Ign. , Kancilja Ant., Pcrko Jož., llihar Aut., Orehek Val., Žumer Andr.
Gosp. mi*. lluli se je povernil v Ljubljano; v začetku prihodnjega tedna se poda v Ameriko /. 11 študenti. , Ku rniok iz kuhinje tagblatarskc iiiteli«cneije. f'e je res pripušeno pisati vso laž, vso ostudnost, vso nesramnost, vse obrekovanje zuper cerkvene osebe, pravimo: kaj bi pa ljubljanski gospodje rekli, ako bi kak časnik začel n. pr. take-le kvasiti: „Laibach'- ist die Stadt der \Vunder. Die ,,Beamten<; sind /.um grossten Theile durcli nichts beruhmt, als durih ihre Schuach-koptigkeit. Luter so viclen Gimpeln gelten „N. N., JJ. u. M. M." tur Adler. Sic haben den ,,Staatsrock" ge-nommen, weil siebemerkt haben, dassdie Mittelmiissigkcit in der „Beamtcn-Kariiere" leichter reussirt, als in den andern ... Indem sie Schlauhcit an die Stelle des Talen-tes und Geschicklichkeit an die Stelle des \Vissens setz-ten, sind si zu einer ausgezeichneten Stellung gekom men ... Wenn es ein beriihmtes Ansehcn gibt, so ist es das des „X".. . X unterdruckt die Seelen und die Leiber. er ist der M.irder dieses Volkes, „A. Y." ist sein Pliin-derer. Ihr Zicl ist ein gemeinsames, Geld zusammen-zuscharren .. X hat 14—15 Miliionen aus dem „..ster-
reicb. Staatsschatze" nach Knglano geschickt, ungerech-net jene Miliionen, die er andersuohin geschickt hat. X ist ein grosser Liebhaber von Mineralien und von Fr. F.r hat eine Sammlung von Marmorarten. Dem Marmor hat er die Kdelsteine zugesellt. Jedes dieser pnlchtigen Geschenke repriisentirt irgend eine ungereclitc Gunst, irgend cinen gegen alle Gerechtigkeit ge\vonnou»n Prozen, irgend ein ohne ale Berechtigung erhaltene*. Amt, irgend eine protegirte betriigerisehe Spekulation" et ,•. etc.
Kaj ne, to so kosmatice, da je kaj! zamenjajte le z nšesci zaznamnjane besede, postavite namesto ,,Lai-baelv ./»sterr." — Kom — „riimischw namesto „Beamten," Kardinale, namesto čerk imena papeževih vradnikov f kterih obrekovati liberaluhom ni ne greh ne sramota), namesto „Staatsrock" — Soutane: in — našli bote vse rečeno, pa še kaj geršega in nesramnišega v ljubljanskem Tagblattu, ki je nekterim prismojenim laži lizunom njih vsakdanji kruh in malik.
Tako pisati zamorejo res le ljudje, kteri so na to nastavili, da bi z lažmi zaterli spoštovanje do središa katoličanstva, zaterli pri braveih čednost in vsako blago čutilo. Toda, če mislite narod s tim oliko vat i, in osrečevati, potlej se nikar ne pritožiljte, ako Vas narod zaničuje.
Kliiikovstrttiiiove k on le renči je so imele vsak dan več poslušavcev, akoravno je bila že precej pervi večer cerkev skorej polna. Pozneje je bila vselej kar natlačena. V torek je lilo spod neba kakor iz škafa, vender je bilo ljudstva le še več. Pa so bili tudi govori tako tehtni, da so morali vsakega giniti in presu-uiti, kdor ni bil iz lesa, in prepričati, kdor ni bil top in lisec. — Kno reč pa vender imamo potožiti. ,,Jam-mersehade nedolžni „Tagblatt:< se je pohujšal! „Pater Klinkoustrom skoz in skoz ni zadostil pričakovanjem o teh konlerencijah. Slutil je ovaduhe ined poslušavci, in to je vsim (!!?; pričujočim tesno serce delalo. Tukaj je nemara tiskarska pomota in stati mora: „vsim pri-čujočim-' ovaduhomizmed kterih je Tagblatt greben nosil, kakor kaže s svojo kritiko, lzpeljevanja, pravi dalje, so bile „brez zveze" („fur BKidsinnigeje odgovoril Klinkoustnim v •'». govoru), brez, dostojnosti in duhovne resnobe, vmes prav hodnične, ne spodbudljivost, am pak začudeno spregledanje seje vsem bralo na obrazih.'
To je vidil Tagblatt. Kes je, da čversti govornik ui prav mehko tipal, — udaril je včasi tudi liberalnim kar naravnost z betoni po terdi in nejeverski glavi Tudi so njegove o3oljenke zbudilo seiu ter tje razvedrenje. Vsak dan bolj napolnovana šenklavška cerkev pa je pri vsem tem pričala , da lisijak Tagblatt ni pute vjel, po kteri je nemara s svojim potuhnjenim rešetanjem merdal. Prihodnjič morebiti kaj več o njegovih govorih . V lludaiijali na Ipavskem je u. ni. zvečer toča zadela, da je gorje. Bog se usmili ljudstva ! —
Z bojišča ta t^den ni posebnih novic, razun da se Prusi zmiraj bolj bližajo sercu francoske dežele in veliki bi t vi, ktera ima razločiti, kdo ostane v resnici zmagovalec, — ali pa saj daljšemu obleganju mesta Pariza.
JJHhaeshe spremembe.
Prestavljeni so ti le čč. gospodje: Kunstelj Fr. s •>cmpetra pri Nov. mestu v Šmarijo; Kobilca Jan. iz Stopič v Šempeter; šli bar Greg., novoposv., v Stopiče; Skvarča Jan., novoposv., v Drago; Demšar Jan., novoposv., v Sorico: Vari Tomaž, novop., v Poljane.
Za m i s.
MMobrotni Uarovi.
^osp. Buha. Iz Begenj dobra duša 15 gl.
Drugi darovi prihod.)
Odgovorni vrednik: Luka JeraD. — Natakar ir. založnik: JoM Uhiznifc v Ljubljani.