KMETOVALEC
Gospodarski list s podobami.
Uradno glasilo c. kr. kmetijske ilf družbe YojYodstya kranjskega.
»Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v iuciku, i« vgiju ^u |iusu juiejemuu « goiu. na ieio. — uoje e. ur. KmeujsKe uruzoe Kranjsne dobivajo list brezplačno. — lnserat (oznanilo) v „Kmetovalcu" stane enkrat objavljen na celi strani !6 gold., na '/„ strani 8 gold., na strani 4 gold., na » e strani 2 gold. in na </16 strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 30°/o in P« trikratnem objavljenji 20°/o ceneje, Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano.
Salendrove ulice štev. 5
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
mesecu, ter velja po pošti prejemali 2 gold. na leto.
Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske strani 8 gold.,
Salendrove ulice štev. 5
Stev. 8.
V Ljubljani, 30. aprila 1887.
Leto IV.
Obseg: Vzgojevanje visokodeoelnatih češpelj in sliv sploh. — Perutninstvo. — Apnena moka na sadnem vrtu. — O gojenju mladih konj v hlevu. — Nekatere trave, priporočene za krmo — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Kmetijsko slovstvo. — Tržne cene. — Inserati.
Vzgojevanje visokodebelnatih češpelj in sliv sploh.
Pričujoči članek posneli smo po R. Dolenčevi knjigi »Sadjarstvo", I. del. O tej knjigi govorimo na drugem mestu. Iz članka je razvidno, da se je gospod pisatelj oziral na vseslovenske razmere ter da pozna vse stroke sadjarstva prav korenito. Bodi omenjena knjiga prav toplo prij oročena vsem slovenskim sadjarjem. Gospod Dolenc piše:
Da je ložje obirati sadje, posebno pa, da je bolj pripravno odpravljati ž njega kaj škodljivega, n. pr. mali ali prav za prav lišaj (parmelia parietina), k; se ga nahaja v mnogih krajih strašansko veliko po češpljevem drevji, je najbolje vzgojevati češplje le poldebelnate. Sicer pa je vzgojevanje češpljevega drevja popolnoma enako, bodi-si, da hočemo vzrediti visoka ali le pol-visoka debla, namreč tako-le: V krajih, kjer češplje prav dobro uspevajo, in to so kraji bolj vlažnega podnebja (kakor na Pivki, na Dolenjskem, Gorenjskem, Štajerskem i. t. d., nikakor pa ne v Vipavi ali še celo na Ki asu), ni potrebno češpelj nikdar sejati, ampak pomnožujejo se s koreničnimi vzrastki starejših dreves. Kjer je namreč za češpljo pravo podnebje, tam zažene starejše drevo iz bolj privršnih korenik vse polno po-gankov, ki se spremene v bolj ali manj trnasto grmovje pa tudi drevje, ako se puste mirno rasti. Ako se taki vzrastki na mestu, kjer rastejo, obrezujejo k večemu dve leti, to je, ako se oproste na spomlad stranskih mladik in trnov, zadobe se iz njih prav dobre sajenice za drevesnico. Tako pridobljenih dre-vesec ni treba prej kakor v tretjem letu izkopati ter v drevesnico presaditi. Presade se pa ravno tako kakor hruške ali jablane, z edinim razločkom, da se prav
močno skrajšajo. Pusti se jim le za eno dobro dlan debelca nad korenikami, da se s tem prisilijo zagnati močne poganke. Od nastalih pogankov se pusti le najmočnejši min.o dalje rasti, vsi drugi se pincirajo. Pri tleli se češplje nikdar ne požlahtnjujejo. Vse daljnjo ravnanje v vzgojevanju debel je do cela enako onemu visokih jablan ali hrušek. Kadar dosežejo debelca zadostno visokost, 95 do 100 požlahtne se s sedlanjem. Cepiči se morajo jemati iz najboljšega, to je najrodo-vitnejšega in najlepše rastočega češpljevega drevja, kajti sicer se ne dobe lepa in rodovitna drevesca. S požlahtnjenimi češpljami ali slivami se ravna dalje isto tako, kakor z jablanami ali hruškami, v drugič cepljenimi.
V krajih, kjer se češplje nič kaj dobro ne pomnožujejo po koreničnih pogankih, morajo se seveda sejati. Sejejo se pa tako kakor češnje; zato ni treba o tem še dalje govoriti. V drevesnico se presade enoletni divjaki. V" dosti krajih mislijo ljudje, da koščice, pridelane na drevju, iz koreničnih izrastkov vzgojenem, niso kaljive; ali to je čisfo prazna vera.
Navadno se češplje kar nič ne vzgojujejo v drevesnici, kjer se zasajajo v veliki množini (kakor v najnovejšem času na Pivki. Čast!), že celo pa ne požlahtnjujejo. Toda, kdor vzgoji le enkrat češpljevo drevje v drevesnici, posebno pa, če ga požlahtni, vzgojeval ga bode potem vedno; kajti veselje je videti, kako raste lepo, čvrsto, skoraj brez vsega trnja tako drevje, in tako rodi veliko redneje ter veliko lepši in debelejši sad. Ako se hočejo namesto češpelj vzgojevati druge vrste sliv, ostane vse pri tem, kar smo tu povedali o vzgojevanju češpelj; razlo'ek je samo v tem, da se za po-žlahtnjenje vzamejo namesto češpljevih slivni cepiči.
Iz koščic pridelane češplje so rodovite, a rode
malo manj žlahtno sadje kakor njih materne rastline. To velja še posebno o ringlotih. Ako se sejejo, rode zadobljena drevca brez vsega požlahtnjenja prav lep sad. Ravno to velja tudi o koreničnib vzrastkih, ki so iz koren'k takega drevja zagnalih ako se vzgoji iz njih drevje.
Apnena moka na sadnem vrtu.
Sedaj bode čas, tako poroča Ph. Gerhardt-Sonnen-schied v „Praktischer Rathgeber im Obst- und Gar-tenbau", da pričnemo z delom, katero je pa še malo znano, a nepreceno; to je namreč potresanje drevja z apneno moko. Za to delo je najboljši oni čas, v kojem se začno cvetni popki napenjati in pa vlažen miren dan, tedaj obvisi namreč apnena moka na vseh delih dreves. Smoter potresanju je:
1.	Da se drevesni vrhovi mahu, lišajev in mrčesov očistijo. Moka ostane na mahu in lišajih, in jih za mori ter pokonča zalego mrčesov.
2.	Da se zavarujejo cvetni popki proti mrčesu in utrdijo proti škodljivem vremenu. Apnena moka na zunanjih delih popkov brani mrčesom, da jajčkov v popke ne zalegajo.
3.	Da se zemlja pod drevjem gnoji.
Moko narediš tako: Dobro žgano apno naškropiš z vodo (na eden stot apna dvajset litrov vode). Apno spraviš na kup, pokriješ ga z ruševino, katero tako stlačiš, da zrak ne more do apna. Čez 3 ali 4 dni je apnena moka dobra v rabo.
Razprašiš jo tako: Pri majhnih drevesih mečeš jo od tal, pri velicih z lestve v vrhe dreves. Posebnih priprav za to ne poznam. Po moji misli jih še nič ni, ker kolikor je meni znano, ne rabijo in ne poznajo še nikjer apnene moke, kot ljudje našega kraja, ki so rne zadnjo jesen popraševali po vzroku rodovitnosti mojih dreves, česar jim nikakor nisem prikrival.
0 gojenju mladih konj v hlevu
piše v „Oeconom-u" živinozdravnik E. Weiglein: Vzrok vsem napakam konjskim je slabo gojenje v hlevu in slabi vzgledi.
Med temi napakami so nekatere, katere jim gotovo v starost preidejo in ki so ljudem celo nevarne. Tudi cena se jim zelo zniža. Žrebeta menjajo svojo prvotno dlako od šestega do osmega meseca. Tedaj jih zelo srbi in grize; zaradi tega se radi drgnejo. Ako se jim bližaš in jih po vratu, glavi ali po hrbtu popraskaš, strmel bodeš, tako mirni bodo in stiskali se bodejo k tebi hvaležno in hrepeneče, kažoč, da jim dobro de. Nič boljšega nego če primes ščet in konjsko česalo (štrigelj), dobro snaži, a pazno in pametno, pa le ne s česalom, ampak le s ščetjo; ono je še preojstro za mehko kožo in kosti, ki ven mole. Tako stori dvakrat na dan, ne da bi žrebe ustrašil, in kliči je z mirnim in mehkim glasom po imenu, katero žrebeta prav dobro pomnijo.
Tako si vse lahko dosegel, kajti snaženje v tem času vedno nemirnim konjem dobro de. Snažeč vzdigni žrebetu sem in tja kako nogo, pa le malo, potem jo postavi zopet polagoma na tla in ob enem praskaj in snaži noge; žrebetu to dobro de in pozabi na to, kar se ž njim godi; tedaj vsakokrat, kadar nogo vzdigneš, udari parkrat zlahkoma na kopito z lesom od ščeti, in tako si žrebe brez težave privadil popolnoma snaženju ter vzdigovati in podajati noge. Priveži mu še ovraten jermen, spusti kobilo na piano in žrebe pojde rado za njo in privadilo se bode lahko vratnemu jermenu ter privezovanju za uzdo.
Perutninstvo.
Francozi dobivajo za kokošja jajca, prodana v inozemstvo vsako leto po 35 do 40 milijonov frankov v deželo. Iz tega moremo sklepati, da ondi perutninstvo s posebno marljivostjo in spretnostjo gojijo. Imajo mnogo praktičnih izkušenj ter so posebno opazni pri izbiranji kokelj in v pripravah za valitev. Pri nas na deželi redi vsak kokoši, pa malo jih je, ki bi tako opazno in razumno ravnali, da bi res imeli dobička.
Kokoši vse jedo, kar dobijo: meso, zrnje, zelenjavo. Če niso zaprte, iščejo si same v hrano: žuželk, črvov, zrne, trave iti. Tako nam delajo malo skrbi. Zadostuje, če jim časi kaj zrnja navržemo, zlasti kedar zavoljo slabega vremena ne morejo od doma.
Drugače pa je, koder imajo kokoši zaprte. Vtem slučaji časi precej stanejo, zlasti če so jajca po ceni. Kdor sploh kokoši redi, naj gleda na to, da mu bodo tudi po zimi nesle, kedar so jajca draga. V to svrho treba skrbeti kokošim za toploto in primerno hrano, rastlinsko in živalsko.
Tla treba s stolčenim apnom posipavati. Apno je namreč kokošim potrebno zavoljo jajčnih lupin, katerih brez njega ne morejo narejati. Po koteh na suhem morajo biti kupi pepela za kopanje, da se nadležnega mrčesa iznebijo.
Kokošim je dobro tudi nekoliko živalske hrane dajati. Zatorej priporočamo kuhinjske odpadke: kuhane preostanke mesa, maščobe, drobovino od rib, piščet itd. Vse to se drobno zaseka, pomeša z ostanki drugih jedil, dodenese malo moke, dolije kislega mleka itd. ter naredijo majhni svalki ali hlebiči. Teh se daje ali nastavlja kokošim redno in toliko da vsaka živalca nekaj dobi, tudi če je mlajša in slabša mimo drugih. Tako bodo kokoši zmeraj krepke in zdrave, posebno če se jim nekaj zelenjave, na primer salate, kapusovega perja, zelene detelje položi in časi ječmena ali ovsa vrže.
Vode morajo zmeraj imeti, tudi po zimi, vendar paziti je, da ne zamrzne. Če je kurnik združen s hlevom, pričakovati je zanesljivo, da bodo kokoši tudi po zimi jajca nesle.
Treba je še gledati na to, da bodo jajca velika in težka' V to svrho je izbrati pravo kokošje pleme, kajti vsako pleme ni pripravno da bi neslo jajca. In
torej moramo tudi tukaj izbirati takšna plemena, katerih kokoši rada in obilno jajca nesejo. Pravo pleme pogoditi, je zelo važno.
Jajca rabijo mnogovrstno, najbolj kot jed ljudem, zatem pa še, da se iz njih izvalijo mladiči v pomno-žitev kokošjega roda, pa tudi za tečne in mastne pečenke.
Valiti dajejo mladiče kokljam. Toda Francozom rabijo tudi posebne strojne valilnice. V to svrho nastala so uže večja podjetja, koder veliko piščet izvalijo na umeten način ter jako mnogo denarjev spečajo.
Nekatere trave, priporočene za krmo.
Različne vrste trav so glavni sestavni del zelene odeje naših-naravnih in umetnih travnikov ter pašnikov. Zato naj se kmetovalec potrudi spoznati najvažnejše dobre trave, in to tem bolj, ker mnogokrat seje vsled nevednosti trave, ki niso le malo vredne, ampak so kar naravnost škodljiv plevel. Travno seme je precej drago, ceneje ga moremo dobiti si, ako ga sami naberemo. Stare ženice, bolj odrasli otroci, posli, kadar utegnejo, so primerne osebe za nabiranje semena. Delo, zvršeno od teh oseb, malo stoji. Kdor pa hoče seme kake rastline nabirati, mora prej rastlino in nje svojstva dobro poznati. Ker postaja pridelovanje krme vedno važneje za naše kmetijske razmere, po- 1 dajemo s pričujočim člankom pouk o nekaterih vrstah trav pojasnjujoč besede z dobrimi podobami. Omenjamo, da so navedene trave le del velike množice dobrih trav, in da hočemo ob priliki še druge trave popisati.
Svinjski rep (nemški Timotheusgras, latinski phleum pratense), podoba 28, spada med najboljše trave. Svinjski rep je pozna, malo občutljiva trava, ki daje mnogo krme, posebno dobro raste na nama-kanih travnikih in na travnikih, ki imajo mrzlo, šo-tasto zemljo. Za take zemlje je svinjski rep najboljša trava. Mlad pokošen je mehak, in živina ga rada je, če je pa naredil uže klasje, potem daje trdo seno, ki je le za konje. Sam za se ne preraste njive, zato naj se meša z drugimi primernimi travami ali z deteljo. Svinjski rep pomladi kmalu ozeleni, cvete pozno in zdrži več let.
Trpežna ljulika (nemški englisches Raygras, latinski lolium perenne), pod. 29., raste ob potih in na travnikih, koder jo je leliko spoznati na njenih sočnih, temnozelenih listih. Cvete od junija do avgusta, seme pa zori od srede julija naprej. Ta trava zdrži na njivi sicer le tri leta dobro, vender jo zelo priporočajo, ker daje izvrstno krmo, bodi si zeleno ali posušeno. Trpežna ljulika zemljo gosto zarašča, zato med njo plevel ne more uspevati. Nje dobra lastnost je tudi ta, da jo je mogoče uže zgodaj spomladi kositi. Trpežno ljubko rabijo tudi za napravljanje trate po vrtih.
Šop ulja (nemški Fioringras, latinski agrostis stolonifera', pod. 30., raste na vsaki zemlji, posebno
j rada na vlažnih, šotastih tleh. Šopulja daje več košenj ter raste še pozno jeseni, zato je izvrstna za pozno ! pašo. Na suhi, slabi zemlji pa šopulja otrdi, da živali ne marajo za njo.
Travniška bil niča (nemški Wiesenschwingel, latinski festuca pratensis), pod. 31., je prav dobra travniška rastlina. Ta trava mnogo let zdrži in večkrat uže konci maja cvete. Travniška bilnica uspeva na srednje vlažni zemlji ter daje mnogo dobre krme. Kositi jo je najpozneje kadar cvete, ker pozneje izgubi redilnost.
Device Marije proso (nemški Zittergras, latinski briza media), pod. 32., je dobra trava za suhe lege. Vsled nje oblike jo je prav lahko spoznati.
Gospodarske novice.
t 1
Umrl je dne 19. aprila v Ljubljani gospod
dr. Franc Schiffer,
profesor medicine, c. kr. zdravstven svetnik, časten meščan ljubljanski i. t. d. Ran j ki bil je ravno petdeset let ud c. kr. kmetijske družbe, namreč od 5. maja 1837. Bodi spomin vrlega moža v spodbujo vsem onim, ki morejo na ta način kmetijstvo podpirati, blagi mož naj pa v miru počiva.
*	Čebelar v Mojstrani gospod M. Ambrožič bil je odlikovan na čebelarski razstavi, ki je bila tekom meseca aprila na Dunaji.
*	Gosp. profesor Ivan Frauke v Kranji, med Slovenci dobro poznan po knjigi, ki jo je spisal o umnem ribštvu, dobil je od c. kr. kmet. ministerstva podpore za zgradbo ribje valilnice v Trbojah pri Kranji.
*	Tečaje za požlahtnjevanje trt bode imel po naročilu c. kr. kmetijskega ministerstva gosp. Gustav Pire v naslednjih krajih: Na Čatežu 2. maja dopo-ludne, v Veliki Dolini 2. maja popoludne, pri Sv. Križu 3. maja dopoludne, v Kostanjevici 3. maja popoludne in v Leskovcu 4. maja dopoludne. Dopoludne prične se poučevanje ob 8. uri, popoludne pa ob 2. uri. Število udeležencev teh tečajev je omejeno; zaradi udeležbe zglasiti se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem.
*	Za dobro, čez zimo ohranjeno sadje bil je odlikovan s srebrno kolajno na vrtnarski razstavi na Dunaji gospod Fr. Lenček, posestnik na Blanci in ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. Gospod Lenček razstavil je našo domačo jab dčno sorto „dolenjsko (sev-niško) voščenko". Imeli smo priliko razstavljeno sadje na Dunaji videti in reči moramo, da je bilo Lenčkovo sadje med najlepšim.
* Enketa za osuševanje Ljubljanskega barja. Enketa veščakov, ki ima razsoditi, kateri načrt Pod-hagskega za osuševanje barja naj bi se vzprijel, pričela se je 20. aprila ob 9. uri v inagistratni dvorani v Ljubljani. Enketi predsedoval je dr. Kosler, navzoči so bili od poljedelskega ministerstva odposlani melioracijski inžener Eduard Marku s, predsednik odboru za osuševanje barja g. Trtni k in v enketo po vladi poklicani in od raznih zastopov odposlani gg. deželna odbornika Detelja in Dež man, stavbeni svetnik Ziegler, inžener Lippert, nadinžener Stedry, deželni inžener H r a s k y, stavbeni svetnik Potočnik, mestni inžener Duffe, posestnik F r a n K o t-	|||| nik z Vrda, f| |l§i| glavni odbornik c. kr. kmetijske družbe Josip Lenarčič z Vrhnike in Pe-r u z z i. Razgo-varjali so se
najbolje o vprašanji, ali naj se zvrši Podhagskega prvi načrt, da se množina vode odpelje po Gruberjevem kanalu, ali pa alternativni načrt, to je po Ljubljanici, ki bi stal do 1,800.000 gld. Po obširni razpravi, o kateri bodemo še natančneje poročali, izrekla se
je enketa so-	jJ^glFpv^ '
glasno za alter-	- <
nativni projekt.	Podoba 28.	Podobi, 29.
Jako važen je
ukrep enkete, da se stroški, katere je določil gospod Podhagsky za urejenje Malega grabna, Ižice, Iške, za napravo zapornice pri Iški in pri Gradaščici, za urejenje Šujce iu Curnovega grabna v skupnem znesku 377.000-gld., iz skupnega proračuna izpuste ter v zmislu melijoracijske postave z dne 30. junija 1884. 1. uravnajo posamično.
Vse razprave bile so velike važnosti za Ljubljansko mesto, kakor tudi za barjane. Posebno zanimivo debato sprožil je g. Fran Kotnikz Vrda, predlagajoč, naj enketa izreče prošnjo, da c. kr. vlada, ki pobira vodno mitnino po Ljubljanici na Vrhniki in v Ljubljani, skrbi tudi za to, da bode Ljubljanica plovna.
G. Lenarčič dodal je temu predlogu še to: Naj bi se država, ki pobira na Ljubljanici mitnino, ne stori pa ničesar za plovbo po tej reki, naprosila, da uvrsti Ljubljanico mej državne reke. Konečno je določil se naslednji proračun za inelijoracijo ljubljanskega barja po alternativnem projektu g. Podhagskega: za uravnavo Ljubljanice 973.600 gld., za uravnavo Gruberjevega kanala in za odpeljavo voda z Golovca 435.000 gld.; za napravo zapornic pri Gradaščiči 4000 gld., vkupe 1,412.600 gld. Naposled izrekel je predsednik g. dr. Kosler melioracijskemu inženerju kmetijskege ministerstva g. Edvardu Markusu zahvalo na njegovem
izvrstnem sode-"a W /	lovanji pri en-
keti. G. Mar-_	:f M	kus pa je od-
\ l/i/	vrnil zahvalo na
-asi^^Vr^fV	izvrstno delo-
vanje enkete same in izrekel gorko željo, da bi, ako Bog da, zvršil se predloženi in sedaj nekoliko popravljeni načrt v srečo in blagostanje prebivalcem barja in v veliko korist prebivalstvu glavnega mesta.
Tudi načelnik odboru za osuševanje barja deželni uradnik gosp. Trtni k izrekel je vsem udom enkete, posebne g. Markusu, gorko zahvalo, katerej so navzočni pritrdili. Zboro-Podoba 30.	vanje enkete
trajalo je do vštetega 22. aprila.
* Goved muricedolske pasme, nakupljeno iz državne subvencije, prodajal bole glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v četrtek 26. maja popoludne ob 3. uri pri »Bavarskem dvoru" v Ljubljani. Prodaja govedi vršila se bode kakor po navadi, sicer bodemo pa objavili v prihodnji številki pogoje za dražbo te govedi.	_
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 33. Kje je dobiti starih železniških šin? (J. Kr. prof. v K.)
Odgovor: Jakob Nekrep v Ljubljani prodaja stare 'železniške šine, ki so pa še prav dobro ohranjene. 100 kgr. stoji 7 gold. Sina vaga nekaj čez 200 kgr. i'ri večjih naročilih daje imenovana tvrdka znaten rabat.
Vprašanje 34. Spomladi hočem kupiti plemenskega hika. Svetujte mi, ali naj kupim beljanskega ali muri-■cedolskega bika ? (P. Š. v K.)
Odgovor: Na to vprašanje ni prav lehko odgovoriti. Predno se odločite za to ali ono pasmo, pre-udariti Vam je več reči. Ako Vam je največ do mleka, potem ima na vsak način prednost beljanska pasma. Želite pa vzrejati lepo vprežno in klavno goved, potem Vam priporočamo muricodolsko pasmo. Obirati se pa morate tudi na Vaše .posebne razmere t. j. na kupčij ske in krajevue
razmere. Laški in južno-štajerski trgovci ne marajo za drugo nego za sivo goved, ko Korošci, Tirolci in Bavarci pa kupujejo na Gorenjskem izključno le cikasto živino. Beljanska goved je kočiji-vejša od muricedolske, vendar pa prva hitreje odebeli nego zadnja
Vprašanje 35. Kje je dobiti ameriških trt? (P. Z. na F.)
Odgovor: Ameriške trte prodaja dr. Geršak v Ormužu. Dobiti jih je tudi po okrajnem glavarstvu od c. kr. kmetijskega ministrstva. Svojim udom priskrbi ameriških trt tudi društvo za varstvo vinarstva v Avstriji. Društvo ima svoj sedež na Dunaji. Sicer se pa bodete za letos uže tako prepozno zglasili za ameriške trte.
Vprašanje 35. Moja goved, ki je beljanske pasme, je zelo dolgodlaka ter mršava. Slišal sem, da priporočajo goved striči. Tudi jaz bi rad to izkusil, a želim prej Vaše mnenje zvedeti. (S. C v L.)
Odgovor: Mlada beljanska goved je vedno precej dolgodlaka, zlasti pa po zimi. Striženje govedi je dobro, a treba je zarad prehlajenja pazljivo ravnati. Ako svojo goved pridno snažite in češete, ako jo dobro krmite ter ji skrbite za primerno gorak hlev, potem goved ne bode mršava.
Vprašanje 37. Imam zelo plitvo, prodasto zemljo, ki bi jo rad zasadil s kakim sadnim drevjem. Po-
Podoba 31.
skušnje z jablanami in s hruškovim drevjem se mi niso sponesle. Bi mi li vedeli, kako drugo drevje svetovati? (Dr. F. L. v G.)
Odgovor: Za Vašo zemljo, ki nam je sicer znana, priporočamo Vam črešnjevo drevje Crešnjevo drevje Vam bode gotovo dobro in čvrsto raslo ter tudi dobiček prinašalo, ako bodete prave sorte sadili. Vaše podnebne razmere podobne so zelo ljubljanskim, tukaj pa na vrtu kmetijske družbe zgodnje črešnje redno konci junija zorijo.
Vprašanje 38. Veliko, zobato kolo moje mlatilnice se je zlomilo. Kam naj dam mlatilnico popravit ? (Fr. Ž. v D. P.)
Odgovor: Pišite v tovarno, od katere je mlatilnica kupljena, naznanite ji znamko stroja, to so črke, ki so na vsakem železnem delu stroja vtisnene, ter povejte, katero kolo želite. Tovarna Vam bode precej ustregla in to za majhne denarje, ker ima posamezne dele strojev, katere ona izdeluje, vedno na razpolaganje. Ako daste kolo kje drugje uliti, stalo Vas bode veliko več.
Vprašanje 39. Kaj je vzrok, da krava tretjega teleta svojega neče dojiti in se ga boji ter skoči kar v žleb, kadar
ga zagleda, ko je pa prvi dve teleti rada dojila. Blagovolite naznaniti, kako to nepriliko odpraviti? (H. L. pri Sv. V. nad Cerknico.)
Odgovor: Po našem mnenji morda dela tele, kedar sesa, kravi
bolečine na vimenu. Preglejte torej vime, če ni morda bolno. Drugega sveta Vam ne vemo dati. Morda kedo iz med čast. bralcev kaj več o tej reči ve? Prosimo poročil.
Podoba 32.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo na občni zbor c. kr. kmetijske družbe,
ki bode v četrtek dne 26. maja 1887 ob 9. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljaui. Program obravnavam bode ta-le: 1. Prvomestnik prične zborovanje.
2.	Poročilo o delovanji centralnega odbora.
3.	Predlog družbenega računa za 1. 1886. in proračuna za 1. 1887. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družbenikom še v pravem času razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.)
4.	Volitev predsednika. (Ker je lanska izvolitev gospoda predsednika veljala le za dobo odstopivšega predsednika gosp. barona Wurzbacha, in ker je ta doba letos dotekla, voliti je vsled družbenih pravil §. 22. predsednika v novič.)
5.	Volitev podpredsednika namesto gospoda Jos. Fr. Seunig-a, izstopivšega po §. 22 družbenih pravil.
6.	Volitev odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po §. 22. družbenih pravil izstopivših gg. odbornikov. Otona Detelje, W. Golla, Jos. Lenarčiča, Karla Neweklovskega, dr. Jos. Poklukar j a, Luke Robiča, Fr. Witschela in dr. M. pl. Wurzbacha.
7.	Volitev dveh računskih preglednikov.
8.	Poročila in predlogi centralnega odbora, med temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil.
9.	Poročila in predlogi podružnic.
10.	Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Opomba. Podpisani odbor vabi gg. družabnike v dan občnega zbora popoludne ob pol 5. uri na ogled novih nasadov na družbenem poskusnem vrtu.
Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, meseca aprila 1887.
Gustav grof Thurn,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Kmetijsko slovstvo.
Sadjarstvo ali ovočarstvo. I. del. Na vod k umnemu izgojevanju lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim ozirom na osnovo, v r e d i t e v in oskrbovanje drevesnic ljudskih šol. Spisal R. Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu.
To je naslov gospodarski knjigi, ki je ravnokar izišla pri Krajcu v Rudolfovem. Uže v predzadnji številki našega lista opozorili smo naše čast. bralce na to preizvrstno strokovno knjigo. Gospod Dolenc, ki je v sadjarstvu strokovnjak skoz in skozi, podal nam je s svojim „Sadjarstvoma knjigo, koje smo Slovenci zelo potrebovali. Knjiga obravnava sicer le vzgojevanje sadnega drevja, a ravno o tem nam je najbolj primanjkovalo dobrega spisa. Glavni pogoj dobremu sadjarstvu je dobro sadno drevje; kako slabo pri nas za to reč še skrbijo, znano je sploh. Slovenske knjige, ki se s tem pedmetom bavijo, prepisane so iz nemškega ter največ našim razmeram nikakor ne zadostujejo. V teh knjigah popisani so načini po katerih se sedaj v nobeni drevesnici več ne vzgo-jnje drevje.
Pisatelj »Sadjarstva" R. Dolenc ima pa v tej stroki uže nad dvajsetletne izkušnje, zato pa v njegovi knjigi vsak stavek kaže, da jo je spisal strokovnjak, ki je bil praktično in teoretično kos svoji nalogi. Spis je skoz in skozi samostojen, nad 60 pridejanih, od g, Dolenca samega risanih podob pa dobro pojasnjuje berilo. Ako rečemo, da je vsebina knjigi s strokovnja-škega stališča presojena, izvrstna, ter da si more vsak pameten sadjar po tem navodu svojo drevesnico brez drugega pouka popolnoma pravilno urediti, menimo, da smo s tem knjigo pravično ocenili ter najboljšo in največjo pohvalo o nje rabnosti izrekli. Priporočamo knjigo vsem slovenskim sadjarjem, posebno pa ljudskim učiteljem, katerim menimo da bode knjiga najbolje ustregla. Pridnemu založniku pa želimo tudi doberega uspeha, da dobimo potem preje druga dva dela celega spisa kmalu v roke.
Knjigo je dobiti pri založniku J. K raje-u v Rudolfovem za 75 novčičev s poštnino vred.
Tržna poročila.
Žito in poljski pridelki.
V	Ljubljani 27. aprila: Hektoliter: pšenice 7 gld. 05 kr., rži 4 gld. 87 kr., ječmena 4 gld. 39 kr., ovsa 2 gld. 92 kr., ajde 4 gld. 22 kr., prosa 4 gld. 74 kr., turšice 5 gld. 04 kr., leče 12 gld. — kr., graha 18 gld.
—	kr., fižola 11 gld. — kr.; 100 kilogr. krompirja
2	gld. 32 kr., 100 kilogr. sena 3 gld. 03 kr., 100 kilogr. slame 3 gld. 13 kr.
V	Kranji 25. aprila: Hektoliter: pšenice 7 gld.
—	kr., rži 5 gld. 04 kr., ovsa 3 gld. 25 kr., turšice 5 gld. 20 kr., ječmena 4 gld 80 kr., ajde 4 gld. 55 kr.; 100 kilogr. sena 3 gld. 75 kr., 100 kilogr. slame
3	gld. 04 kr.
V	Rudolfovem 4. aprila: Hektoliter: pšenice 7 gld. 81 kr., rži 5 gld. 86 kr., ovsa 2 gld. 61 kr., ajde 4 gld. 23 kr., turšice 5 gld. 21 kr.; 100 kilogr. krompirja 3 gld. — kr.
Na Dunaji 21.	aprila: 100 kilogramov: pšenice
gld. 9.30 do'10.40,	rži gld. 7.25 do 7.60, ječmena
gld. 6.50 do 9.50,	ovsa gld. 6.30 do 7.30, turšice gld. 6.50 do 6.80.
V	Rudapešti 21. aprila: 100 kilogramov: pšenice gld. 9.05 do 9 50,	rži gld. 6.65 do 6.90, ječmena gld. 6.50 do 8 —,	ovsa gld. 6.25 do 6.50, turšice gld. 5.70 do 5.80.
Klavna goved.
Na Dunaji 18. aprila: Ogerski pitani voli gld. 47 do 57.50, galic. pitani voli gld. 48 do 58, nemški pitani voli gld. 52 do 62, biki in krave gld. 46 do 52 za 100 kilogr. mesarske vage t. j. z vsem lojem in s polovico glave.
V	Presburgu 18. aprila.: Ogerski pitani voli gld. 48 do 59, nemški pitani voli gld. 52 do 62 za 100 kilogr.
špeh.
V	Ljubljani 27. aprila: 1 kilogr. 60 kr.
V	Kranji 25. „ 1 ,, 62 „
V	Rudolfovem 4. „ 1 „ 56 „
V	Celovcu 7. „ 1 „ 63 „
Na Dunaji 21. „ 1 „ 48 „
INSERATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ,.Kmetovalec'' za objavijenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Najboljši in najboijznani poljski
UF gips (mavec)
ima naprodaj uljudno podpisani. Ob enim naznanjam, da je moja zaloga gipsa ravno tam, koder jo je pred leti imel Ž e 1 e z n i k a r in da bodem prodajal gips po najnižji ceni.	(55 — 1)
Za mnogoštevilna naročila se priporoča vsem kmet-skim gospodarjem in sploh takim, ki gipsa rabijo
Josip Susclinig, trgovec v Kranji.
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča
umetna gnojiva, kostne
po najnižjih cenah, Na zahtevanje se vpošlje cenilnih in prospekt.
(40—4)
1 BRATA EBERL
v Ljubljani
za frančiškansko cerkvijo v hiši g. Ivan Vilharja
prodajata
oljnate barve, lake, firneže
kemične iu prstene barve lastnega izdelka, čopiče ter vse v nje stroko spadajoče blago na debelo in drobno.
Posebno se priporočajo oljnate barve v kosi-tarskih (plehastih) posodah za trgovce in prodajalce. pri čemur opomnimo, da se naše barve ne smejo zamenjati z navadnimi kakor se sploh prodajajo, kajti od nas prodajane barve so ke->> mično čiste in s pravim, z lanenega olja iz-^	delanim firnižem ribane. (46—3) ^
Zahvala.
V dolžnost si štejem, zavarovalnemu društvu „AZIENDA" po tej poti javno zahvalo izreči, ker mi je to društvo po glavnem zastopniku gospodu Josipu Prosencu v Ljubljani škodo, katera me je vsled požara 10. t. m. zadela, že danes, to je tretji dan po nesreči, popolnem izplačalo.
Jaz moram to jako solidno društvo vsem posestnikom prav gorko priporočati, kajti uverjen sem, da | bode vsak zavarovanec, tako kakor jaz, z zavarovanjem pri „AZIENDA" popolnem zadovoljen.
Grodešiče, dne 13. aprila 1887.
France Bergant,	Lorenc Starman.
soseskini mož, priča.	(-54—1)
najem
m
se daje
g}	štiri njive ležeče na Ljubljanskem
g	polju prav bliso mesta.
I®	Njive merijo 5 oralov in 924 O0 ter jih je mo-
j||;	' goče precej prevzeti. (49—3)
tni

Natančneje pogoje se izve v i i
te
Frančiškanski ulici št. 12, 1. nadstropje.
ffli i
(3-6)
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
Pocinjena, bodeča žica (drat) iz jekla,
JM,
strojem pletene mreže
is žice (dratu).
Trpežno! Hiša za 10 kokoš. Trpežno! Ograje za vrte, gozde, parke i t d., kakor vse sorte mrež za kur-nike in za hiše za fazane Varnostne mreže proti ognji, mreže za oknja, mreže za sejati pesek in šuto, torbe čez gobec za govejo živino in za pse. Dratene vrvi vsakovrstne sestave. Železne vrate in
stavbe iz železa sploh. Vse to izdeluje: Eisendraht- und Maschinendrahtgeflechts-Fabrik und Bauschlosserei
Franz Sclirockenfuclis in Waidhofen a. d. Ybbs.
Ograje iz pocinjene dratene mreže ne stanejo več kakor dobre lesene ograje, so pa neizrečeno trpežne in dajo ograjenemu prostoui ličen in gospodski obraz. Proračune dopošle se zastonj in poštnine prosto.	(27—5)
Anton Reissenzahn
tovarna gospodarskih strojev in livarna železa v Bubni pri Pragi.
Ta tovarna priporoča svoje prav cene izdelke, ter jamči za njih dobro sestavo 111 trpežnost. V zalogi ima: mnogovrstne pluge, brane, valjarje vsake sestave, stroje za sejat vsili sistemov, seneiie grablje za vpregati, stroje za košnjo žita in trave, mlatilne stroje na roko, na gepeij in na par, lokomobile, stroje za čistenje žita, stroje za drobljenje in rezanje krme, sploh vse gospodarske stroje in oprave.
Cenike s podobami pošilja se na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.	(tO—7)
r
ooooooooooooooooo«
Mir v Evropi
je zagotovljen, zato pa iz inozemstva ni več velikih naročil na obleko. Največja in najbolj znana tovarna za oMeko mora vsled tega prodati svojo zalogo, ki je bila namenjena za inozemstvo in ki obstoji iz nad 2300 elegantnih, namodnih, krasno opravljenih


l
f
W
za pomlad in poletje v vsaki velikosti. Te obleke se prodaja za tako nizko eeno, da je le delo plačano, kajti zaloga se mora izprazniti, da bode mogoče naprej delati. Vsaka obleka obstoji iz namodnih narejenih hlač, iz telovnika (gilet) in iz elegantno izdelane suknje, kakor kažeti podobi. Barvo obleke je mogoče izbrati ter tudi kvaliteto,
Cela narejena, poletna
obleka
gospoda.
hlače, suknja
•in
telovnik
<fl 7 RA	II. kvaliteta:
	Fina, cela obleka iz brnskega
gl. I.0U	namodnega blaga.
III. kvaliteta:
Najfinejša obleka iz Rei-chenberskega blaga._
i _
L„Fekete's" Herren ■ Kleider ■ Filiale, o
WIEN, Hundstliurmstrasse Ar. 18, alt. a oooooooooooooooooo«
Pri naročilih zadostuje naznaniti dolgost hlač, mero okol prs in dolgost rokavov ter željeno barvo Uzorce se ne more poslati, iver se oddaje le cele obleke. Naročila pošilja po poštnem povzetji	(50—2)
Klenert & Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
- v Gradci. -
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborilo zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih iu pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltlikovce; Jagodnega sa^Ja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (16—0)	za drevorede itd.
Razpošlljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
Lepo kravo,
kravo s teletom, štiri junice,
in par ju neko v, ,«_*>
križavega plemena, prodam takoj pod prav ugodnimi pogoji zarad svoje preselitve.
Ponudbe in vprašanja naj se izvoli pošiljati na
«Tos. Lavrenčič-a,
v T^ijtit>lj:»ni, narodni trg-, št. 13.
avstrijsko-francosko društvo i
nu D u 11 < i ji
Društveni delniški kapital znaša
6 milij. frankov = 2,400.000 slatov.
„AZIENDA" zavaruje
proti škodi po toči
+ po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se
T	imelo pozneje še doplačevati. Premije se odmerijo kolikor
♦	mogoče eeno in kdor precej plačati ne more, se mu dovolj
t	do konca septembra obrok k plačilu premije.
J	Oglasila za zavarovanje vsprejema se pri
| glavnem zastopstvu „AZIENDE"
X	v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
i (53—1)	Glavni zastopnik:
t	Josip Frosenc,
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J