ISSN 0351-6407 iiniiiii milil "77035 640019 9 "77035 Ko se Fabijan naznanja, sok v drevesih že poganja. Murska Sobota, 27. januarja 2000, leto Lil, št. 4, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTUALNO DOMA, str. 3 INTERVJU, str. 1O Kovačev umik na združenje ŠTEFAN SOBOČAN Prvi križ V lanskem letu je ugasnilo na pomurskih cestah 29 življenj, to je devet več kot predlani. Zadnja prometna nesreča v letu 1999, kije terjala kar dve življenji, povrh pa še bratov, se je zgodila 9. novembra. Minili so še preostali dnevi novembra, ves december, stopili pa smo tudi že v tretjo tretjino januarja in na njenem začetku k sreči na nobeni cesti nihče ni umrl. Prav gotovo je tako (ugodno) stanje posledica poostrene kontrole policistov, ki so izvajali v omenjenem obdobju dve odzivni akciji: Promil in Veriga. Pri prvi je delovalo več patrulj skupaj in so ustavili vse voznike, ki so pripeljali drug za drugim; v drugi pa so svoje poslanstvo opravili radarji, postavljeni v nizu, to je pomenilo, da če si enemu ušel, si se zagotovo ujel v objektiv drugega. Policija bo s temi akcijami nadaljevala. Seveda ne za to, da bi »kasirala«, ampak da bi nas voznike znova in znova opozorila, da na cesti nismo sami, zato se je treba dosledno držati prometnih predpisov. Po 76 dneh sorazmernega miru je na pomurski cesti žal ugasnilo prvo življenje. 25. januarja je umrl v soboški bolnišnici 63-letni pešec Viktor K. z Apaškega polja, na katerega je 20. januarja (ob 18.30) naletel avtomobilist. Če bi nosil kresničko, morda ne bi prišlo do nesreče. Ni mogoče kar tako verjeti, da nam je vsem določena taka ali drugačna usoda. Pred nami je enajst mesecev novega leta v novem tisočletju. Kaj nam bodo prinesli naslednji letošnji meseci. Če bomb kaj več storili za svojo in tujo varnost (upoštevanje prometnih predpisov), potem bo nagrobnih križev manj. In to si vsi želimo, mar ne? LJUD5HH UHIVERZH MURSKA SOBOT« Slomškova 33, tel: 36 560 Ste stari od 15 do 25 let, nimate statusa učenca, dijaka, študenta, niste zaposleni in nimate poklica? Vključite se v program Projektno učenje za mlade PUMs je za udeležence BREZPLAČEN ZANIMIV JAVNOVELJAVEN PRIJAZEN PUMs je lahko prvi korak ... Vabljeni na Ljudsko univerzo Murska Sobota, Slomškova 33, tel. 36 560, do 10. 2. 2000 Mi smo doktorji znanosti Obrata moških oblačil v Lendavi ne bodo zaprli V največji pomurski družbi, v soboški Muri, imajo proizvodne zmogljivosti za leto 2000 v glavnem razprodane, zato ni strahu, da bi delavci ostali brez dela. Navkljub vsemu so se v podjetju odločili, da novih delavcev ne bodo zaposlovali, pač pa bodo vrzeli zapolnjevali s prerazporejanjem. Omejevanje zaposlovanja seveda ne velja za strokovnjake, ki jim bodo vrata Mure tudi v prihodnje odprta. Zadnja odločitev o prerazporeditvi ene brigade delavcev iz obrata v Lendavi v matično Tovarno moških oblačil v Mursko Soboto je sicer med delavci in v sindikatih povzročila nekaj negodovanja, vendar odgovorni pravijo, da je to ena od dolgoročnih usmeritev podjetja, ta prerazporeditev pa ni prva in tudi ne zadnja. Zagotavljajo pa, da obrata v Lendavi ne bodo zaprli, saj tam še vedno ostaja 250 delavcev. Več na strani 7. Fotografija: NATAŠA JUHNOV Leto dni po stečaju Mesne industrije Kdo bo kupil Pomurko? Slovenska razvojna družba bo prodala svoj delež o treh letih in pol negotovosti so v Mesni industriji Pomurka v začetku lanskega leta z uspešnim pobotom končali stečajni postopek. Ves čas trajanja stečaja so soboški mesarji nadaljevali proizvodnjo, saj sta si stečajni senat in stečajni upravitelj zadala cilj, da Mesna industrija konča stečaj kot delujoče podjetje, saj je to življenjskega pomena za živinorejce na tem območju. Pobot se je končal z odpisom dela terjatev, del terjatev so upniki spremenili v lastniške deleže, večinski lastnik v Pomurki Mesni industriji pa je tako postala Slovenska razvojna družba. in njihova usoda postaja vprašljiva. Če bo Pomurko Mesno industrijo kupila ABC Pomurka International, bo lastništvo ostalo v domačih rokah in takšnih nakupov bi si želeli še več. LUDVIK KOVAČ ■ LOKALNA SCENA Občina Razkrižje proračun na ogled postavi med ljudi str. 4 KRONIKA IZBRANO Iranka -mladoletna mamica str. 11 Za nemškega ovčarja 350 tisoč nemških mark str. 9 Rokavice str. 22 IDOBRO JE VEDETI marles hiše maribor d.o.o. Hiše po vaši meri VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo na tem mestu objavili ime»naroč-nika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! NAROČNIK Novica, da želi SRD prodati svoj lastninski delež v Mesni industriji, ne preseneča, saj tudi novo vodstvo družbe nadaljuje politiko prejšnjega vodstva, ta pa je, da želijo izstopiti iz podjetij, kjer so lastniki. Vendar pri tem poudarjajo, da ne za vsako ceno in tudi Mesne industrije ne bodo prodali kar tako. SRD je v Mesni industriji 57-odstotni lastnik, razpis za prodajo je v pripravi in ga bodo v prihodnjih dneh tudi objavili. Cene nam seveda niso za- upali, pravijo pa, da za nakup vlada zanimanje. Predvidevamo, da se za nakup zanima tudi družba ABC Pomurka International iz Murske Sobote, ki kot izvozno in uvozno podjetje že ves čas uspešno sodeluje z Mesno industrijo. Če bo kupčija uspešna, bo to vsekakor dobra poteza, ki bo tudi v prid pomurskim živinorejcem. Zdaj se nam namreč vse prevečkrat dogaja, da pomurska podjetja prehajajo v lastništvo podjetij iz drugih delov Slovenije MERKURJEVE VROČE CEHE >MERKUR AKTUALNO OKOLI NAS 27. januar 2000, MI Povolilna Hrvaška Plusi in minusi državne blagajne Mesič kot bumerang za HDZ Graničev poraz v prvem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem je najoprijemljivejši dokaz o koncu Tudmanove HDZ - enake možnosti za Budišo in Mesiča a ponedeljkovih predsedniških volitvah na Hrvaškem se pravzaprav ni zgodilo nikakršno presenečenje, četudi je na začetku meseca veliki volilni poraženec prof. dr. Mate Granič sebe že videl kot zmagovalca ne samo prvega kroga, temveč predsedniških volitev. K njegovemu porazu je največ prispevala HDZ, ki ji je bil Granič predolgo zvest, da bi lahko upal na selitev v predsedniške dvore. Notranji frakcijski boji v HDZ in zlasti bitka za Tudmanovo nasledstvo v partiji in državi so opravili svoje, prav tako pa korenite spremembe v volilnem razpoloženju ljudi, ker so 3. januarja napovedali konec Tudmanove ha-dezejevske Hrvaške in razkroj partije, ki je eno desetletje vladala našim južnim sosedom. Graničeva priljubljenost je bila očitno le navidezna in tako marsikdo ni predvideval, da bo nekdanji hadezejevec, stečajni upravitelj SFRJ, soustanovitelj HDZ in v zadnjih šestih letih najostrejši kritik Tudmanove politike - 65-letni dipl, pravnik Stipe Mesič, ki mimogrede ni bil izvoljen niti na ponovoletnih parlamentarnih volitvah - izšel kot prepričljivi zmagovalec prvega kroga. N Velika kakovost To, kar se je še pred nedav nim kazalo kot velika pomanjkljivost Mesiča v politiki, se je na koncu izkazalo kot velika kakovost, ki je 14 let mlajši Dražen Budiša nima. Gre pa za nekaj, česar se ni mogoče naučiti. Stipe Mesič je po službi zmeraj hodil med ljudi, kramljal je z vsakomur, ki se je našel v njegovi bližini. Nobenemu časnikarju ni odklonil intervjuja, pa tudi če ga je bilo treba zaradi časovne stiske delati ponoči. Nikoli ni imel dlake na jeziku, saj je dal na nekem predvolilnem shodu hercegovskim Hrvatom jasno vedeti, da bodo poslej morali živeti od svojih rok. Seveda pa s tem ni rečeno, da je zmagovalec IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika); A, Nana Rituper Rodež, Bernarda Baiažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šd-men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom) Naslov uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000.00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si._______ drugega kroga predsedniških volitev čez dva tedna na Hrvaškem znan že vnaprej in da sedaj Dražen Budiša nima možnosti za dokončno zmago. Toda na začetku predvolilne kampanje so Mesiča kvečjemu uvrščali na tretje mesto, sedaj pa je bilo videti, da bi potreboval le še kakšen dan več, da že v prvem krogu zbere večino glasov, ki bi ga pripeljali v predsedniške dvore. Vladanje brez blišča Kandidata napovedujeta nov stil vladanja - brez blišča predsed-. .niških dvorov, kakršen je spremljal Tudmanovo vladavino od prihoda na oblast do smrti. Ker je v politiki marsikaj mogoče, lahko sedanje razmerje sil znotraj šesterice poruši bitka za predsedniške dvore med SDP-HSLS in četverico narodnjakov, kmetov, liberalcev in regionalne stranke IDS iz Istre oziroma med Budišo kot kandidatom zmagovitega dvojca na parlamentarnih volitvah in Mesičem kot kandidatom četverice. No, ker ima hrvaški polpredsedniški sistem s 24 pooblastili predsednika republike izjemno moc pri upravljanju države, pomeni uvrstitev Mesiča in Budiše v zadnji krog predsedniških volitev pravzaprav najhujši udarec dosedanji hadezejevski oblasti, ki jo je že videti, kako se razbita na kot črepinje majhne stranke bojuje za svoj obstoj v tistem delu hrvaške politike, ki predstavlja komaj omembe vredno opozicijo. Mimogrede, ni naključje, da so zmago opozicije na parlamentarnih volitvah in uvrstitev Mesiča in Budiše v drugi krog predsedniških volitev zelo toplo pozdravili v srbski opoziciji. Vsi pa mimogrede poudarjajo, daje Mesičeva soproga Srbkinja, take narodnosti pa je tudi mati Dražena Budiše. PETER POTOČNIK FOTOfREUTERS ■ Trgovina pod mizo Kaj so sprejeli in kaj zavrnili o, kar se je dogajalo med obravnavo proračuna, je bilo najslabše doslej, odkar sodelujem pri teh obravnavah,« je bil o proračunski razpravi kritičen pomurski poslanec Feri Horvat. »Bilo je veliko trgovine pod mizo, česar ne opravičuje niti to, da smo v predvolilnem letu.« Državni proračun je bil sprejet s 46 glasovi za in 23 proti. Državna blagajna bo imela 1021,3 milijarde tolarjev prihodkov in 1059,7 milijarde odhodkov. Primanjkljaj znaša 38,4 milijarde tolarjev. Od 335 dopolnil je državni zbor sprejel 15 amandmajev vlade, poslancev in poslanskih skupin. Posledica tega je bila neusklajenost proračuna, ki so jo rešili z uskladitvenim amandmajem. Ta je poleg vseh vladnih dopolnil upošteval še štiri amandmaje pozicijskih in tri amandmaje opozicijskih poslancev. Med njimi ni nobenega amandmaja pomurskih poslancev. T Denar za porodnišnico menda bo Uskladitveni amandma je ostal brez postavke »Splošna bolnišnica Murska Sobota - ginekološko porodni oddelek«. Poslanca Andrej Gerenčer in Ciril Pucko sta za soboško bolnišnico predvidevala 235 milijonov tolarjev, ki naj bi jih dobili na račun Ministrstva za kmetijstvo. Poslanci so amandma sicer podprli, toda zapletlo se je pri odboru za finance in monetarno politiko. Med zasedanjem o uskladitvenem amandmaju sta med člani odbora sedela tudi Maria Pozsonec in Ciril Pucko. Ko sta ugotovila, da amandmaja o soboški bolnišnici ne bo zraven, sta se odločila, da »pridobita« nekaj časa. »Zapustila sva sejo odbora in povzročila nesklepčnost,« je povedal Ciril Pucko. Jutro nasle- Presenetljivi obrati v procesu oblikovanje nove avstrijske vlade Konec velike rdeče-črne koalicije Politično dogajanje v korist Haiderjevim svobodnjakom vstrijski predsednik Thomas Klestil je z vztrajanjem pri nadaljevanju vladanja rdeče-črne koalicije pod vodstvom kanclerja Viktorja Klime (SPO) v državi povzročil politično krizo. Nadaljevanje takšne koalicije, kot si jo je zamišljal in želel, ni mogoče. Modro-črna vladna koalicija je zanj absolutno nesprejemljiva, tako konservativna ljudska stranka (OVP) zunanjega ministra VVolfganga Sciissla kakor desničarski svobodnjaki (FPO) koroškega deželnega glavarja Jbrga Haiderja pa nočejo podpreti manjšinske vlade socialdemokratov (SPO). Klobasa za psa Klestil je kanclerju Klimi že v drugo podelil mandat za sestavo nove vlade, potem ko pogajanja med rdečimi socialdemokrati in črnimi konservativci niso uspela. Čeprav sta stara koalicijska partnerja uspela doseči soglasje na vsebinski ravni, se pri razdelitvi resorjev nista mogla zediniti. Vodja SPO in kancler Viktor Klima je ob koncu posvetovanja z najvišjim organom svoje stranke povedal, da so socialdemokrati dobili občutek, da konservativna stran v pogajanjih za dnjega dne je prineslo dogovor med ministrstvi za kmetijstvo, zdravstvo in finance. Dogovorili so se namreč, da postavke pomurskih poslancev v proračunu ne bo, bo pa zato Ministrstvo za zdravstvo iz naslova investicij ter amortizacije in prodaje sredstev za soboško bolnišnico namenilo 153 milijonov, Ministrstvo za kmetijstvo pa bo Ministrstvu za zdravstvo (iz prerazporeditev, ki so med ministrstvi mogoča) namenilo še dodatnih 82 milijonov tolarjev. Občinskih pet odstotkov Soboški župan Anton Slavic pa ne bo zadovoljen samo zaradi denarja za porodnišnico, temveč tudi zaradi zavrnitve »Trofeniko-vega amandmaja«. Poslanci so raje sprejeli predlog odbora za finance in monetarno politiko, ki predvideva, da se bo občinam 35 oblikovanje stabilne vlade sploh ni resno sodelovala. OVP naj bi šla š svojimi zahtevami prek vseh meja, zlasti pri poskusu pridobitve finančnega ministrstva, čeprav je vodja ljudske stranke Wolfgang Schiis-sel medtem popustil in predlagal, da bi finance prešle vsaj v nestrankarske roke. Finančni minister Rudolf Edlinger (SPO) je zahtevo ljudske stranke zavrnil z izjavo, da bi pomenilo predati nadzor nad financami konservativni strani enako kot dati psu klobaso, da bi jo čuval. odstotkov prihodkov iz dohodnine zmanjšalo le, če ne bodo podale predhodnega soglasja, da nameravajo financirati javne zavode na področju kulture, in sicer le za obseg financiranja rednega obratovanja kulturnih zavodov, ki se v tem letu plačujejo iz državnega proračuna, in ne za pet odstotkov, kot je v prvotnem predlogu predvidevala vlada. Naloge vlade Na proračunskem zasedanju sta bila sprejeta tudi sklepa, kiju je predlagal Feri Horvat. Vsebina prvega pravi, da bo morala vlada do konca marca pripraviti predlog zakona o finančni izravnavi in ga predložiti državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Zaradi drugega sklepa pa bo morala vlada sprejeti ali predlagati državnemu zboru rešitev za odpravo neskladja med zakonom o pospeševanju turizma in zakonom o financiranju občin v zvezi s krajevno turistično takso ter zagotoviti izvajanje zakona o pospeševanju turizma in enakopravni položaj občin pri finančni izravnavi. 0 lendavskem kulturnem domu Tudi narodnostna poslanka Maria Pozsonec je predlagala nekaj amandmajev, med njimi za 30 milijonov za lendavski kul- Prevelika predsednikova pričakovanja Proces oblikovanja nove avstrijske vlade, ki traja od parlamentarnih volitev 3. oktobra lani, ima vse elemente odlične kriminalke. Za avstrijsko in tujo javnost je bil presenetljiv že sam rezultat volitev, ko so konservativno ljudsko stranko, dotlej drugo največjo politično moč v Avstriji, premagali desničarski svobodnjaki populista Jorga Haiderja. Ker je Schuessel pred volitvami napovedal umik konzervativne stranke v opozicijo, če pade na tretje mesto, se je že ob začetku pogajanj postavilo vprašanje, ali bo vodja ljudske stranke prelomil obljubo ali ne. Pogajanja za oblikovanje nove vlade so se začela v nenavadnem ozračju in pod svojevrstno prisilo. Predsednik Thomas Klestil je podelil mandat za sestavo vlade kanclerju Viktorju Klimi in izrazil željo, da sestavi vlado, ki bo imela večino v parlamentu ter ugled doma in v tujini. Z zahtevo po parlamentarni večini je predsednik, ki ima po avstrijski ustavi izjemno velik vpliv na oblikovanje vlade, hotel izključiti možnost manjšinskega vladanja socialdemokratov, z zahtevo po ugledu pa onemogočiti prihod desničarskih svobodnjakov v novo vladno postavitev. turni dom. Predlagala je, da vsoto vzamejo iz malhe ministrstva za kmetijstvo, vendar je s svojim predlogom uspela le pri poslancih, uskladitveni amandma pa je znesek namenil dvojezični šoli v Špetru v Videmski pokrajini. Proračun je težko politično dejanje Po sprejetju proračuna, iz katerega bomo Pomurci dobili tudi sredstva za preplastitev ceste na Petanjcih, za obnovo nekaterih cest na Goričkem in odseka Ho-tiza-Kapca in razkrižje-Stročja vas, je minister za finance Gaspari zavrnil očitke poslancev o »mešetarjenju«. Največ jih je bilo izrečenih prav na račun sredstev, ki naj bi jih namenili za obnovo cest. Finančni minister je povedal, da se po njegovem vsi poslanci zavedajo, da je proračun pretežno politično dejanje, politika pa pomeni iskanje pozitivnih kompromisov. Po njegovem je nesmotrno trditi, da so se poslanci, ko so se odločali za amandma o cestah, odločali nerazumno oziroma neracionalno, saj to, kaj bo v kakšnem programu gradnje, ni samo stvar stroke in gradbincev, ampak predvsem tistih, ki o tem odločajo. Koliko so in ali so mešetarili pomurski poslanci, ni dovolj znano. Kljub vsemu se je pojavil očitek, da ne glede na to, da pripadajo različnim strankam, včasih ne držijo skupaj za pokrajino, kot bi morali, in ne dvignejo rok takrat, kadar je potrebno glasovati za predlog »sopokrajinskega« kolega, ki bi koristil deželi ob Muri. DEJAN FUJ9B Ponovna podelitev mandata Potem ko je kancler Klima predsedniku poročal o neuspešnem koncu pogajanj za ponovno postavitev rdeče-črne koalicije, mu je Klestil še v drugo podelil mandat za sestavo nove vlade, tokrat z milejšimi zahtevami. Klimi je naročil, naj se pogovarja z vodji vseh preostalih strank in naj mu ponovno poroča o poteku pogajanj. Kakšne barve bo nova koalicija? Socialdemokrati, ki imajo 65 od 183 poslanskih mest, lahko sestavijo parlamentarno večino samo s Schuesslom (OVP) ali Haiderjem (FPO), njuni stranki imata vsaka po 52 poslancev. Tudi stranka zelenih je s svojimi 14 poslanskimi sedeži za 13 glasov prešibka, da bi kanclerju Klimi (SPO) pomagala iz slepe ulice. Rdeče-črna koalicija seje izkazala za neizvedljivo, modro-črna barvna kombinacija pa je za predsednika nesprejemljiva. Pričakovati je, da bo predsednik v ponudbi večjega in manjšega zla izbral manjše, in sicer da bo dal za prihodnje obdobje zeleno luč za oblikovanje rdeče-mo-dre koalicije. MARJETKA RAUŠL FOTO:REUTERS I VESTNIK , 27. januar 2000 AKTUALNO DOMA 3 Potrošnikov nadzorni svet imenoval za direktorja mag. Alojza Režonjo Komentar Kovačev umik na združenje ponedeljek se je sestal Nadzorni svet Potrošnika, ki je razrešil dosedanjega direktorja mag. Jožeta Kovača in na njegovo mesto imenoval dosedanjega direktorja komerciale mag. Aloj- za Režonjo. Kot je znano, zamenjava ni nepričakovana. Ob prevzemu, ko so postala kranjska Živila 62-od-stotni lastnik Potrošnika, je dosedanji direktor Jože Kovač zagrozil z odstopom. Temeljni razlog je bil njegovo nestrinjanje z menjalnim razmerjem Potrošnikovih delnic za Živilove, ki je bilo 9 proti 1. Glede na to, da delnice Živil niso kotirale na borzi in ker so prišla Živila do Potrošnikovih delnic z izdajo novih delnic, so bili protesti verjetno upravičeni. Čeprav je predstavnik novega večinskega lastnika direktor Živil v izjavi za naš časopis poudaril, da v tem trenutku ne načrtujejo zamenjav na vodilnih položajih Potrošnika, je kljub vsemu povedal, da se Gorenjci držijo tega, kar povedo, in je torej pričakoval Kovačev odstop. No, zgodba se je v tem času razpletla nekoliko drugače. Jože Kovač je bil minulo sredo izvoljen za profesionalnega sekretarja trgovskega združenja pri GZS, kjer je bil do sedaj predsednik, in tako je zamenjava na Potrošnikovem vrhu logična. Tako je sedanji nadzorni svet brez »sugestij« novega večinskega lastnika imenoval za direktorja mag. Alojza Režonjo za obdobje petih let. Novi direktor nam je povedal, da formalno prevzema dolžnost prvega marca, do predaje poslov pa bo prišlo prvega februarja. Ob tem je poudaril, da se z lastništvom Potrošnika ne obremenjuje preveč, ampak mu je prvi cilj, da v tem hudem konkurenčnem boju na trgu Potrošnik še naprej ohrani pozicijo prvega trgovca v tem prostoru in da s kakovostno in konkurenčno ponudbo Potrošnik ostane uspešno in dobičkonosno podjetje, kar posredno pomeni tudi delo za nekaj več kot 620 Potrošnikovih delavcev. J. VOTEK ■ Lokalna samouprava na preizkušnji Jara kača problemov Člani vladne službe za lokalno samoupravo obiskali nekatere občine na desnem bregu Mure - Za odpravljanje pomanjkljivosti gotovitve iz posameznih občin so si podobne kot jajce jajcu. Po razdelitvi nekdanje ljutomerske občine na štiri manjše je namreč obilo začetniških težav. Tako v novonastali veržejski občini med drugim opozarjajo, da je preveč nepotrebnega administri- ranja. Ob množici različnih zakonov in predpisov se nadaljuje »poplava« raznih papirjev, ki se iz dneva v dan grmadijo, pravega učinka od njih pa za zdaj še ni. Tudi v občini Razkrižje niso imuni pred temi vosti, kar ni mačji kašelj. Nikjer niso bili v zadregi tudi takrat, ko so obravnavali priprave gradiva za seje občinskih svetov, družbenih in društvenih dejavnosti, ki so na tem območju zelo razvejane. Več prizadevanj pa bo očitno potrebno pri načrtovanju ustanavljanja nekaterih skupnih služb za več občin, kot so npr. inšpekcijske. Nobena pomurska občina zagotovo ne bo nikoli ugotovila, da ima za vse svoje potrebe dovolj denarja. Nujnih projektov in neizogibnih stroškov je namreč vedno več, kot je sredstev v občinskih vrečah. Do včeraj prebivalci istih občin, ki so se po reorganizaciji znašli v sosednjih občinah, zdaj žalostno ugotavljajo, da so tudi njihove finančne bilance zelo različne. Medtem ko ponekod v teh dneh sprejemajo odločitve o dodat- nem zadolževanju v tekočem proračunskem letu, so drugje že oblikovali predlog proračuna za prihodnje leto. , Kako bodo nove občine živele in stregle svojim občanom ter ustavnim zahtevam raznolikih občin v svetu ob Muri, ob njihovem ustanavljanju v dveh etapah ni bilo mogoče vnaprej napovedati. Marsikje pa si takšnih ocen ne upajo izrekati niti dandanes. Drobljenje občin je ljudem marsikje prineslo dolgo želeno sa- MILAN JERŠEl Občinske proračunske zadrege problemi,' ki jim odžerejo precej časa, ki bi ga sicer lahko porabili za konkretna vprašanja uveljavljanja lokalne samouprave na terenu. Pri tem seje vladna komisija poglobila zlasti v nekatere zadeve glede organiziranja občinskih teles in jih opozorila na napake ali pomanjkljivosti pri izdelavi občinskih statutov. Marsikje še nimajo sprejetih poslovnikov, kar otežuje izvajanje konkretnih primerov. Prav tako so našli »luknjo« pri pregledovanju sklepov o imenovanju podžupanov. V Ljutomeru, Razkrižju in Veržeju so namreč, sicer nenamerno, pozabili na zakonsko določilo, po katerem mora biti hkrati s sklepom o imenovanju podžupanov opredeljeno, da le-ta v določenih primerih prevzame naloge, pristojnosti in pravice župana za določen čas oziroma do izvolitve novega župana, če je ta na kakršen koli način nezmožen opravljati svojo funkcijo. Povsod imajo oblikovano občinsko volilno komisijo ter komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, drugače pa je pri drugih obveznih organih. Tako so predstavniki vladne komisije za lokalno samoupravo pogrešali več občinskih komisij. V prvi vrsti gre za komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Enako pa ugotavljata tudi za odbor za razpolaganje s sredstvi premoženja in svet za varstvo potrošnikov javnih dobrin, ki v praksi doslej še nista zaživela. Vprašalnik je zajemal tudi odnose med občinsko upravo in upravno enoto. Zanimiveje, da so povsod zatrdili, kako so ti odnosi na primerni ravni. Ob tem je pomenljiv podatek, daje ljutomerska upravna enota pred časom celo prejela certifikat kako- MILAN JERŠEl mostojnost, obenem pa jih pahnilo v negotovo finančno načrtovanje. Ponekod mlade pomurske občine v prvem letu samostojnosti, letu 1999, niso mogle sprejeti realnejših proračunov, ker niso poznale niti vseh svojih obveznosti. Po drugi strani pa se je izkazalo, da ne s svojimi in ne z državnimi sredstvi ne zmorejo zadovoljevati vseh potreb. Tako se dogaja, da morajo nekatere občine to jesen sprejemati rebalanse proračunov, da bi se lahko dodatno zadolževale, drugod pa ugotavljajo, da jim denar ostaja. Slednje velja zlasti za tiste primere, ko zaradi še vedno nesklenjenih delitvenih bilanc ni videti konca, prizadete občine pa se v taki situaciji ne morejo dodatno zadolževati. V praksi je še vedno precej lokalnih skupnosti,- ki se ne morejo same financirati in so torej deležne t. i. državne finančne izravnave. S tem se ukvarjajo zlasti tiste goričke občine, kjer so začeli graditi mednarodno železniško povezavo, na ta problem pa bodo prej ali slej naleteli tudi povsod tam, kjer bo speljana avtocesta. Takrat bodo namreč v občinski proračun dobili del denarja od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. To pa bo občini, ki se ne more sama financirati in je torej deležna t. i. državne finančne izravnave, povzročilo precejšnje težave, ker je odškodnina zakonsko namenjena le za izboljšavo kmetijskih zemljišč. Podobno kot t. i. igralniški tolar, o katerem je v zadnjem obdobju veliko razprav, je v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna tudi odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda izvirni prihodek občine. Občinam, ki imajo skromen proračun oz. premalo lastnih sredstev za financiranje proračunskih nalog, zaradi česar dobijo državno dotacijo, pa pomenijo dodatni izvirni prihodki zmanjšanje dotacije oz. finančne izravnave. Zadrega pa ima pravzaprav podlago v tretjem zakonu, in sicer v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki določa strogo namensko porabo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Tako bodo nekatere občine zavestno kršile zakon o kmetijskih zemljiščih in teh sredstev ne bodo mogle porabiti za kmetijstvo, ker se jim bo v nasprotnem primeru proračunsko financiranje razsulo. Zato se marsikje zavzemajo, da bi postal kmetijski tolar izredni prihodek občin, ki se ga porabi za namene, ki jih določa zakon. Glede na podatke iz nekaterih občin je v grobem torej mogoče ugotoviti, da manjše, pretežno v kmetijsko dejavnost usmerjene občine vsaj letos in prihodnje leto ne bodo imele bistvenih težav z uresničevanjem in oblikovanjem proračuna ter zadovoljevanjem potreb lokalne skupnosti in svojih prebivalcev. Bolj kot je kakšna občina urbana, toliko večje bodo njene potrebe in večji bo pritisk na dodatno zadolževanje. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Model Evropskega parlamenta v Ljutomeru Pet področij Otvoritvene slovesnosti se je udeležila tudi generalna sekretarka modela Evropskega parlamenta A. V. S. Meijerink D ijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so se lani kot predstavniki Slovenije v vlogi opazovalcev udeležili zasedanja parlamenta mladih Evropske unije v Bonu. To je bilo zanje vsekakor veliko priznanje. Še večje pa je bila odločitev, da so jih izbrali za izvedbo modela Evropskega parlamenta za države opazovalke oz. kandidatke za sprejem v Evropsko unijo. Na zasedanje, ki se je začelo ta ponedeljek in bo trajalo do 27. tega meseca, so povabili okrog 50 mladih iz Češke republike, Poljske, Madžarske, Estonije in Slovenije. Prišle so vse delegacije razen iz Estonije. Njihovo delo poteka v petih različnih skupinah, oziroma so oblikovali komiteje za zunanje zadeve, za kmetij- stvo in ruralni razvoj, za socialno stanje in zaposlenost, za okolje, zdravje in zaščito odpadkov ter za kulturo, mladostništvo, izobraževanje in medije. Svoje ugotovitve in stališča bodo predstavili na sklepnem srečanju v Termah Banovci, ki se ga bodo udeležili predvidoma tudi predstavniki veleposlaništev Češke, Madžarske in Poljske ter slovenski minister za šolstvo Pavle Zgaga. Podpredsednik slovenskega parlamenta Andrej Gerenčerje na otvoritveni slovesnosti, katere se je udeležila tudi generalna sekretarka modela Evropskega parlamenta Anna Van Sminia Meijerink (v pozdravnem nagovoru se je dokaj pohvalno izrazila o Sloveniji in ljutomerski gimnaziji), mlade parlamentarce med drugim seznanil, da je naš parlament lani sprejel 116 zakonov in ratificiral 82 meddržavnih sporazumov. Imeli so 123 sej državnega zbora, poslanci pa so morali presedeti v parlamentarnih klopeh 664 ur, kar je verjetno evropski rekord. J. G. ■ LOKALNA SCENA 27. januar 2000, Sestali so se svetniki občine Kuzma Odličja ob občinskem prazniku Februarju bodo razglasili najboljše športnike v občini a zadnji seji sveta občine Kuzma so namenili svetniki večino točk dnevnega reda razreševanju in seznanjanju s tekočo problematiko na območju občine. V prvi obravnavi so imeli odlok o podeljevanju priznanj občine Kuzma, ki naj bi jih dobitniki prejeli ob občinskem prazniku. Ker je občina Kuzma med najmlajšimi, si je datum, ko bo praznovala občinski praznik, morala šele izbrati, za to pa so določili 2. julij, kije povezan z osamosvojitveno vojno v letu 1991. Tega dne so se namreč bili boji za stražnico in mejni prehod v Kuzmi. Najvišje odličje, ki ga bodo podeljevali ob občinskem prazniku, bo naziv častnega občina, najzaslužnejšim pa bodo podeljevali še priznanja in plakete. Dobitnike omenjenih odličij, ki so zaslužni za razvoj na območju občine ali posameznih krajev, lahko predlagajo posamezniki, društva, organizacije in pravne osebe, seznam dobitnikov pa bo na osnovi predlogov oblikovala posebna komisija. Na seji konec prejšnjega tedna so svetniki med drugim podpisali s podjetjem Saubermacher -Komunala pogodbo o zbiranju nevarnih in posebnih ter kosovnih odpadkov v občini Kuzma, ki bo marca in septembru letos, potrdili so tudi nov cenik za odvoz odpadkov in nov cenik dimnikarskih storitev, s podjetjem Komunala pa so sklenili pogodbo, po kateri bo slednje upravljalo vaške vodovode na njihovem območju in skrbelo za njihovo vzdrževanje. Po podatkih podjetja GEOKO iz Ljubljane, kije opravilo raziskavo pitne vode v Doliču, kjer naj bi uredili zajetje za potrebe celotne občine, je vode v teh izvirih dovolj, zdaj čakajo le še na mikrobiološko analizo, ki bo ugotovila, ali je voda tudi ustrezne kakovosti. Ker v občini uporabniki stavbnih zemljišč še ne plačujejo nadomestila za njihovo uporabo, so se odločili za vzpostavitev in vodenje evidence zavezancev za plačilo tega nadomestila. Med dvema ponudnikoma so se odločili za firmo Krim iz Velikih Lašč. Sicer pa so svetniki tudi podprli predlog za organizacijo prireditve, na kateri bodo izbrali in razglasili najboljše športnike v občini Kuzma. Prireditev bo v začetku februarja. LUDVIK KOVAČ ■ Občni zbor lendavskih čebelarjev Naj medi! Zaostrili bodo razmere na svojem »pašnem« območju lani Društva čebelarjev Lendava so imeli pred kratkim letni občni zbor. V goste so povabili tudi g. Matavža, veterinarja in strokovnjaka s področja čebelarstva. Na zboru so največ govorili 'o zdravljenju čebel, ki je trenutno največji problem čebelarstva v Pomurju. Da bi izboljšali razmere, so lani kupjli sodoben aparat EKO-FOG 2000 za dimljenje oz. zdravljenje čebel. Pri tem so jih finančno podprli tudi nekateri pokrovitelji na njihovem območju, za kar so jim seveda zelo hvaležni. Sicer pa je predsednik društva Jože Kleiderman v svojem poročilu omenil, daje bilo minulo leto zanje delovno in poplačano s sladkobo čebelic. In nadaljnje naloge? Vzdrževali bodo lipov drevored na relaciji Petišovci-Benica, ki so ga čebelarji zasadili pred dobrim desetletjem. V društvo bodo poskušali vključiti čimveč neorganiziranih čebelarjev na svojem območju, predvsem pa bodo skrbeli za zdravje čebel. Poleg tega so sklenili, da bodo zaostrili razmere na svojem pašnem območju, in sicer bodo od čebelarjev od drugod zahtevali zdravniško spričevalo in predhodni dogovor z osebo, ki bo za to določena. Občni zbor so nadaljevali z družabnim srečanjem ob kupici rujne-ga iz Lendavskih goric, razšli pa so se s pozdravom čebelarjev: Naj medi tudi v novem tisočletju! LM - JG ■ Priznanja turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici Na letnem občnem zboru je turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici podelilo priznanja tistim osebam, družinam ali skupinam, ki so kakor koli pripomogle k izrazitejši turistični ponudbi v občini, bodisi z urejenostjo domačij bodisi z uspešnim delovanjem. Priznanja so dobili: družina Muhič - Šijanec iz Biserjan, družina Drobec iz Dragotinec, družina Vidic iz Dra-gotinec, župnik Štefan Grabar, Alojz Slekovec iz Terbegovec, Ljudske pevke Sv. Jurij ob Ščavnici in vas Ženik. S priznanji so tako izrazili pohvalo in občudovanje njihovemu delu, ki jim bosta nedvomno spodbuda za nadaljnje delo. DTi Občina Razkrižje proračun na ogled postavi med ljudi Ni obvezno, je pa koristno Zna biti, da imajo razkriški svetniki najnižje sejnine v Sloveniji; nekateri bi se jim celo odrekli oteza, za katero so se na predlog svojega župana odločili svetniki razkriške občine, in sicer glede sprejemanja letošnjega občinskega proračuna, je najbrž edinstvena v Sloveniji. Osnutek proračuna, ki so ga sprejeli konec minulega leta, so namreč šli te dni razlagat v vsako vas. Organizirali so torej javne obravnave, na katerih so imeli ljudje v Koprivi, Šprincu, Veščici, na Razkrižju, Šafarskem in Gibini možnost povedati, kaj mislijo o prihodkih in izdatkih občinske blagajne pa tudi o drugih problemih. In ljudje so res povsod prišli na javno obravnavo osnutka občinskega proračuna. Ponekod jih je bilo več, drugje manj, vsem pa se je zdela koristna. O tem smo se lahko prepričali tudi na Gibini, kjer so imeli »zbor občanov« minuli petek zvečer. »Razkrite« so bile vse postavke, celo ta, da znašajo sejnine svetnikov 3.600 tolarjev (tako nizkih najbrž nimajo nikjer drugod v Sloveniji, op. avt.) in da je planiran znesek za plačo župana 3 milijone tolarjev bruto za vse leto. Tudi ta številka je med najnižjimi pri nas. Sicer pa je izračunano, da znaša primerna poraba za raz-kriško občino 84,4 milijona tolarjev. Od tega je predvideno, da bodo imeli lastnih prihodkov (največ iz deleža dohodnin) 30,1 milijona tolarjev, finančna izravnava, tj. »dotacija« iz državne blagajne, pa naj bi znašala 54,3 milijona tolarjev. Če bi želeli zagotoviti denar za vse naložbe, ki so jih vključili v osnutek, bi potrebovali okrog 69 milijonov tolarjev. Toliko denarja pa še zdaleč ne bo na voljo, potem ko bodo pokrili vse zakonsko določene obveznosti. Skoraj zagotovo pa bodo zagotovili okrog 3 milijone tolarjev za nakup opreme in nekatera najnujnejša dela v kulturnem domu na Šafarskem, kjer je tudi sedež občine, kupili bodo računalniško opremo in posodobili telefonijo za občinsko upravo, razširiti nameravajo omrežje javne razsvetljave na Gibini, postaviti transformatorsko postajo v Šprincu ter asfaltirati štiri avtobusna postajališča in odsek ceste skozi zaselek Šafarščak, kupiti nameravajo zemljišča, da bi jih lahko zamenjali in zagotovili gradbene parcele zainteresiranim vlagateljem, naročili bodo izdelavo dokumentacije za kanalizacijo in čistilno napravo (kaže, da bodo morali graditi dve ločeni čistilni napravi) ter urbanistično dokumentacijo za prostorski plan, zagotovili bodo sredstva za nujna vzdrževalna dela v šoli, vrtcu in zdravstveni postaji in še nekatere druge nujne izdatke. Gibinčani, ki so se udeležili javne obravnave proračuna, niso imeli bistvenih pripomb, opozorili pa so na nujna komunalna dela ob cesti v zaselku Gibinska Graba in izrazili željo po asfaltiranju makadamskih občinskih poti. Nekateri so želeli tudi jasno finančno sliko o denarju, ki ga zbirajo za delovanje kabelskega TV-omrežja. JOŽE GRAJ ■ Ker so Krajevno skupnost Razkrižje z občinskim statutom ukinili, so se odločili, da bodo v vseh vaseh oblikovali vaške odbore, ki jih vodijo svetniki iz posameznih krajev. Sestavo odborov so potrdili na zadnji seji občinskega sveta, volitve pa niso bile potrebne, saj gre le za posvetovalna telesa občinskega sveta. Ta četrtek (27. jan.) bo organizirala Občina Razkrižje v sodelovanju s KZ Ljutomerčan strokovno predavanje z naslovom Možnosti pridelave vrtnin na odprtem prostoru, pripravljajo pa tudi poseben 5-dnevni tečaj o gojenju gob. Gibinčani niso imeli bistvenih pripomb na občinski proračun. (Foto: JG) Gornjepetrovski svetniki letos zasedali prvi Se jim bodo odločitve kmalu obrestovale? Občina s podjetjem Saubermacher-Komunala sklenila pogodbo - Odvoz odpadkov po natančnem vrstnem redu - Veliko zanimanje za vodovodne priključke odeč po razpravi na prvi letošnji seji občinskega sveta v Gornjih Petrovcih bo v letu 2000 velika pozornost namenjena zagotavljanju čistega okolja in zadostnih količin zdrave pitne vode. Svetniki so namreč najprej soglasno potrdili pogodbo o zbiranju nevarnih, posebnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev med podjetjem Sauber-macher - Komunala iz Murske Sobote in gornjepetrovsko občino. Tako je dogovorjeno, da bo zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov v soboto, 1. aprila, in v soboto, 16. septembra, zbiranje kosovnih odpadkov pa od 27. do 31. marca in od 11. do 15. septembra. Določen je tudi cenik, po katerem stane zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov 92.000 tolarjev, v kar sta vključena angažiranost ekipe komunal-cev in davek na dodano vrednost, za kilogram teh odpadkov pa bo treba odšteti po 390 SIT. Cena zbiranja kosovnih odpadkov je 6.370 tolarjev na uro (voznik, delavec in vozilo), medtem ko znaša odvoz rabljenih osebnih avtomobilov 4.500 tolarjev. Svetniki so izrazili enotno mnenje, da je treba z omenjenim zbiranjem odpadkov nadaljevati, saj se je v preteklosti pokazalo za koristno, čeprav so nekateri opozorili, da bi tudi druga stran morala pokazati več posluha, zlasti pri določanju cen, ki so se jim zdele nekoliko previsoke. Podatek, da zagotavljajo letno iz občinskega proračuna okrog 3,5 milijona tolarjev za odvoz kosovnih odpadkov, gospodinjstva pa še dodatnih 6,5 milijona SIT, je dovolj zgovoren. Sklenili so, da se bodo člani odbora za varstvo okolja s podjetjem Saubermacher - Komunala dogovorili o določenem popustu, nadzor števila odvozov bo v domeni vodje režijskega obrata, kakovostneje opravljenemu delu pa bo namenjen tudi podpis občinskega naloga. V tej zvezi so omenili tudi več divjih odlagališč smeti v Krajevni skupnosti Križevci in na Martinju, ki še niso evidentirana. Skupaj z vaškimi predsedniki naj bi letos nadaljevali s to akcijo, ki je dala v preteklih letih pozitivne rezultate. V zadnjem obdobju je steklo S podjetjem Čiščenje DK-naprav, Dimnikarske storitve, d. o. o., Martjanci je sklenjena pogodba o opravljanju dimnikarske službe, najkasneje v pol leta pa bodo podelili koncesijo. Zeleno luč so svetniki prižgali tudi za pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje pridelave hrane v prvem polletju leta 2000. Izobesili ga bodo na oglasnih deskah in mlekarnah. tudi priključevanje na vodovodno omrežje. Tako se je v Gornjih Petrovcih doslej odzvalo že okrog 98 odstotkov lastnikov stanovanj, v Peskovcih pa jih je od 30 kar 18 podpisalo omenjeno pogodbo. Doslej je skupno podpisanih več kot 90 pogodb (evidentiranih je 120). K temu je gotovo pripomogla ugodna cena za priključek, saj gospodinjstva plačujejo »le« po sto tisočakov, za obrt in profitno dejavnost pa velja nekoliko višja cena, in sicer 120.000 tolarjev. Na ta račun so doslej zbrali 708.000 tolarjev gotovine. Kot so opozorili v razpravi, se ljudje očitno vedno bolj zavedajo pomena zdrave pitne vode, s katero se trenutno lahko pohvalijo le redko kje. Ob večjem odzivu od pričakovanj nameravajo čimprej povezati celotni sistem oskrbe z vodo v gornjepetrovski občini. Na ta način bodo lahko z idejnim projektom sodelovali na natečajih ministrstev. Letošnjo jesen je predviden začetek izkoriščanja vrtine v Martinju, nato pa bodo na vrsti še drugje. MILAN JERŠFB fBIil , 27. januar 2000 LOKALNA SCENA 5 Kako kaže glede uresničevanja dogovora za novogradnjo ekonomske šole v M. Soboti? Letos vsaj ena stena? S Najverjetnejša lokacija je ob cesti proti Noršincem vojčas, bilo je to konec oktobra 1996, smo pisali o dokaj pomembnem dogodku v povezavi z reševanjem prostorske problematike Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativ- ne šole Murska Sobota. Šlo je namreč za podpis dogovora o sodelovanju pri novogradnji šolskih prostorov, ki so ga podpisali takratni šolski minister Slavko Gaber, takratni župan MO Murska Sobota Andrej Gerenčer ter takratni in sedanji ravnatelj Štefan Harkai. Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport se je v omenjenem dogovoru obvezalo, da bo investiralo novogradnjo šolskih prostorov v skladu s šolskimi normativi in standardi za potrebe Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativ-ne šole M. Sobota v letu 2000 oziroma v skladu s sprejetim programom investicij v šolske prostore v R Sloveniji. Mestna občina pa se je obvezala, da bo do 30. junija 1998 brezplačno zagotovila komunalno opremljeno parcelo. Na papirju je vse lepo zapisano, podpisano in potrjeno s pečati. In kako kaže glede uresničitve tega dogovora? Komunalno opremljenega zemljišča še ni, oziroma ni formalno določeno. Najbolj verjetno pa je, da bo lokacija za novo ekonomsko šolo v Noršinski ulici, na levi strani ob cesti, ki pelje proti Noršincem. Mestna občina M. Sobota bo svojo nalogo, čeprav z zamudo, vsekakor izpolnila. Sedanji šolski minister Pavle Zgaga pa je decembra ravnatelju Štefanu Harkaiu osebno pove- Ambicije Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici dal, da naj bi bili letos narejeni vsi projekti za novogradnjo - od idejnih do izvedbenih, vključno z vsemi potrebnimi dovoljenji - in da bodo tudi začeli z gradnjo, pa četudi bodo postavili samo eno steno. Če bo to držalo, potem se res lahko zgodi, da bo leta 2002 nova šola pod streho in tudi pripravljena.za preselitev okrog 1.200 dijakov in dijakinj ter njihovih učiteljev in drugih šolskih delavcev. Sedaj imajo okrog 3.600 kvadratnih metrov uporab- nih prostorov (všteti so tudi kletni, kjer imajo prav tako učilnice), načrtovana površina novih prostorov pa znaša okrog 7.000 kvadratnih metrov. Kot smo že pisali, bodo namenjeni tudi za izvajanje višješolskega programa komercialist, ki so ga razpisali (po 2 oddelka za redni in izredni študij) že za šolsko leto 2000/ 2001. JOŽE GRAJ ■ Ali bo imela občina dovolj posluha za razvoj turizma? Ekonomska šola v Murski Soboti, kot se imenuje po novem, ima učne in druge prostore z leve in desne strani Slovenske ulice. Ker jih je premalo, morajo imeti dvoizmenski pouk, v novem šolskem letu pa bodo koristili kot predavalnici tudi občinsko sejno sobo in sejno sobo v zavarovalnici Triglav. (Foto: N. J.) Alojz Novak iz Veržeja je prvi v Pomurju uradno registriral čebelarski obrat Povpraševanje po kakovosti ed večjimi in pomembnejšimi čebelarji v pokrajini ob Muri je gotovo Alojz Novak iz Veržeja, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo čebelarjenja. Že njegov dedek je namreč imel čebele in tudi sam se je navdušil za čebelarjenje. Leta 1970 je kupil šest panjev pri Jelenovih na Kamenščaku in začel s čebelarjenjem. Potem se je število panjev nenehno povečevalo, danes pa Alojz skupaj s soprogo in sinovoma gospodari z okoli 70 panji in nekaj rezervnimi čebeljimi družinami. »Čebele so me navdušile s svojim delom, pridnostjo, disciplino. Poleg službe, ki je pisarniška, sem potreboval nekakšno razvedrilo in našel sem ga v čebelarjenju. Za svoje uspešno čebelarjenje je zelo hvaležen zlasti drugim čebelarjem - sosedom, Pislaku iz Apač in stricu Antonu Novaku iz Radgone, hkrati pa poudarja, da je tako njemu kot vsem pomurskim čebelarjem v izjemno pomoč specialist za čebelarstvo Jože Matavž, dr. vet. med., ki posebej pomaga na strokovnem področju. Sicer pa je Alojz Novak, tako kot večina drugih pomurskih čebelarjev, v začetku skoraj ves pridelani med prodal Medexu, v zadnjem času, ko je uredil ustrezne prostore, pa se je vse skupaj spremenilo. »Začeli smo razmišljati, da bi pridelek prodajali v lastni režiji, in navdušil sem se nad posebno etiketo s čebel- Začenjamo z izobraževanji: RAČUNOVODJA (še nekaj prostih mest) OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Ne zamudite! njakom na sliki. Tako smo začeli sami polniti med in danes ga prodajamo preko trgovskih podjetij Vesna Ljutomer, MS Ljutomer in doma, kamor prihaja vedno več ljudi, ki želijo kupiti dober med,« pravi Alojz Novak, ki je za kvaliteto medu že bil nagrajen s številnimi odličji na ocenjevanjih medu v okviru mednarodnega sejma Sadje v Gornji Radgoni. »Od veterinarske inšpekcije smo dobili že lani maja vsa navodila, kako in kaj je potrebno urediti, če želiš imeti lastno polnilnico medu in tudi skladiščiti lasten pridelek. To smo uredili po vseh navodilih in normativih, tako da se je s tem strinjala tudi inšpektorica, odgovorna za to področje. Te dni pričakujem tudi ustrezno odločbo in tako bomo imeli tudi uradno dovoljenje za polnjenje in skladiščenje medu, s tem pa tudi prodajo na domu,« pravi Novak, ki bo tako prvi čebelar v Pomurju z odločbo za polnjenje in prodajo medu na domu. Kot čebelar pa je zelo ponosen, da v njihovi občini (v Krapju) stoji pravi čebelarski muzej, ki je v lasti Draga Šalamuna. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: OSTE BAKALI Priložnost tudi za kmetijstvo - Pomen imena Slovenske gorice kspanzija turizma v Sloveniji se nam kaže kot priložnost, ki govori v prid uspešni razvojni politiki. Vprašanje je le, ali se bomo tega zavedali dovolj hitro in dovolj učinkovito, da bomo vedeli na trg vstopiti z zrelo, predvsem pa celostno ponudbo. Celovitost delovanja nekega področja, podprta z ustrezno mero kakovosti, pa je hkrati tudi ključ do uspeha. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici deluje sorazmerno mlado turistično društvo, vendar obeta ambicioznost njihovih članov, s katero so se nam predstavili na nedavnem letnem občnem zboru, še marsikateri zapis v našem časopisu. Štefan Dravec, predsednik Pomurske turistične zveze, je zato društvu izrekel čestitke ob delu, s katerim so uspešno promovirali mlin na veter, hkrati pa je tudi poudaril pomen trženja turistične ponudbe. Veliko priložnost vidi v kmetijstvu, ki bi se moralo bolj vključevati v turistično ponudbo. V letu 1999 so na Stari Gori sprejeli več kot 3700 gostov, vse leto so izpopolnjevali svojo ponudbo s kakovostnejšim pristopom, skrbeh so tudi za izobraževanje svojih kadrov in pri tem so omenili Darinko Mernik kot uspešnejšo pri pridobivanju strokovne izobrazbe in vodenju turistov. Podpredsednik društva Anton Slana je spraševal, zakaj lokalno prebivalstvo ne izkoristi obiskov gostov, saj bi po njegovem mnenju marsikatera družina od tega lahko živela, mnogi pa bi lahko tudi prodajali svoje izdelke. Franc Belšak, član društva in občinski svetnik, vidi priložnost tudi v poudarku imena Slovenske gorice, kajti na ta način bi svojo ponudbo predstavili tudi v širšem, razpoznavnem in pristnem konceptu. Župan je z veseljem ugotavljal izrazit pozitivni skok v delovanju društva, čeprav to ne gre pripisati “radodarni” občinski pomoči. Predsednik društva Marjan Ritonja in marsikateri član so mu namreč očitali pičla sredstva, ki so jih namenili za društvo v občinskem proračunu. Na naše vprašanje, zakaj tako malo pomoči, je župan odgovoril, da so pač dobili toliko kot vsa druga društva, čemur je oporekal član upravnega odbora turističnega društva Alojz Sleko-vec, kajti menda naj bi kulturno društvo prejelo lani več kot milijon SIT občinskih sredstev. Po predstavitvi sodeč, turistično društvo s svojimi potenciali ter uspehom veliko prispeva k razvoju občine in z gotovostjo lahko trdimo, da je že začelo preraščati okvirje delovanja vseh podobnih društev, in to že takrat, ko je njihov gost prvič posegel tudi po drugi ponudbi v občini (kmečki turizem ...). Kakor koli že, uspelo jim je, da so se dvignili pravzaprav brez večje pomoči občine, vendar se zdaj zavedajo, da v prihodnosti brez občinske podpore ne gre več. Predstavili so kar nekaj domiselnih idej za prihodnost, kjer bo poleg osnovne ponudbe potrebno graditi še na strokovnosti, predvsem pa bi se radi lotili večjih projektov, to pa je seveda povezano z visokimi finančnimi izdatki in nujnim sodelovanjem z nekaterimi institucijami, to pa delovanje društva zaenkrat še presega, zato bi bila pomoč občine še kako potrebna. Ker bi bili tovrstni projekti zelo pomembni za celotno občino, so zato večkrat pozvali župana s prošnjo o izdatnejši finančni pomoči in župan jim je le-to javno tudi zagotovil, vendar o konkretnih številkah tokrat ni spregovoril. Na kratko DARJA TIBAOTi Miha je bil najboljši Na OŠ Franceta Prešerna v Črenšovcih je bilo minuli petek 4. regijsko tekmovanje v oblikovanju vizualnih sporočil z računalniškim programom Corel Draw za osnovnošolce. Tekmovanja so se udeležili učenci s šestih šol, zmagal pa je Miha Tibaut, 6. razred, OŠ Crenšovci, ki se je tako uvrstil na državno tekmovanje. Drugo mesto sta si razdelila Vasilij Žižek (OŠ II M. Sobota) in Zlata Šubinski (OŠ I M. Sobota). JGi Slovesnost v Dobrovniku Ob 177-letnici madžarske himne in dnevu madžarske kultu- I reje bilo več slovesnosti na dvojezičnem območju Prekmurja. Ena večjih je bila v soboto, 22. januarja, v dobrovniškem kulturnem domu. V programu so sodelovali etno pevski zbor iz Trimlinov, etno pevski zbor KD Solzice iz Žitkovec, citrarski ansambel Lusta banda in moški pevski zbor iz Dobrovnika ter domači recitatorji. V okviru programa je domačin Tibor Kovacs - Ringo, sicer sodelavec razvedrilnega programa na madžarskem radiu v Lendavi, predstavil svojo novo kaseto. F. BO. ■ Kobilje Predvidoma še v tem letu naj bi začela delovati kanalizacija in čistilna naprava na Kobilju, na katero se je za zdaj priključilo 150 gospodinjstev. Dela so zaupali Gradbeniku iz Lendave, ki sicer že ima nekaj izkušenj z gradnjo kanalizacij, na primer na Hotizi. Gradnja kobiljanske čistilne naprave bo stala 30.000.000 tolarjev, financira pa jo občina. (J. Ž.) Ljutomer V Dekaniji Ljutomer, ki jo sestavljajo župnije Apače, Ce-zanjevci, Gornja Radgona, Kapela, Križevci, Ljutomer, Mala Nedelja, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej je od 36.251 prebivalcev 33.448 rimskokatoliških vernikov. Toliko jih je bilo namreč krščenih. Verska praksa ljudi pa je različna; k nedeljski božji službi neko nedeljo v lanskem letu (ko so imeli štetje) je prišlo v omenjenih župnijah 7.483 vernikov. - Na območju ljutomerske dekanije so imeli lani 288 krstov in kar 370 pogrebov. (F. KI.) Hodoš V hodoški občini imajo le 12 iskalcev zaposlitve; v kobi-Ijanski občini išče delo 32 delavcev, v veržejski 71, razkriški 98, odranski 101, velikopolanski 104 in v gornjepetrovski občini 108. Številke so (glede na celotno število nezaposlenih v Pomurju) majhne, to pa ne čudi, saj so majhne tudi omenjene občine. (F. KI.) FINANCE & GOSPODARSTVO 27. januar 2000, MK Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 18.1.2000 do 25. 1.2000 VREDNOSTNI ENOTNI 7 ECAJI PAPIR 18.1.00 25.1.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blaqovno trgovinski center 15.900,60 16.216,57 1,99 Dolenjska banka - imenske 21.900,00 21.002,00 -4,10 Droga Portorož 35.268,50 35.082,58 -0,53 Emona Obala Koper 2.187,60 2.329,00 6,46 Etol Celje 19.994,70 20.100,00 0,53 Intereuropa Koper 2.533,20 2.522,82 -0,41 Istrabenz Koper 2.836,20 2.839,13 0,10 Kolinska Ljubljana 2.150,20 2.150,47 0,01 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.384,70 27.959,04 2,10 Lek, razred A 35.244,40 35.274,87 0,09 Luka Koper 3.161,70 3.201,98 1,27 Mercator, poslovni center 14.634,00 15.760,28 7,70 Petrol Ljubljana 25.507,60 25.101,73 -1,59 Probanka Maribor 27.900,00 29.443,85 5,53 Radenska 2.120,70 2.135,87 0,72 Sava 17.596,50 17.529,96 -0,38 SKB-banka 2.506,90 2.550,85 1,75 Zdravilišče Moravske Toplice 1.355,00 1.361,10 0,45 delnice na trgu 8 Kovinotehna Celje 680,00 687,94 1,17 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,30 113,50 0,18 Republika Slovenija, 2. izdaja 100,70 101,49 0,78 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.000,00 12.701,01 -9,28 Color Medvode 4.652,00 4.745,29 2,01 Fructal Ajdovščina 2.006,00 2.050,87 2,24 Gorenje Velenje 2.354,70 2.332,74 -0,93 Helios Domžale 38.002,00 38.000,00 -0,01 Kerna Puconci 3.500,00 3.210,00 -8,29 Tovarna sladkorja Ormož 3.450,00 3.450,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.808,40 1.740,00 -3,78 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 70,00 71,92 2,74 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 97,10 97,80 0,72 NFD 1 86,90 85,84 -1,22 ZVON 1 76,90 74,01 -3,76 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 97,40 96,17 -1,26 ZLATA MONETA 1 77,70 75,13 -3,31 POKOJNINSKI BON 53,50 53,75 0,47 ATENA TRI 57,20 54,17 -5,30 INFOND ZLAT 56,90 54,64 -3,97 KMEČKA DRUŽBA 49,60 46,49 -6,27 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 38,20 36,31 -4,95 Slovenski borzni indeks SBI 1.872,29 1.901,44 1,56 Borzni indeks obveznic BIO 106,27 106,53 0,24 Indeks delnic PID-ovPIX 1.570,53 1.523,42 -3,00 SBI več kot 1.900 točk, Merkator bližje 16.000 tolarjem D ugajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v minulih petih dneh relativno razgibano, redni trg je v povprečju beležil rast, medtem ko so delnice skladov ob odlogu države pri polnjenju privatizacijske luknje v povprečju izgubljale vrednosti. Na rast delnic na rednem trgu sta najbolj vplivali delnici Merkatorja in Krke, saj v zvezi s prvo krožijo novice o vstopu tujcev v lastninsko strukturo, pri drugi pa so relativno dobri poslovni rezultati vplivali na tako gibanje tečajev. Tuje borze so v teh dneh poslovale negativno, na to pesimistično razpoloženje je najbolj vplivala odločitev OPECA, da bodo članice vztrajale pri omejitvah črpanja nafte, ki je to gorivo na trgu v teh dneh podražila za več kot 4 dolarje za sodček. Ob tej rasti cen nafte je borzne vlagatelje strah, da bo ameriška centralna banka povečala obrestne mere na bližnjem sestanku upravnega odbora Zveznih rezerv v začetku februarja bolj, kot so pričakovali. Hkrati s tem se je začel kapital iz industrijskih delnic seliti v tehnološke delnice, saj je indeks NASDAQ ponovno v rekordnih višavah (4.235 točk). Tuji indeksi so imeli ta torek tele vrednosti: Dax 6.809(-3,7%), FT-SE 6.274(-3,5%), Dow 1 l.OO2(-5,3) in Nikkei 18.895(-l.5%) točk. Trgovanje na borzi je minilo dokaj živahno, saj je dosegel celotni promet v petih dneh skupno vrednost 5,8 milijarde tolarjev. Ta promet predstavlja dnevno več kot milijardo prometa, v petih dneh je bilo prijavljenih 23 svežnjev, med njimi največji z državno obveznico 12. izdaje, ta obveznica prinaša na letnem nivoju trenutno 4,5 + TOM donosa. Med delnicami so bile najzanimivejše v trgovanju s svežnji delnice Krke, Merkatorja, Leka in Luke. Redno trgovanje v kotaciji A je dvignilo indeks SBI za 29 indeksnih točk (+1,56%), temu sta po prometu in rasti tečajev največ pripomogli že prej omenjeni delnici (KRKG, MELR). Tako je porasla delnica Merkatorja kar za 7,7 odstotka na 15.760 tolarjev, to je tudi nova najvišja vrednost pri tej delnici. Tak dvig lahko pomeni, da bo imela ta delnica že tretje leto zapored kar lepo dvoštevilčno letno rast. Poslovni rezultati v družbi Krke, ki predstavljajo 4-odstotni porast v primerjavi z letom poprej in ki so bili objavljeni v teh dneh, niso navdušili investitorjev tako, kot so pričakovali, saj je njena vrednost na trgu obstala na ravni 28.000 tolarjev, ta teden je delnica sicer pridobila 2 odstotka. Zanimivo trgovanje je bilo še pri delnicah Emone obale, BTC-ja in Luke, prva delnica je porasla za več kot 6 odstotkov, drugi pa za 2 oziroma odstotek vrednosti. Pri delnici BTC-ja se uresničuje napoved vodstva o pričakovani letošnji vrednosti delnice na borzi pri 18.000 tolarjih. Med bančnimi delnicami so se podražile delnice Probanke (+5,5%) in delnice banke SKB, kije porasla na 2.550 tolarjev. Na prostem trgu so delnice skladov v povprečju cenejše za 3 odstotke, najbolj se je ta padec občutil pri delnicah, ki imajo v portfelju delno neizkoriščene certifikate ali večino neizkoriščenih. K temu zdrsu vrednosti je največ pripomogla država s ponovnim odlogom ponudbe premoženja. Tako so največ izgubile delnice Kmečke družbe (-6%), Infonda zlat (-4%) in delnice Ateninih skladov (-5%). Prazni skladi so v povprečju cenejši za 5 do 6 odstotkov, delnica Pomurske družbe 2 je trenutno vredna 36,3 tolarja. Nekoliko stabilneje so se obnašali polni skladi, tako sta za odstotek cenejša sklada PM1N in NF1N, za 0,7 odstotka pa je dražja delnica Triglava steber 1 in za pol odstotka delnica Pokojninskega bona. Na trgu delnic družb sta delnici družb Kerne in Veletrgovine Potrošnik izgubljali, prva je vredna 3.210 (-8,3%) in druga 1.740 (-3,8%) tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Dalibor Ceder, direktor enote banke SKB, ne ve nič o odstrelu »Zaupanje partnerjev zagotavlja trdnost mojega mandata...« Banka SKB je danes druga banka v Pomurju, z združitvijo z mariborsko KBM bi se njen položaj na trgu lahko samo okrepil Be dni je dvignila kar nekaj prahu vest, da naj bi prišlo do zamenjave direktorja soboške enote SKB-ja mag. Daliborja Gede-rja z nekdanjo delavko SKB-ja in sedanjo direktorico Krekove banke Marinko Glavač. Vsaj zaenkrat kaže, da z zamenjavo ne bo nič in da za to tudi ne bi smelo biti realnih razlogov. Banka, ki je v tem prostoru začela pred skoraj desetimi leti v tem prostoru povsem na novo, je dosegla določeno raven poslovanja in je že dokaj močno vpeta v lokalni gospodarski prostor. »Enota je začela z delom v letu 1991 iz nič, brez komitentov in brez tolarja bilančne vsote. Druge enote znotraj SKB-ja so imele drugo razvojno pot, saj so nastajale bodisi iz internih bank, ali pa v prostoru, kjer je SKB že imela močne komitente. Danes je v enoti 26 zaposlenih z izpostavami v vseh štirih upravnih enotah Pomurja. Poslujemo s skoraj vsemi večjimi gospodarskimi subjekti, drobnim gospodarstvom in občani. Naš tržni delež pri kreditih je slabih dvajset in pri depozitih slabih 10 od-stdttoVA SC preteklosti spominja DaliborCeder. svoje učinke. Enota je rasla z okoljem in podjetji, še posebno z drobnim gospodarstvom. Hkrati smo vzpostavili poslovne odnose z velikimi sistemi. Leta 1996 smo se od kvantitativne rasti preusmerili k dvigu kvalitativnih kriterijev. Ocenili smo, da je potrebno kreditni por-tfelj realno ovrednotiti. Z vstopom na trg smo morali vstopati tudi v bolj rizične in ne samo manj rizične projekte. Takrat ni bilo časa in ne'razlogov za selekcijo, kajti če bi, bi se nam zaradi majhnosti okolja lahko zgodilo, da bi nas le-to zavrnilo. Po utrditvi enote na trgu smo lahko začeli s čiščenjem por-tfelja, kije pomenilo umiritev rasti. Svoje plasmaje smo imeli dobro zavarovane. Večino rizičnih terjatev smo zunajsodno pobotali na osnovi hipotek. Danes metni razvojni politiki ima možnost preživeti, kajti prepričan sem, da smo vodili pametno politiko, ko podjetja nismo spravili na kolena. Kaj je pomenila pripojitev UBK-ja ? Ob prevzemu smo razmišljali o posebni enoti za drobno gospodarstvo. Toda ker kadrovsko enota ni ostala celota, smo tri delavce zaposlili v naši enoti in prostore prodali. Pridružitev nam je prinesla nekaj depozitnih sredstev in nekaj kreditnih pla- zato je to lahko osvežitev v prostoru. Ob vsem tem je veliko govora tudi o vaši zamenjavi z eno od vaših nekdanjih sodelavk. Kako trden je vaš stol? Trdnost stola je odvisna najprej od zaupanja poslovnih partnerjev. Pomembno je, kaj pravi lastnik, odločilno pa, kaj o mojem delu mislijo in koliko nam zaupajo naši partnerji. Banka verjetno ne bi dosegla takih rezultatov, kljub kvaliteti svojih produktov, če za tem ne bi bilo Iju- Banka SKB je sklenila leto 1999 z okoli 3 milijardami tolarjev dobička, zaradi čiščenja kreditnega portfelja in oblikovanja temu ustreznih rezervacij pa bo izkazala računovodsko izgubo, ocenjeno na 5,5 milijarde tolarjev. Banka ima 12-odstotni tržni delež in je po kapitalski moči s kapitalom 300 milijonov nemških mark še vedno druga največja banka za NLB. Višje rezervacije v lanskem letu zagotavljajo banki stabilnejše poslovanje v naslednjih letih, tudi zaradi kakovostnih zavarovanj kreditov. — smajev, ki niso bistverio vplivali na naš položaj v prostoru. Kakšna so pričakovanja od napovedane združitve bank SKB in NKB na lokalni ravni? Lokalno je učinek lahko pozitiven, kajti banki se ne prekrivata pri poslovnih partnerjih in ni nevarnosti notranje konkurence, — di, zato bom poskušal zastaviti vse za ohranitev tega odnosa, in to ne glede na to, kaj se kje kdo dogovarja. Upam, da zaupanje partnerjev zagotavlja trdnost mojega mandata, s tem pa ne izključujem kakih špekulacij. J.VOTEK FOTOJZB Prejeli smo S Futurinimi stroji do cenejše pridelave D ejstvo je, da postaja v današnjem času ekonomika na vseh področjih osnova življenja in da tudi kmetijska proizvodnja ni nobena izjema. O tem ste v Vestniku pred kratkim že pisali, ko Ob upoštevanju slabe prepoznavnosti banke ob ustanovitvi enote in neugodnih tržnih razmer zaradi slabše razvitosti okolja so dosežki spodbudni. Enota je bila do leta 1996 najbolj rastoča in ena najbolj dobičkonosnih znotraj banke. Od tega leta ni več najboljša, toda tudi ne najslabša enota znotraj banke. Kakšna pa je ocena glede razmerja med krediti in depoziti. Ali je tak delež plasmajev obvladljiv z vidika ri-zičnosti naložb? »Za okolje je razvojno gledano to ugodno, ker smo plasirali več, kot smo zbrali. Za enoto pa je 20 odstotkov plasmajev velik delež v odnosu do rizikov, še posebno zaradi okolja, ki je manj razvito. Toda vseeno je bila politika tako plasmajev kot zbiranja ugodna in moramo govoriti o posluhu banke do okolja kot celote. Izredna rastje imela smo pretežni del hipotek od rizičnih naložb že prodali. V Lendavi smo prodali mešalnico, farmo v Dobrovniku, Žitkovcih, In-grin objekt pa je v fazi prodaje. Tako imamo danes očiščen por-tfelj in normalno stanje glede sprejemljivosti rizičnosti naložb. V Industriji konfekcije v Polani nam je stečajni upravitelj izpodbijat ločitveno pravico, vendar jo je sodišče priznalo in banki je bil njen zahtevek poravnan. Ali je Agromerkur v celoti rešen? V Agromerkurju se prodajajo trije deli na sedanji lokaciji, kjer smo hipotekarni upnik. V enem delu gre za pobot s Pomurskimi mlekarnami. S prodajo hladilnice naj bi poravnali obveznosti do banke SKB, upravni del pa naj bi kupila veterinarska uprava. Agromerkur je uspel pokriti dve tretjini obveznosti. Ob pa- ste predstavili stroje podjetja Futura. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi ekološki vidik te tehnologije. Narava se nam bo postavila po robu, če ne bomo z njo ravnali tako, da bomo potomcem pustili vsaj toliko neobnovljivih virov, kot smo jih podedovali od prednikov. Osveščanje na tem področju je mnogo počasnejše, kot bi smelo biti, ekologija je namreč še marsikaj več kot samo komunalni odpadki. Prav ekonomika nas je prisilila, da smo prišli do postopka, kije sonaraven in se približuje naravnemu procesu, ki v naravi poteka sam, če človek ne posega grobo v ta proces.Rahljanje zemlje za setev mora omogočiti zgoščenost, ker je le-ta pogoj za dobro rodovitnost zemlje, kajti zagotavlja, daje odnašanje vrhnje plasti tal manjše (erozija vode in vetra). Toda samo dobro strukturna tla, ki lahko učinkovito izmenjujejo pline z ozračjem, so tudi rodovitna, zato poskrbi za njihovo rahljanje že narava sama, če je v tleh dovolj organske snovi, in takrat je delovanje drobnoživk učinkovito.Rudnine, ki jih rastline dobivajo iz zemlje, so obvarovane pred izpiranjem v nižje plasti ali podtalnico s tem, da so vezane na različne železove spojine. Kadar je v tleh veliko kisika, so železove spojine oksidirane in rudnine tako močno vezane, da za korenine rastlin niso dostopne. Tako zemljo je potrebno izdatno gnojiti, da nekaj rudnin ostane nevezanih v talni raztopini, od koder jih lahko sprejmejo korenine rastlin. Konvencionalna (klasična) obdelava s plugom že hiti po tej poti in posledice so že tu: za enake količine pridelkov poljščin je potrebno čedalje močneje gnojenje.Tehnologija, ki jo uporabljamo za rahljanje - pri delu s stroji Futura zemlje ne obračamo, ampak zgornjo plast le mešamo z rastlinsko maso zagotavlja, da ni erozije, tla so bogato založena z organsko maso, vse luknje in kapilare, ki jih je ustvarila rastlina, in drobnoživke se ohranijo. Tako smo dosegli, da je zemlja zgoščena in zračna, tla imajo večjo nosilnost, opisani negativni procesi so omejeni na minimum, dušik ohranjamo tudi v organski obliki v rastlini, ki se z razpadom rastline spet vrne v zemljo. IVO TIVADAR, DIPL. INŽ. ■ VBINIK. 27. januar 2000 GOSPODARSTVO r Prerazporejanje delavcev v Murini Tovarni moških oblačil Obrata v Lendavi ne bodo zaprli S prezaposlitvijo 65 delavcev ene brigade bodo lahko realizirali planske cilje v matični tovarni sindikatu in med zaposlenimi v lendavskem obratu Tovarne moških oblačil soboške Mure je povzročila v zadnjem času precej vznemirjenja odločitev vodstva podjetja, da del zaposlenih v lendavskem obratu začasno prerazporedijo na delo v matično tovarno v Mursko Soboto. O vzrokih za takšno odločitev smo povprašali v matični tovarni, po besedah Ernesta Ebenšpangerja, direktorja Tovarne moških oblačil, pa je do tega prišlo zaradi potreb v delovnem procesu, saj je za realizacijo plansko zastavljenih poslovnih ciljev potrebno povečati število delavcev v proizvodnem programu Tovarne moških oblačil v Murski Soboti. V Muri so se dolgoročno opredelili, da zaradi večjih kadrovskih potreb v posameznih proizvodnih programih števila zaposlenih ne bodo povečevali, pač pa bodo težave reševali s prerazporeditvijo delavcev iz drugih programov in obratov. V tem smislu je bila tudi sprejeta odločitev, da se več delavcev iz lendavskega obrata prerazporedi v obrat Tovarne moških oblačil v Murski Soboti, in to delno v obrat, ki dela za nemškega partnerja Boss, delno pa v matični obrat. S 1. februarjem naj bi tako ena brigada 65 delavcev, ki so do zdaj delali v Lendavi, začela delati v Murski Soboti. Ta prerazporeditev v Muri ni nobena novost, pravi Ebenšpan-ger, saj fluktuacije ne nadomeščajo z novimi delavci, zato vrzeli v proizvodnih linijah ali brigadah izpopolnjujejo s premeščanjem. To so delali že takrat, ko so ukinjali obrat Perilo, delavce so premeščali tudi zaradi racionalizacije prevozov in takšni procesi se bodo dogajali tudi v prihodnje. Zadnja odločitev o prerazporeditvi delavcev je bila morda odmevnejša tudi zato, ker je obrat v drugi občini, ki je že i delal v eni izmeni, zaradi zmanjševanja števila zaposlenih pa so nekateri začeli ugibati, da Mura obrat v Lendavi zapira. Vendar v vodstvu tovarne takšna namigovanja odločno zanikajo, sindikatu in delavcem v obratu v Lendavi so zagotovili, da o ukinitvi tega obrata ne razmišljajo niti dolgoročno, zaenkrat je beseda le o začasni prerazporeditvi in takšne so tudi odločbe, kijih bodo prejeli zaposleni. Kako se bodo zadeve razpletale, bo seveda odvisno od razmer na tržišču. vce za matično tovarno vzeli prav v lendavskem obratu? Taje specializiran za izdelavo moških plaščev in športnih vetrovk in je zato proizvodnja sezonskega značaja, proizvodne zmogljivosti pa so zasedene od marca do oktobra, za izdelavo poletnega programa, ki poteka od oktobra do marca, pa zmogljivosti niso izkoriščene. Izpad so že do zdaj nadomeščali z drugimi programi, s suknjiči in telovniki, vendar je bila to rešitev v sili, saj to ni specializacija lendavskega obrata. Prav iz teh razlogov v Lendavo tudi niso mogli preseliti dela proizvodnje za firmo Boss, saj to onemogoča tehnološki postopek. Po 1. februarju bo ostalo v lendavskem obratu še 250 delavcev in po zagotovilih vodstva tovarne bodo tem zagotovili dovolj dela, proizvodne zmogljivosti bodo v celoti zasedene vse leto in celo upajo, da bodo premeščene delavce ponovno zaposlili v tem obratu. LUDVIK KOVAČI In zakaj so manjkajoče dela- Ustanavljajo družbo za pridelavo in predelavo sadja in zelenjave Najprej hladilnica in pakirnica Objekte bodo gradili ob poslovnem objektu ekonomske enote KG Rakičan vTešanovcih P omursko in prekmursko kmetijstvo, takšno, kot v tem trenutku je, ne bo sposobno uspešne vključitve v Evropsko unijo, zato je potrebno njegovo prestrukturiranje. Takšna ugotovitev seveda ni nova, je pa bilo žal na tem področju v zadnjem času narejeno zelo malo. Vsaka nova pobuda in ideja je zato dobrodošla, vendar jo bo potrebno spraviti tudi v življenje. Državna, regijska in občinske strategije razvoja kmetijstva bodo morale upoštevati naravne danosti območja, v Prekmurju pa so te tudi v sadjarstvu in zelenjadarstvu. Pobuda o ustanovitvi družbe za organizirano pridelavo in predelavo sadja in zelenjave, ki je prišla iz občine Moravske Toplice, je zato naletela na ugoden odziv in konec prejšnjega tedna je župan moravskotopliške občine Franc Cipot z zainteresiranimi že sklical informativni sestanek. Zanimanje za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, ki naj bi se pozneje preoblikovala v delniško družbo, so pokazali v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, v Specializirani sadjarski zadrugi Gorički sad, v Zelenjadarski zadrugi Kaplica, v Zdravilišču Moravske Toplice, v Skupini podjetij ABC Pomurka, v Biroju Rija ter v občinah Moravske Toplice in Puconci, pričakujejo pa še druge zainteresirane. Nova družba naj bi zgradila sodobno hladilnico za potrebe sadjarstva in zelenjadarstva, sortirnico in pakirnico svežega sadja in zelenjave ter obrat za predelavo sadja in zelenjave pod novo blagovno znamko po starih receptih. Z zgraditvijo teh objektov bi se povečale možnosti za širitev sadjarske in zelenjadarske proizvodnje, z organiziranim nastopom na tržišču pa bo mogoče dosegati tudi boljše cene. Ker je v neposredni bližini termalna voda, naj bi to izkoristili v proizvodne namene, v ogrevanih steklenjakih pa bi lahko podaljšali pridelavo sveže zelenjave. Hladilnico in druge potrebne prostore naj bi zgradili ob poslovnem objektu ekonomske enote Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Tešanovcih, kjer so zdaj prazni goveji hlevi, prav rakičansko Kmetijsko gospodarstvo pa je pripravljeno vložiti v novo družbo največji vložek, saj bo v njeno korist odstopilo komunalno urejeno zemljišče s potrebno infrastrukturo, po besedah direktorja Mirka Horvata bo ta vložek vreden okoli 130 milijonov tolarjev. Poleg sredstev ustanoviteljev bodo za izvedbo tega projekta skušali pridobiti še sredstva iz različnih državnih virov, iz evropskih skladov ter s komercialnimi krediti. Če bo teklo vse po načrtih, naj bi bili nekateri objekti nared že do jeseni. LUDVIK KOVAČ ■ V KG Rakičan bodo začeli graditi čistilno napravo za obe prašičji farmi Dnevi regionalizma v Radencih Čakajo lokacijsko in gradbeno dovoljenje Vrednost naložbe so pred dvema letoma ocenili na 6,4 milijona nemških mark ------------------------- aže, da bodo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan končno vendarle začeli graditi čistilno napravo, s katero bodo rešili pro-- blem odplak na farmah v Nemščaku in Jezerih. Pridobivanje dokumentacije za to naložbo je trajalo kar dve leti, kar je po besedah direktorja Mirka Horvata normalno, saj gre za zahtevno investicijo, za katero bo potrebno zagotoviti tudi precejšnja finančna sredstva. V teh dneh naj bi dobili enotno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor, torej lokacijsko in gradbeno dovoljenje, izbrali pa so že tudi izvajalca za gradnjo čistilne naprave. Dela bodo zaupali ameriški firmi LEMNO, ki ima dobre izkušnje z odpadnimi vodami. 1 ----- oVneali nridnhiti Za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan bo gradnja čistilne naprave velik zalogaj, saj bo to strošek, ki ne prinaša nove vrednosti, pravi direktor Horvat, vendar se skrbi za ekologijo ne morejo izogniti. Pred dvema letoma je bila vrednost naložbe ocenjena na 6,4 milijona nemških mark, za financiranje pa bodo skušali pridobiti tudi del nepovratnih sredstev. Prek ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter še nekaterih iščejo vire sofinanciranja, del sredstev za realizacijo naložbe pa bodo skušali pridobiti tudi iz strukturnih skladov Evropske unije. Seveda ne bo šlo brez kreditov, in čeprav bo gradnja velik zalogaj, bi s pomočjo ugodnih posojil, predvsem takšnih z odlogom, v dveh letih naložbo lahko dokončali. Z zgraditvijo čistilne naprave bodo rešili problem onesnaževanja v obeh prašičjih farmah, čeprav pri sanaciji tudi do zdaj niso držali križem rok. V preteklosti so v reciklažo odpadnih voda vložili 150 milijonov tolarjev in s tem bistveno zmanjšali količino odplak, ki so se iztekale v Muro, uredili pa so tudi deponije za trde delce, ki sojih izločali iz gnojnice. Takšne deponije imajo v farmi v Nemščaku že 5 let, na Jezerih pa od predlani in pravijo, da so ti trdi delci tudi odlično gnojilo. Sicer pa odgovorni v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan zatrjujejo, da je bil problem ekologije na njihovih farmah tudi v preteklosti manjši kot na drugih velikih farmah, saj so se odplake izlivale v Muro, ki je večji vodotok, posledice pa niso neugodno vplivale na življenje v Muri. LUDVIK KOVAČI Slovenska regionalna nagrada Sloveniji postaja podeljevanje nagrad čedalje popularnejše. Imamo že dolgoletno tradicijo podeljevanja kulturnih nagrad, v začetku devetdesetih so postale aktualne tako imenovane po- djetniške nagrade, v letu 2000 pa lahko pričakujemo, da bo prvič podeljena tudi slovenska regionalna nagrada. Pri tem naj poudarimo, da gre za nacionalno nagrado za lokalno določeno vsebinsko področje. Regije in regionalizem postajajo torej tudi v Sloveniji »in«. Nagrade se podeljujejo za izjemne dosežke na določenem področju, zaradi tega se nekaj časa o tem področju potem tudi več govori, da se ljudje, ki se s tem področjem drugače ne ukvarjajo, potem vsaj delno seznanijo, da kaj takega tudi obstaja ter da se z določeno vsebino začne ukvarjati skupina ljudi, ki jih združuje neki skupni interes. V primeru regionalne nagrade gre v okviru slovenske javne uprave za nedvomno zelo inovativno pobudo. Minister, pristojen za razvoj, je bil tisti, ki je poskrbel, da je prišla ideja na papir v tako kratkem času, za neposredno realizacijo - torej podelitev nagrade - pa bo moral poskrbeti Sklad za regionalni razvoj, ki deluje pod okriljem tega ministra. Nagrado moramo videti v luči tržnega pristopa k regionalnemu razvoju, kjer se bo s prstom kazalo na dobre in uspešne primere; ljudje, ki bodo sodelovali v projektih in programih in tudi njihovi izdelki, pa bodo potem tudi dodatno pridobili svojo vrednost. Gre za dvigovanje zavesti na temo »biti regionalec« ali, da zadevo še bolj parafraziram: »Mislim, torej sem regionalec«. Pri temgre tudi za promoviranje strokovne javnosti na temo regionalnega razvoja, regionalne politike in regionalne teorije ter potemtakem oblikovanje interesne skupine tako na lokalni kot nacionalni ravni. Dejstvo je namreč, da nas je šele Evropa zopet spomnila, da praktično nimamo regionalne politike, marveč samo sektorske, ter da moramo končno sprejeti Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet julija lani. Medtem ko so cilji nagrade dokaj tipični (prispevek k okolju prijaznemu razvoju, zmanjšanje gospodarskih razlik, odpravljanje strukturnih problemov) in področja zelo široko zastavljena (razvoja podeželja na praktično vseh vsebinskih področjih), je za nagrado pomemben kriterij »lokalne pripadnosti projekta« ter kriterij, da projekt še ni dokončan oz. poteka. Zanimiv in zelo svež je tudi nekoliko »oskarjevski« predlog postopka izbire projektov, kjer gre za kombinacijo med ocenjevanjem strokovnjakov in glasovanjem za najboljši projekt med tremi predlaganimi v okviru vsakoletnih dnevov regionalizma. Tako bodo lahko udeleženci in udeleženke dnevov regionalizma demokratično vplivali na izbiro najboljšega projekta. Trije projekti, kijih bo predlagal upravni odbor nagrade za glasovanje na dnevih regionalizma, pa bodo predstavljeni tudi na videofilmu. Za Prekmurje in Prlekijo je zelo pomemben tudi predlog, da bi dobila slovenska regionalna nagrada ime po Štefanu Smeju, človeku, ki je bil vedno in predvsem zaprisežen regionalec. Ta predlog je pomemben tudi zato, ker na dnevih regionalizma v Radencih ni bil izrečen iz ust gostiteljev, marveč je prišel od človeka iz Ljubljane. Lepo je namreč vedeti, da se tudi v Ljubljani zavedajo reka, da je »na začetku bila Mura«. Slovensko regionalno nagrado torej že v predlogu spremljajo elementi, ki jih na regionalni ravni zelo dobro poznamo, to so predvsem inovativnost, svežina in predrznost odkrivanja novih svetov. ANDREJ HORVAT I K V 8 (IZ)BRANO 20. januar 2000, IBHE Pet let telefona otrok in mladostnikov v Murski Soboti elefon otrok in mladostnikov je bil ustanovljen leta 1990 na pobudo Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Leta 1995 seje organiziral v Nacionalno mrežo TOM, ki danes povezuje 15 svetovalnih sku- pin v različnih krajih Slovenije. TOM -je brezplačna telefonska linija 080 1234, - deluje vsak dan od 12. do 20. ure, -je namenjen otrokom in mladostnikom. Murskosoboška svetovalna skupina je januarja praznovala pet let delovanja. Od začetka sodeluje dvajset svetovalk, strokovnjakinj različnih poklicev, ki se poklicno ukvarjajo z otroki in mladostniki, vendar so kljub obveznostim v službi in družini svoje bogato, znanje, izkušnje in modrost presoje prek telefonskega svetovanja pripravljene anonimno posredovati mladim kot prostovoljke, predvsem pa so to ljudje velikega, širokega in dobrega srca. Pa poglejmo, zakaj naši otroci in mladostniki potrebujejo TOM? Otroštvo in mladost nista samo srečni dobi. To sta dobi negotovosti, dvomov o samem sebi, polni drobnih stisk. To je čas hrepenenja, skritih strasti, želja po družabnosti in uveljavljanja. Pogosto otrok beži sam pred seboj, beži pred tistimi, ki bi mu hoteli pomagati, ker se stvari ne zna lotiti na pravem koncu, pravzaprav na nobenem koncu, pogosto zato, ker se mu zdi, da ničesar ne razume. Pot do človekove osebnosti je skrita in nejasna. Oblikuje se v družini, šoli, družbi. Pogosto so skrite in nejasne silnice položene v nezavedno otroštvo. Odkriti vse ni niti prijetno niti mogoče. Toda odkriti jih je treba čim več. Dokopati se je treba do občutka odgovornosti. To pa je za začetek sožitja z ljudmi in s samim seboj dovolj. Saj odgovornost sestavljata ljubezen do sočloveka in samospoštovanje. Iskanje lastne osebnosti je mladostnikova življenjska naloga, časa zanjo pa ima zelo malo. Mladostnikova osebnost mora skozi nujne spremembe v odraščanju: iz reda (otroštvo) prek nereda (adolescenca - duševno dozorevanje) v nov red (odraslost). Preveč se mu dogaja hkrati. Zato je taka pripoved 16-letnika zelo pogosta: »Z mano je nekaj narobe. Zaljubljen sem, pa nimam dekleta. Razganja me, pa si ne morem dati duška. Želim si priložnosti, da bi kaj storil, da bi sprostil svoje mišice, da bi čutil svojo moč, toda o tem se ne morem pogovoriti s svojimi starši. Rad bi. da bi na svoji koži preskusil, kaj je grenko in kaj sladko, ne da bi mi starši o tem pridigali. Lačen sem izkušenj, oni pa me pitajo z razlagami.« Pogovori na TOM-u potekajo tako, da svetovalec otroku ali mladostniku najprej prisluhne, nato pa skupaj poskušata najti rešitev. Otroci in mladostniki vseh problemov ne zmorejo reševati sami. Pravzaprav se morajo šele naučiti poiskati pomoč, ko konfliktom niso kos. Tako pomoč jim lahko dajo prijatelji, vrstniki, starši ali morda učitelj. Ponavadi mladi tudi resnično sami najdejo oporo v najožji okolici, predvsem v starših in vrstnikih. Včasih se jim pa le zdi, daje njihov problem tak, da se o njem ne morejo pogovarjati z ljudmi, ki jih poznajo. Morda se bojijo obsojanja ali imajo občutke krivde. Takrat ponavadi zavrtijo številko 080 1234. Vedo, da bodo ostali anonimni, da nihče ne bo nikomur povedal, kaj jih teži. V okviru Nacionalne mreže TOM deluje približno 200 svetovalcev, ki letno opravijo 12000 svetovalnih pogovorov. Vseh klicev je trikrat več, saj otroci in mladostniki velikokrat pokličejo, a se ne oglasijo ali po nekaj besedah odložijo slušalko. Mladi se morajo najprej prepričati, da je varno spregovoriti, in mnogi se šele po svojem drugem ali tretjem.klicu opogumijo in TOM-u zaupajo svojo zgodbo. TOM želi biti otrokom in mladostnikom prijatelj, s katerim se lahko pogovorijo, ko imajo težave. Pomembno je, da se zavedajo, da ostanejo anonimni, da so njihove skrivnosti pri TOM-u vame. TATJANA ŠIKER, VODJA MS-SKUPINE TOM ■ Veliko delo Draga Ficka Štirinajst postaj križevega pota Soboslikar in pleskar zna tudi s slikarskim čopičem o bi imel zdaj 51-letni Drago Ficko s Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru v mladosti takšne možnosti za izobraževanje, kot jih ima zdajšnja mladina, potem bi verjetno študiral na likovni aka- demiji. Že kot osnovnošolec je rad risal in slikal, skratka bil je (in je) nadarjen za slikarstvo. Vsak človek ima namreč določene talente! K Drago se ni izobraževal za krojaški poklic, čeprav je bil njegov oče Karel krojač, ampak je šel v poklicno šolo in se izučil za slikopleskarja. potem je odslužil vojaščino in odšel za deset let na delo v Nemčijo, kjer je bil pleskar in še kaj v tovarni sladkorja. Vprašal sem ga, ali je morda tam našel kaj časa za svoj konjiček (slikarstvo), pa mi je odvrnil, da ne. »Leta 1978 sem se vrnil in čez nekaj časa sem vzel na ljutomerski občini obrtno dovoljenje za soboslikarstvo in plesarstvo. To pa ne pomeni, da zdaj le pleskam razne prostore in pročelja stavb, ampak tudi slikam. Na več gasilskih domov sem že naslikal podobe sv. Florijana, poslikal sem več novourejenih kapelic in nabožnih oseb v njih, več kužnih znamenj, na primer pri Slavičevi trgovini v Ljutomeru; večje slikarsko delo sem opravil v ljutomerski cerkvi...«je sogovornik na kratko predstavil svoje poklicno delo. Nekaj drugega pa je slikanje pravih slik na platno in druge podlage. Za to je nekaj več časa pozimi, ko je manj soboslikar-skega oziroma pleskarskega dela. Drago je član likovne sekcije Potop z mraza v - še hujši mraz S sekiro in žago nad led ravzaprav je bilo vse podobno kot lani - le z eno bistveno izjemo: mraz je bil še hujši in voda še bolj zaledenela. Toda kljub temu to potapljače ni odvrnilo od potopa pod led kroške gramoznice. Govorimo o koncu tovrstnega dvodnevnega tečaja, ki ga je pripravilo Potapljaško društvo Murska Sobota za nekaj več kot dvajset tečajnikov iz osrednje in severovzhodne Slovenije. Seminar je kot uradnega za vse slovenske potapljače in inštruktorje potrdila Komisija za izobraževanje pri Slovenski potapljaški zvezi, zato so bili ob nedeljskem potopu številnim gledalcem prikazani tudi postopki ogrevanja in oživljanja podh- KUD-a Silva Preloga iz Ljutomera. Udeležil seje več slikarskih kolonij in pridobil nekaj več znanja. V svojem slikarstvu uporablja oljne, akvarelne in akrilne barve. Upodablja razna poslopja, na primer mline na Muri; tihožitja (cvetlice, sadje ...) in lajenih oseb na primeru drsalca, ki se mu je vdrl led. Seminar potapljanja v hladni vodi pa spada tudi pod okrilje mednarodne potapljaške organizacije DAN. Tako sta tudi letos lovske motive. Poskusil se je tudi v portretiranju. Svoje slike je že razstavljal v ljutomerski Mestni hiši. Sprva so na njegovih slikah prevladovale žive barve, zdaj pa so slike bolj »umirjene«. Drago meje popeljal po skoraj vseh prostorih lepo urejenega stanovanja v novejši družinski hiši in povsod so visele slike. Eno je naslikal celo na vratca, s katerimi so zakriti električni števec in varovalke, na steno pa pri- Drago Ficko je prejšnji teden dokončeval 11. postajo križevega pota. Do velikega tedna, ki se začne 16. aprila, bo zagotovo naredil še preostale tri slike, tako da bodo imeli v Lovrencu na Pohorju za veliko noč nove slike. - Foto: Š. S. predavala prof. dr. Igor B. Mek-javič, vodilni svetovni strokovnjak za hiperbarično medicino in redni profesor na univerzi v angleškem Portsmouthu ter glavni slovenski inštruktor potapljanja Igor Urh, predsednik komisije za izobraževanje pri Slovenski potapljaški zvezi. Profesor Mekjavič je z lastnimi diapozitivi predaval o tehničnem potapljanju, kjer je podrobneje predsta- Pri Vogrinovih v Cogetincih zbirajo mleko že dvajset let. Najprej ga je prevzemala gospodinja Ana Vogrin, zdaj pa to delo že nekaj let opravlja snaha oziroma mlajša gospodinja Antonija Rojs. Dnevno ga zberejo od 280 do 300 litrov, odvaža pa ga cisterna Mariborskih mlekarn. Nekoč so prinašali mleko s tridesetih, zdaj pa le še z ducata (12) kmetij. Lepo je, da mleko prinašajo ali vozijo s kmetij tudi mladi in trdil okvir in tako polepšal prostor na hodniku. Pred nekaj meseci pa je prejel nenavadno naročilo iz župnije Lovrenc na Pohorju. V tamkajšnji cerkvi imajo na papir natisnjene slike križevega pota, ki so z leti zbledele, pa tudi marsikatera je poškodovana. V župniji so se odločili, da dajo podobe 14 postaj križevega pota naslikati na trdo podlago. Odločili so se za Draga, ki je sicer nekaj malega v cerkvi naslikal že prej. Prejšnji teden, ko sem bil na Kamen-ščaku, je slikal 11. postajo križevega pota in zagotovil, da bo tja do velike noči zagotovo naredil vse slike. Ne dela novih podob, ampak povsem enake, kot so na starih papirnatih slikah. Delo je zahtevno, saj je na posameznih slikah veliko likov. Veliko prej kot tele »ponatise« bi naslikal povsem originalno sliko, a se ne vznemirja, kajti tudi ta slikarija je svojevrsten izziv. Š. SOBOČAN ■ vil termoregulacijo in potope v hladni vodi, potope v saturaciji do 500 metrov globoko, izolacijske vrednosti oblek in uporabo osebnih podmornic. Izkušnje s tehničnega potapljanja si je nabral z raziskovalnim delom na naftnih ploščadih v Severnem morju. Tudi tokrat pa je bila med potopom uporabljena kapsula z merilno napravo, razvita pod njegovim vodstvom na Institutu Jožef Stefan. Je edina tovrstna na svetu, ki meri telesno temperaturo v notranjosti potapljačevega te- TOMO KOLEŠi lesa. Tečajnike je počasi vodil pod led izkušeni član Potapljaškega društva Murska Sobota Goran Klemenčič s hčerko Saro, in čeprav je strupeni mraz »arizel« aledalce nad vodo, pri potapljačih ni smelo biti raztresenosti, kajti vsaka lOlHm, 20. januar 2000 (IZ)BRANO Najboljša psarna v Sloveniji si mora pomagati sama... Na Cankovi o starih časih Jazbečar Falko podira rekorde Tristo petdeset pokalov, občina pa ne prispeva niti tolarja! »Kak je inda bilou ?« Po birokratskih težavah večji uspehi Kinološko društvo Triglav Mali Bakovci je nastalo marca ’99. 5 l-letni podpredsednik in lastnik psarne Janez Žekš je vesel, da so težave dokončno mimo: »Prej smo se imenovali Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Mali Bakovci, ki se je ustanovil že leta 1989, vendar nam je bilo delovanje zunaj regije omejeno, ker je bil naša krovna organizacija Republiški klub nemških ovčarjev, tako da ničesar nismo mogli narediti sami. Nad vsemi pa je bila Kinološka zveza, tako da smo z njo morali komunicirati prek posrednika, zato včasih sploh nismo dobili pošte, določene stvari so se izgubljale, Kinološka zveza nas ni mogla direktno obveščati in tako so nam nekatera tekmovanja, katerih termin ni bil objavljen v reviji Kinolog, enostavno »ušla«. Zaradi tega smo ustanovili Kinološko društvo Triglav.« Žekševa psarna je že petič zapovrstjo zasedla prvo mesto v Sloveniji. Psarna ima 28 članov in okrog trideset psov. Potem ko je imela dolga leta le nemške ovčarje, so sedaj tu tudi druge pasme, kot so dolgodlaki jazbečar, staffordski pitbuli terier, bernski planšarski pes in doberman. Večjih ne bodo niti imeli, ker je že s temi dosti dela in ker bi s povečanjem števila pasem mogoče padla tudi kvaliteta. Zmagovalni tandem Falko in Odin V društvu imajo jazbečarja Falka, ki velja za najboljšega v tem delu Evrope. Star je dve leti in pol, pa je že mednarodni in slovenski šampion. Povsod, kjer se je pojavil, je zmagal. Bil je pr vak pasme in zmagovalec skupine FCI, ki je najvišji možni naslov. To se doslej še ni zgodilo. Njegova lastnica je Danica Žekš, Janezova soproga. Redkost, ki se zgodi vsakih pet let, je tudi naziv najlepšega razstavnega psa za nemškega ovčarja, ki ga je dobil med tristo osemdesetimi štirinožci na lanskem tekmovanju v Trbovlju Žekšev pes Odin, ki je sedaj v lasti podžupana soboške občine Rudija Horvata. Med udeleženci so bili svetovni in evropski prvaki ter šampioni posameznih držav, a Odin jih je vse premagal, čeprav do takrat sploh ni bil šampion. Zmage za nemške ovčarje pa so tudi zelo redke, ker gre za najbolj razširjeno in popularno pasmo, zato ji sodniki neradi prisodijo prvo mesto. Raje ga dajo majhnim in redkim pasmam. Občina pa nič Toda to je le vrh uspešnega dela. V lanskem letu je društvo Člani Triglava tudi na tekmovanju pazijo na svoj videz. Foto: J. ZEKS zasedlo 28 prvih mest, 11 drugih in 15 tretjih, »najslabši« dosežek je bilo osmo mesto. Njihove police se šibijo pod težo 350 pokalov. Načrt za leto 2000 je že pripravljen: sodelovali bodo na približno dvajsetih razstavah, predvsem državnega in mednarodnega merila. Po dolgem času bodo šli spet na svetovno razstavo, ki bo letos v Milanu, nato pa še na evropsko razstavo v poljski Poznanj. Avgusta bo v Nemčiji svetovno prvenstvo za nemške ovčarje, udeležili pa so bodo treh slovenskih »specialk«: v Idriji, Škofji Loki in v Malih Bakovcih, slednja bo 8. julija. Pes, vreden 350 tisoč marki Društvu pomagajo sponzorji, kajti na tekmovanjih razen pokalov in praktičnih nagrad, kot je pasja hrana, zmagovalci ne dobijo denarne nagrade! Startnina za enega psa (ponavadi pa jih je najmanj šest) na mednarodni razstavi, ki traja najmanj dva dni, znaša približno 6500 tolarjev, k temu pa je treba prišteti še stroške potovanja, spanja in hrane, zato si društvo največ financ pridobiva z vzrejo in prodajo rodovniških psov. Njihovi mladiči so že v različnih delih sveta: od Poljske, Češke, Madžarske, Rusije, Italije, Avstrije, kjer ima npr. avstrijska policija dva psa iz njihove vzreje za reševanje izpod plazov, pa vse do Aljaske. Najdražji pes Žekševe psarne je bil pred dvema letoma svetovni prvak razreda HGH, kije moral pokazati posebne psihofizične sposobnosti, kot je natančno vodenje petdesetih ovac do hleva, poleg tega pa mora biti še lep. Nemški ovčar lastnika iz Nemčije Eiko vom Finkenschlag, sicer Odinov oče, ki je pri Žekšu preživel pol leta, je bil prodan v ameriški Kentucky za 350 tisoč nemških mark! TOMO KOLES ■ V nabito polni dvorani vaško-gasilskega doma na Vaneči je biia v soboto zvečer zanimiva prireditev pod naslovom Kak je inda bilou na svejti. V uro trajajočem programu so se štirje moški ob mizi v prekmurščini pogovarjali o nekdanjih časih, svojem otroštvu, pohajkovanju mladeničev po veselicah, kmečkih opravilih, razvoju kraja, o tem, kako so delali drugje, nekaj pa tudi o današnjih razmerah. Organizator odmevne prireditve je bilo Kulturno-umetniško društvo Avgusta Pavla s Cankove, ki ga vodi predsednica Marjeta Rinderer. Nosilno vlogo je odigral aktiven član omenjenega društva profesor Janko Durič, po domače Bohmecov Janko, ki se je z »goronskimi moškami pogučavo o ton, kak je inda bilou«. Družbo so mu delali Metlov Pišta oz. Štefan Flegar (rojen 10. aprila 1926), Giigov Kadi ali Karel Reiter (rojen 23. oktobra 1926) in Mrtinošov Pepi ali Jože Šadl (rojen 7. marca 1936). Še za vedrejše razpoloženje, ki se je preneslo na občinstvo, je poskrbel mladi harmonikar Simon Perš, po domače Lončarov Simon, iz Gerli-nec. Na koncu so obiskovalcem ponudili še domači rženi kruh iz Ger-linec in vinsko kapljico lanskega letnika. M. JERŠE, foto: N. JUHNOV Naši slavni predniki Je Slekovec pozabljen? a pokopališču Navje v Ljubljani, kjer so počivajo zaslužni Slovenci, ima poslednje počivališče tudi Matej Slekovec, ki se je narodil 6. avgusta 1846. leta v Kunovi pri Negovi, umrl pa je 15. decembra 1903. leta. Kronisti so zapisali, da je Slekovec z veliko vnemo zbiral razno zgodovinsko gradivo, imel je dober spomin in na podlagi tega zapisal vrsto krajevnih kronik. Med drugimi je napisal tudi kroniko Križevec, Veržeja, Male Nedelje. Ljutomera in Negove. Poleg tega je zbral veliko zgodovinskega gradiva še'za župnije sv. Peter v Gornji Radgoni, Juršince in Lenart. Rad je rekel: »Kdor se natančneje ne peča z zgodovino, ne more pri najboljši volji sestaviti povsem zanesljive kronike o starejših časih!« Poleg zgodovinskih del je Slekovec napisal, sestavil, predelal oziroma priredil za novo izdajo tudi nekaj spisov nabožne vsebine. Zbral je tudi številne kratkočasnice. Glede na to, da so Slekovčeva tiskana dela lep in dragocen prispevek k slovenski zgodovini, zlasti pa za ohranitev krajevne zgodovine, bi se mu morali na neki način oddolžiti. Ne v njegovem rojstnem kraju Kunovi, ne v Gornji Radgoni in tudi ne kje drugje ni nobenega spominskega znamenja. Na mestu, kjer je bila njegova rojstna hiša, stoji sedaj gospodarsko poslopje. Pranečakinja, 87-letna Marija Klobasa iz Kunove, je zaradi starosti v glavnem pozabila, kako slavni rojak seje rodil v tem kraju oziroma na domačiji. Mogoče pa bo ta zapis koga vendarle spodbudil in se bomo na neki način oddolžili Mateju Sleko-vcu.Slekovca so izvolili sedem mesecev pred smrtjo za prvega predsednika Zgodovinskega društva za slovenski Štajer v Mariboru, sicer pa je bil po osnovnem poklicu duhovnik. Služboval je v številnih krajih Dravskega polja. Zgodnja smrt mu je preprečila nastop službe škofijskega arhivaija v Mariboru. F. KLEMENČIČ« Kurikulum in Vrtec Ljutomer Spremljanje novih strokovnih izzivov Vključenih 217 otrok, ki so razvrščeni v 13 skupin edvomno drži ugotovitev, da spada tudi Vrtec Ljutomer med tiste vzgojno-varstvene ustanove pri nas, ki skušajo kar najbolj _____slediti najnovejšim strokovnim izzivom na svojem področju. Tako ni naključje, da so bili izbrani med 25 slovenskimi vrtci za uvajanje najnovejšega programa (načrta) za življenje in delo vrtcev ali, kot rečejo temu v strokovnem jeziku, kurikulum za vrtce. Ravnateljica ljutomerskega vzgojno-varstvenega zavoda Marija Pušenjak ugotavlja, da že več let sledijo spremembam v predšolski vzgoji in jih vnašajo v neposredno delo. Tako ^e tretje leto delajo v treh skupinah po metodologiji programa Korak za korakom ter izvajajo vrsto dodatnih in obogatitvenih dejavnosti. Pri tem dobro sodelujejo z zunanjimi sodelavci in drugimi ustanovami, kot so OŠ Ivana Cankarja, OŠ Cvetka Golarja Ljutomer, Glasbena šola Ljuto mer, Organizacijska enota Zavoda R Slovenije za šolstvo M. Sobota, Pedagoški inštitut idr. V tem šolskem letu so postali tudi hospitacijski vrtec za program predšolske vzgoje. - Kaj je pravzaprav kurikulum za vrtce, kako ga uvajate oz. kako sledite najnovejšim strokovnim izzivom pri delu s predšolskimi otroki? »Beseda zveni sicer tuje, vemo pa, da gre za življenje in delo otrok v vrtcu. Želimo, da je to življenje čim bolj prijazno, hkra- ti pa sledimo pedagoški stroki na področju predšolske vzgoje; želimo torej strokovno uvajati spremembe oziroma dopolnjevati našo dosedanjo pedagoško prakso. Vsak vrtec ima svoj V okviru prireditev Veseli december so v Vrtcu Ljutomer izvedli zelo pester program v katerega so se aktivno vključili tudi starši. Med drugim so pripravili zanimivo lutkovno igrico (na posnetku) svet staršev pa je poskrbel za čajanko, na katero so bili povabljeni poleg otrok in staršev tudi vsi zaposleni Bilo ie zanimivo srečanje ob glasbi, pesmi, žrebanju vstopnic ... ' projektni tjm za uvajanje ku-rikuluma in koordinacijo, ki ga imenuje in tudi vodi ravnatelj, član tega tima pa je tudi eden od staršev. Na podlagi dogovorov vodij projektnih timov, ki jih vodi pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo OE Zavoda za šolstvo v Murski Soboti Bojana Kovač, pripravi vodja projektnega tima gradivo za uvajanje posamezne naloge, vzgojiteljice in pomočnice pa potem analizirajo obstoječe stanje, iščejo rešitve, podajajo različne predloge. Doslej smo že analizirali igralni prostor, skupno načrtovanje vzgojnega dela vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, dnevno rutino in počitek. Trenutno pa analiziramo dejavnosti v vrtcu, njihovo načrtovanje in čas. Pri tem vedno znova odkrivamo zanimive rešitve. Mnoge nam dajejo tudi otroci in starši, ki jih cenimo in so nam tudi vodilo pri našem delu.« Tako torej nastaja v neposredni praksi izvedbeni kurikulum, ki bo specifičen tako rekoč za vsak posamezni vrtec, saj dokument predpisuje le okvir, izvajanje pa je odvisno od mnogih dejavnikov. Med temi so gotovo tudi finančne možnosti, od katerih je odvisno zagotavljanje zadostnega števila didaktičnih sredstev, urejanje prostora in reševanje drugih potreb za izvajanje programa. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, kake so pedagoški delavci motiviran' in nagrajeni za svoje delo. J. G. I 1O INTERVJU 27. januar 2000, VESTNIK Svetovalec Urada za narodnosti pri Vladi R Slovenije Geza Bačič in njegovi pogledi Mi smo doktorji znanosti Porabski Slovenci imajo od 1. januarja dalje pravico zahtevati dvojezične osebne dokumente, pri nas so le-ti obvezni tudi za večinski narod ot je opredeljeno v ustavi, imajo status avtohtonih manjšin v Sloveniji Madžari v Prekmurju in Italijani na Obali, medtem ko so Romi etnična skupnost. Posebno skrb za vse, za uresničevanje njihovih pravic in razvoj, pa je Vlada R Slovenije leta 1990 naložila Uradu za narodnosti. Le-ta ima svojo pisarno tudi v Murski Soboti z zaposlenim svetovalcem Gezo Bačičem. K Neposredna povezava - Zakaj samostojna pisarna oz. izpostava, če ji lahko tako rečemo, v Murski Soboti? »Poleg tega, da smo na stičišču meja, je znano, da živi v tem prostoru okrog 95 odstotkov pripadnikov madžarske manjšine, v Prekmurju živi tudi dobra polovica slovenskih Romov in tako rekoč v istem prostoru, kije sicer na zemljevidu ločen z meddržavno mejo, prebivajo porabski Slovenci. To je odločilno vplivalo, da je ta pisarna tukaj, s čimer so možnosti za neposredno kontaktiranje s pripadniki manjšine in romsko skupnostjo, za terensko spremljanje in sploh za tesnejšo komunikacijo.« - Je podobna pisarna tudi na Obali? »Ne, ker so tam razmere bistveno drugačne. Na primer, Romov tako rekoč ni, narodnostni skupnosti na obeh straneh meje pa sta bili sorozamerno dobro organizirani že prej. Potrebno je omeniti, da smo na Uradu za narodnosti zaposleni samo trije, poleg mene še direktor in sekretarka. Onadva imata sedež seveda v Ljubljani. Direktor poleg koordinacije dela in drugih nalog pokriva tudi italijanski del skupnosti.« Kakšne so pravzaprav vaše pristojnosti in področje dela? »Urad za narodnosti je strokovna služba vlade, odgovorna za spremljanje in izvajanje zakonskih in ustavnih določil, ki se nanašajo na pravice narodnosti in Romov kot etnične skupnosti. Naše delo je tako vezano tudi na spremljanje dela organizacij in institucij obeh narodnosti in Romov, in če sem še konkretnejši tudi za pripravljanje poročil, ocen in predlogov za delo vlade in drugih državnih organov. Pri tem sodelujemo z državnimi in občinskimi organi ter narodnostnima skupnostma in z romskimi društvi ter Zvezo Romov. Urad za narodnosti je tudi nosilec proračunskega, tj. finančnega dela za potrebe narodnostnih skupnosti in Romov. Gre za zagotavljanje sredstev za funkcioniranje in delovanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in italijanske skupnosti na Obali, Zveze romskih društev, manjšinskih programov RTV-ja (kot dodatek v višini okrog 30 odstotkov), manjšinskih medijev, kot sta Nepujsag in madžarski radio v Lendavi, podobno pa je še na Obali, ter še enega dela dejavnosti, za nekaj informiranja in nekaj kulturne dejavnosti, kar imajo Italijani skupaj s Hrvaško, torej z istrskimi Italijani. Poleg urada kot strokovne službe pa delujeta še dve posebni vladni komisiji -ena je skupna za obe narodni skupnosti, vodi jo kulturni minister Jože Školč, druga pa je za romsko skupnost in jo vodi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer. Tako smo na neki način vkomponirali ustavno zaščito narodnosti in romske skupnosti v celotni sistem državne uprave, kar je po mojem prav tako zelo pomembno.« - Posebnega zakona o Romih, kot ga predvideva ustava, še nismo sprejeli. Kako daleč so priprave oziroma kakšne zakonske rešitve se obetajo? »Ob vsem spoštovanju in zadovoljstvu, da je tudi slovenska država, vsaj v zadnjih letih, vendarle prispevala k temu, da smo se začeli lotevati te problematike, je potrebno omeniti, da smo medtem tudi ugotovili, da nobena evropska država nima posebnega, specialnega zakona za Rome. Evropa pa je sicer polna priporočil in nasvetov, deklaracij in zahtev, kaj vse je potrebno narediti za manjšine in Rome. Ko pa prideš do podrobnosti in vidiš, kaj je v tisti veliki evropski demokraciji narejeno, se lahko Slovenci s ponosom ozremo naokoli in pogledamo vsakemu v obraz. Problem tako imenovanega globalnega zakona za Rome je pač takšen, da je tudi vlada ugotovila, da bi bilo zaenkrat zaščitne mehanizme za romsko skupnost racionalneje vgrajevati v razne druge specialne zakone in predpise. In to smo začeli delati. Tako je v zakonu o volitvah tudi opredeljeno, da imajo v občinah, kjer je večje število Romov, leti pravico voliti svojega svetnika v občinski svet. V praksi je tako v Mestni občini Murska Sobota, kjer deluje tudi posebna komisija za romska vprašanja. Res pa je, da lahko od županov in drugih po naših v občinah večkrat slišimo, da če bi imeli poseben zakon o Romih, bi pri konkretnem reševanju problemov, recimo bivalnih razmer, zaposlovanja itd., država morala prevzeti večji delež materialne odgovornosti.« - Pojem »večje število« je najbrž premalo dorečen. Kakšna številka je pravzaprav mišljena? V meddržavnem sporazumu smo določili tudi možnost izmenjave za študij po šest pripadnikov narodnosti v Sloveniji oziroma na Madžarskem. Mi smo srečni, če dobimo vsaj dva, ki pri nas nadaljujeta izobraževanje. »Da, to je en problem. Ko se je pred sedmimi leti začel ta proces, smo se res znašli v zagati, kaj pomeni »večje število«. Ker to ni bilo natančno dogovorjeno oz. določeno, so pravniki izračunali,’da bi bilo najkorektneje, če bi upoštevali zadnji popis prebivalstva, ki je bil leta 1991. Ta pa je v primeru Romov problematičen, saj se niso ravno navdušeno opredeljevali za Rome. V vsej Sloveniji smo tako našteli okrog 2.700 Romov, dejansko pa jih živi pri nas od 8.000 do 10.000. Zadeva je sedaj na Ustavnem sodišču R Slovenije. Obravnava je že bila, pisne odločitve še nimamo, pričakujemo pa, da bo ustavno sodišče naložilo tudi drugim občinam, kot so Puconci, Cankova, Tišina pa morda tudi Lendava in še druge, da bodo morale zagotoviti zastopstvo Romov v občinskem svetu. Mislim, da bo kriterj najmanj 5 odstotkov Romov v določeni občini. Verjetno pa bo ponekod problem. ali bodo sploh imeli kandidate, ki bi bili sposobni opravljati to funkcijo.« - Kako pa je s programom vladnih ukrepov za reševanje romske problematike? »Ta program se uspešneje uresničuje tam, kjer smo dosegli konsenz z občinami, v katerih živi večje število Romov. Gre predvsem za napredek pri izobraževanju, kulturnem ustvarjanju in informativni dejavnosti Romov, kjer daje svoj prispevek tudi Murski val. Naj še omenim, da imamo danes v Sloveniji devet romskih društev, od tega štiri v Prekmurju, in sicer v soboški, rogašo-vski, tišinski in puconski občini, v ustanavljanju pa je tudi romsko društvo v črenšovski občini. Poleg tega je ustano- I vljena Zveza romskih društev s sedežem v Murski Soboti. Tako smo prišli do situacije, da so Romi oz. njihovi predstavniki vsaj pri nekaterih vprašanjih neposreden sogovornik.« - Kateri je po vašem poseben problem na romskem področju? »Po mojem je največji problem v tem, da država ni zagotovila za reševanje romske problematike zadostnih materialnih sredstev, in to predvsem za reševanje bivalnih razmer, torej za stanovanja, oskrbo s pitno vodo, elektriko in drugo infrastrukturo ter za legalizacijo romskih naselij in dokončno uredi tev lastništva zemljišč, kjer živijo Romi. Seveda so enako velik problem tudi slabe možnosti za njihovo zaposlovanje.« - Kako komentirate odločitev o »odcepitvi« romskega naselja Pušča od Černelavec in oblikovanju samostojne vasi? »Po mojem osebnem prepričanju ni najboljše, kadar pride do ločitve manj-šincev od večinskega naroda, kadar se ustvari pozicija, da naj si vsak sam rešuje svoje probleme. Vendar pa obstajajo za to tudi določeni dobri razlogi. Seznanjen sem, da bo realizacija te odločitve tekla postopoma, kar se mi zdi potrebno in koristno. Poti nazaj pa ni. Imeli so referendum in potrebno ga je spoštovati.« Stanje v Porabju se počasi izboljšuje - Kakšna pa je ocena stanja v Porabju na Madžarskem, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti? Se položaj izboljšuje, stagnira ali morda nazaduje? »Mislim, da je tako za slovenski narod kot za državo, predvsem pa za Po-rabce same izjemno pomembno, da smo številčno majhno narodnostno skupnost na Madžarskem, ki je bila pravzaprav že pred leti zapisana smrti, s skupnimi napori postavili v situacijo, ko se stanje vendarle izboljšuje, ko vidiš nekaj osnov za to, da bo ta slovenska skupnost preživela in se torej ohranila. Najbrž niso niti Porabci pa tudi mi drugi zadovoljni s stanjem; ni nobenega razloga. Zgodilo pa se je, da je nova madžarska demokratična oblast leta 1993 sprejela nov zakon o narodnih manjšinah, Slovenija in Madžarska pa sta podpisali izjemno pomemben sporazum o zaščiti Madžarov v Sloveniji in Slovencev na Madžarskem.« - Kaj ta sporazum predvsem prinaša, kako se uresničuje v praksi? »Pripravljamo peto zasedanje meddržavne komisije za uresničevanje tega sporazuma, ki obema manjšinama zagotavlja zelo visoko stopnjo zaščite narodnostnih pravic. Vanj so vgrajeni tudi evropski manjšinski standardi. In ni naključje, da nas mnogi na evropskih konferencah o manjšinah radi pohvalijo, da je to sporazum, ki bi ga kazalo posnemati tudi drugod. Nekatere rešitve so celo nad evropskimi manjšinskimi standardi. Žal vsi niso realizirani za Porabce, so pa za manjšine pri nas. Naj omenim tako imenovano politično participacijo manjšin, pri čemer gre za neposredne volitve manjšinskih zastopnikov v občinskih svetih in slovenskem parlamentu. Na Madžarskem je rešitev polovična. Slovenci si še niso uspeli zagotoviti svojega poslanca v parlamentu, imajo pa jih v občinah in ustanovljene so državne manjšinske samouprave. Prav tako je ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je po moji sodbi veliko naredila. Zelo pomembno je, da smo tudi po zaslugi omenjenega meddržavnega sporazuma v zadnjih letih odprli štiri mejne prehode med Slovenijo in Madžarsko ter da tečejo priprave še za odprtje prehoda Čepinci - Verica, o čemer bomo februarja prav tako razpravljali na sestanku mešane komisije. Seveda pa kaže omeniti kot veliko pridobitev lansko dograditev in odprtje slovenskega kulturno-informacijskega centra v Monoštru, s čimer so se bistveno izboljšale razmere za kulturno življenje, turistično dejavnost idr. V tem centru so že pripravljeni tudi prostori za ustanovitev slovenskega radia. Madžarska oblast je v ta namen končno določila frekvenco, pričakujemo pa še, da bo zagotovila tudi svoj finančni delež. Prav tako pričakujemo, da bo podobno kot slovenska tudi madžarska država sprejela določene ukrepe v korist narodnosti, na primer možnost za najetje ugodnih kreditov za gospodarski razvoj. Spodbudno pa je slišati napovedi, da bodo zgradili cestno povezavo med Števanoyci in Senikom. Če k temu dodamo še pozitivne spremembe na področju ohranjanja maternega jezika, pri skrbi za učbenike in nekatere premike na področju verskega življenja, žal še vedno ni zagotovljen stalen slovenski duhovnik, bi rekel, da se stanje počasi izboljšuje.« »Sekretarka mešane komisije za uresničevanje meddržavnega sporazuma z madžarske strani, jaz opravljam to funkcijo za slovensko stran, Judith Szabo mi je pred kratkim z navdušenjem dejala: ,No, končno lahko dobijo od 1. januarja vsi manjšinci tudi na Madžarskem dvojezične osebne dokumente, če jih zaprosijo.’ Bil sem seveda zadovoljen in menil, daje to velika stvar; ampak mi smo pri tem zanje že doktorji znanosti.« - Koliko finančnih sredstev vlaga Slovenija kot pomoč porabskim Slovencem, za katere namene in kako se odziva madžarska stran? »Obe državi vlagata določena sredstva za obe manjšini. Je pa situacija zanimiva, ker so Madžari boljši pri besedah, resolucijah in priporočilih kot v praktični izvedbi obveznosti, zato bomo naše partnerje na seji komisije opozorili na nujnost nekoliko večje realizacije. Pomoč slovenske države porabskim Slovencem pa znaša zadnja leta okrog 50 milijonov tolarjev. Od tega je blizu 10 milijonov tolarjev namenjenih za informativno dejavnost, predvsem za časopis Porabje, za katerega prispeva približno toliko tudi madžarska stran, o radiu se še dogovarjamo, okrog 30 milijonov tolarjev pa je namenjenih za dejavnosti Zveze Slovencev na Madžarskem. Poleg tega smo sofinancirali tudi zgraditev slovenskega kul-tumo-informacijskega centra v Monoštru z okrog 70-odstotnim deležem.« Kulturni dom v Lendavi ne bo samo manjšinski - I/ Lendavi gradijo nov kulturni dom. Pred začetkom je bilo rečeno, da bo to naložbo podprla tudi Madžarska. Toda, kot kaže, zaenkrat ni tako. Boste o tem problemu na bližnjem zasedanju mešane komisije tudi spregovorili? »Da, to bo ena od pomembnih točk. Skušali bomo dobiti pravo sliko o tem. Podpisan je sporazum med Ministrstvom R Slovenije za kulturo, Občino Lendava in Uradom za zamejske Madžare Republike Madžarske o sofinanciranju te naložbe. Zaradi javnosti pa kaže povedati, da glede primerjave ne gre poenostavljati ene in druge naložbe. Medtem ko smo gradili v Monoštru slovenski kultur-no-informativni center, gradimo v Lendavi kulturni dom za občane Lendave in druge v tem okolju. Skratka, ne gradimo manjšinskega doma oziroma doma, ki bi bil namenjen samo manjšini, zato moramo biti pri finančni primerjavi korektni. Znano pa je, da je madžarska stran prispevala načrte za ta dom in poravnala tudi finančne stroške zanje, poleg tega pa je po mojih podatkih prispevala v teh dveh letih še od 30 do 50 milijonov forintov. To naj bi bilo dobrih 10 odstotkov od doslej vloženih sredstev v to naložbo. Slovenska država je tudi v letošnjem proračunu zagotovila 30 milijonov tolarjev za dokončanje del. Če bo še madžarska stran vendarle pokazala pripravljenost, po mojem bi moralo biti tako, potem bo letos z deli mogoče končati. Konkreten delež, ki naj bi ga zagotovila madžarska država, pa ni določen. O tem se bomo morali še pogovarjati in se dogovoriti za neko rešitev, najbrž pa bo potrebno vključiti tudi Občino Lendava.« - Kako pa gledate kot svetovalec za narodnosti na problem okrog preimenovanja in poimenovanja ulic in trgov v Lendavi? »Neke globlje vrednostne sodbe ne bi rad dajal, ker za to tudi nisem pristojen. Rekel pa bi, daje v demokratični družbi, kot je tudi naša, mogoče in celo prijazno, da kadar greš v neko akcijo »postavljanja« uglednih mož na ulice in spomenike, upoštevaš tudi zgodovinsko preteklost in ugledne osebnosti iz vrst narodnosti, kakršen je bil na primer Gydrgy Zala. Do sem je vse v redu. Dalje pa je stvar občutka in odgovornosti - ali sta torej večina in manjšina, to se pravi svetniki iz vrst Madžarov in iz vrst slovenskega prebivalstva, na tem koncu z dovolj občutljivosti presodili, da tam, kjer ni potrebno, ne odpirata ran.« JOŽE GRAJ ■ IB1« , 27. januar 2000 KULTURA ii Nov roman Vlada Žabota Skrivnost sepenskih izginotij isatelja Vlada Žabota že od začetka njegove pisateljske poti - in to sta kar dobri dve desetletji - dobesedno obseda, da bi razkril ali se vsaj pritihotapil v »blodnjavost« človekove psihe, bolje rečeno duše, ki jo v svojem najnovejšem romanu Nimfa (Prešernova družba, 1999) slikovito in hkrati zagonetno prikaže kot »dvorano (čakalnico) z ogledali ter naslikanimi očmi, ki gledajo s sten in stropa«. In tak kraj je tudi že pozabljeno letovišče Sepno, v katerega se zaradi bolezni skrivnostne gospe Bendlove mora vrniti balerina Brina, ki nastopa v nekem rimskem varieteju. A že v začetku romana se zaplete: skrivnostni zavojček, ki ga mora v Šepnem predati Samaalu, v katerem da je nimfim amulet, to seveda zvemo pozneje, nenadoma izgine. Tako kot so pred časom preprosto izginili sepenski župnik Salajko in ogranist ter seveda brodar Peter, o katerem se naplete pravi mit. Prihod mlade Brine seveda vznemiri Sepno: v Špelini špe-lunki završi, blodeči in vsepovsod navzoči mački dobivajo podobe prikazni, prav tako kot agonično umiranje gospe Bendlove, ki odnese v grob kopico sepenskih skrivnosti. A nekaj se jih vseeno razvozla: med mladim župnikom Rafaelom Kleinom in Brino se zgodi usodni poljub, zaradi katerega plesalko dobesedno speljejo in na koncu zaprejo v Samaalov dvorec. Velika dvorana, v kateri je zaprta, je, kot sem že zapisal, polna ogledal in valujoča od glasbe, ki prebuja v Brini pravi labirint notranjih, tudi erotiziranih monologov, fazmagorij in »primi-sli« o tem, da »življenje še zdaleč ni zgolj telovadba«. Še več: v njej se »prihuljeno« oglaša nimfa, ta poganska plesalka z voda sepen-skega Rempeča ali Muka, nimfa, ki se želi in hkrati boji spečati s hudičem, ki da je v vsakem človeku. Pisatelj namreč ob skrivnostnih izginotjih v Šepnem kratko malo zapiše: »Razlaga obstaja, seveda obstaja ... Reče seji: Hudič!« ' In ta je, pa ne samo v Šep- nem, navzoč vsepovsod, pa naj bo v »tej ali ali drugi podobi, v podobi kače, kozla ali drugih simbolov, kajti uresničitev vseh obstoječih ljudi bo njegova prava podoba«. Točno to. Zato pa smo vedno, podobno kot župnik Rafael, v skušnjavi, da zaobljubo, ki je »tisto drugo in naj ostane drugo«, prelomimo. In se predamo telesom. ne da bi poiskali neba v njih. In Vlado Žabot išče prav ta neba, zato potuje predvsem po (nevidni) človeški notranjosti. Njegove tipične pokrajine (zarasli gozdovi, močvirja, zloslutne vode...) v bistvu le zrcalijo našo duhovnost, ki nas vedno znova kliče na silna potovanja, ki pa se končajo v spirali. Kot se je Brini-no: na koncu jo namreč v skrivnostnem obredu iniciacije, na katerem ima (pomenljivo, kajne?) zavezane oči, sprejmejo v skrivnostno (Luciferjevo) druščino. In glej ga, zlomka: veliki Sa-maal (šaman?) je izginuli župnik Salajko, njegov lakaj Leon pa najbrž prav tako izginuli orga- nist. In pri obredu najdemo poleg njene matere Vide, »debeluharic« in zdravnika Kvaternika, ki ima »nekam predolge nohte«, tudi župnika Rafaela. In še mnoge druge. Iz Samaalove vile, iz katere na koncu zbeži, seveda tudi po njenem odhodu po smrti gospe Bendlove, »zeva globoka tišina«, pa tudi samo Sepno se vnovič pogrezne v svojo groteskno otrplost. A nedaleč bosta temno (Muk) in bistro (Rempeč) žuborela potočka, medtem ko se bo Brina znova podala v iskanje se-penskega studenčka, ob katerem jo najbrž znova čakajo nimfe, te poganske duhice, prikrite v bujnem rastju ali v iz »rečnega peščenjaka izdelanem perunikinem cvetu«. Roman Nimfa Vlada Žabota je roman o ljubezni, »ki ne pozna niča«. Je roman o iskanju samega sebe in amuleta, ki ga tajimo v sebi, amuleta, ki je »skupek naših neuresničljivih želja, da bi presvetlili, presegli temo, kije morda bog«. Je roman, ki zahteva potrpežljivega in pazljivega bralca, saj je jezik poln podob in refleksij, zgodba sama pa se dražljivo in počasi razkriva kot Salomine tančice; vsekakor doslej najboljši, vsaj zame, Žabotov roman. MILAN VINCETIČ ■ Četrto leto KTD Moščanci Kulinarika, vino in ples Ohranjeno slikovno in pisno gradivo TD Moščanci je bilo aktivno na osmih področjih: pri urejanju okolja, kulturi, turistični promociji, izobraževanju, organizi-------ranju prireditev, sodelovanju z drugimi društvi v občini Puconci, družabnih srečanjih, izdaji brošure in programu CRPOV. Urejena je bila večina črnih odlagališč odpadkov jn okolica vaških objektov ter zasajeno cvetje v cvetlična korita. Ena od najpomembnejših dejavnosti društva je folklora, kjer vadi od februarja 1998 pod vodstvom Marije Rituper osem plesnih parov iz različnih krajev, ki so že nastopili tudi na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji. Cilj v letu 2000 je, da bi nastopalo kar deset plesnih parov! Društvo seje turistično podrobneje predstavilo na Piicon-skem senju in izvedlo tečaj kuhanja, verjetno najbolj znano pa je po organizaciji prireditev, kot so bile V Moščonce se sliijže gostovanje, 8. marec, Kulinarika in vino, izdelava rož iz krep papirja in tradicionalna fračarija ter tekmovanje v vožnji s starimi kolesi, ob folklorni prireditvi oktobra pa je polna dvorana spremljala tudi izbiro izvirnega spominka Goričkega. Vse te prireditve naj bi se nadaljevale tudi le- tos. Omeniti je treba tudi sodelovanje z drugimi društvi, predvsem iz Pečarovec, Bodonec in Beznovec, ter pripravo tradicionalnega piknika z nogometnimi tekmami med zaselki Moščan-cev. Društvo je izdalo že četrto številko brošure, kjer se v obliki kronike ohranja pisno in slikovno gradivo, mladi uredniški odbor pod vodstvom Jovite Lendvaj pa bo peto številko knjižice izdal avgusta letos. Lanski prihodki društva so znašali milijon 770 tisoč, odhodki pa milijon 120 tisoč tolarjev, tako daje znašal saldo ob začetku letošnjega leta 650 tisoč tolarjev, a tak ne bo več dolgo, ker je treba poravnati še nekatere račune. Vsekakor je bil to bistven korak naprej v primerjavi s predlanskim saldom, ki je znašal le trideset tisoč tolarjev. Za letos naj bi znašali prihodki in odhodki dva milijona tristo dvajset tisoč, denar pa bo šel za postavitev pozdravnih tabel, opremo kulturne dvorane in premaz odra, za urejanje okolja in vzdrževanje cvetličnih korit, slikovni in propagandni material, izdajo brošure in opremo folklorne skupine. TOMO KOLES ■ VESTNIK NA INTERNETU:. V gasilskem domu v Moščancih je pripravilo domače kulturno-turistično društvo manjšo razstavo različnih starih predmetov: orodij, stanovanjske opreme, slik, knjig, glasbenih instrumentov, fotoaparatov, kuhinjskih pripomočkov in okrasnih predmetov, katerih lastniki so sovaščani, ki te predmete skrbno hranijo za mlajše rodove ali jih imajo kot okras svojega bivalnega prostora. »Vem, da to ni vse, kar imajo naši vaščani po hišah, toda tudi sama sem presenečena nad tem, kaj vse se,skriva’ v Moščancih,« je povedala predsednica društva Marta Horvat. Izdelke za razstavo pod skupnim naslovom Preteklostjo oživela so prispevali: Helena Balažič, Marta Bukvič, Marjan Kerec, Dezider Obal, Dragica Petrovič, Ema in Irena Temlin ter Anton Vidmajer, lično postavitev pa so popestrila prijetna gesla, kot Nežna glasba je melodija duše in srca, Babice in pravljice ■ nežni ljubeči spomin rane mladosti, Prijetna jutra polepša vonj sveže kavice ali Dekle šlo je po vodo k bistremu studenčku. Vodo je zajemala, veselo je prepevala. Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti z 105 l ITTRTRO^ Glavni Gomilškovi krajepisni in narodopisni prispevki so Pohorje (KMD 1867, 31-37), Sveta Trojica (KMD 1868, 34-42), Haloze in Haložani (Zora IV/1875, 136-138) in Trst (KMD 1890, 41-60). Vteh prispevkih sije Gomilšak izoblikoval dokaj trden kompozicijski model, v katerem opisu lege sledi prikaz geografskih in klimatskih značilnosti pokrajine in temu natančnejša demografska slika (število prebivalcev, njihova politično-upravna in cerkveno-upravna organiziranost, konfesionalnost, vrste naselij, značaj ljudi in načini njihovega preživljanja). Temu sledi opis gospodarskih razmer z značilnimi gospodarskimi panogami in dejavnostmi, temu pa zgodovinski oris in prikaz morebitnih posebnosti. Njegovi kraje- in narodopisi so bili dragocena informacija za Slovence v tistem času, pa tudi še danes bi bil marsikateri podatek ali označitev v njih uporaben in koristen za primerjavo. Zagotovo so v tem smislu razmisleka vredne tele Go-milškove označitve pohorskega in haloškega človeka,-»Ni večega razločka med dvema sosedoma, kakor med Gorčanom (oznaka za prebivalce Slovenskih goric, op. p.) in Pohorjancem. Unije omikan, jasnega duha, lahkomiseln, strasten, ljubi posebno petje, zabavo in spremembo: - ta je tih, resnoben in čmeren, kakor njegovo bregovje, zamišljen in malo besedi, vražast, plah in hraniven, pa nespačenega moškega značaja. Ker živi ločen od vsega sveta, je nezaupen proti tujcu, posebno če nosi gosposko suknjo. Pa s komur se seznani, ostane mu najzvestejši prijatelj. /.../ Pohorjanci so tudi, kakor priprosti ljudje, sploh pobožni in pridni. /.../ Malokje so verniki svojim duhovnim pastirjem tako udani, svojim starim šegam tako zvesti ostali, kakor Pohorjanci; daleč znani so tudi po gostoljubnosti. /.../ Vsi so nenavadno terdne, vendar bolj neukretne rasti, in sploh najterpežniši delavci.« »Kakor Slovenci povprek, tako so tudi Haložani že od nekdaj bili delavni, potprljivi in pošteni, a tudi živahni, lehkokrvni, zabaveželjni. /.../ Kajti niso se učili one potrebne čednosti, varčnosti, ktera človeka uči pritrgovati si za bodočnost. Tako pa so živeli kot ptičice pod nebom, in čudo nij, ako je prišel za juhej-em joh, za kapljico suša! /.../ Oni živijo, kakor prigovor pravi, ‘iz roke med zobe!’ - Da bi se pač ti ljubi rojaki enkrat poprijeli skrbnega gospodarstva, varčnosti, zmernosti!'da bi zavezali jezik enkrat hudobnim zabavljivcem, češ, da se Haložani, kedar kaj imajo, vabijo drug drugega na gosti, dokler v celem okraju nij več svinjskega repa, potem pa grejo beračit ali pa na tuje kakor poslovica zabavljivka pravi; ‘Haložan grede v Ptuj si jabelka ljuplje, vračaje pa pobira po stezi lupine!’ /.../ Haložan je sploh trdne postave, zdrav in bister. On je vesel, radodaren, gostoljuben, pleše, prepeva in vriska rad. /.../ A v sili je Haložan tudi z malim zadovoljen, on kaže, da zna kaj pretrpeti; siromaštva se je tako navadil, da se ga več ne boji. Klaverno sicer pobesi glavo, kedar žene svojo malo kravico ali kozo na sejem, a že prva krčma mu muhe prežene.« Gomilšak je dal tudi skromen prispevek k slovenskemu lokalnemu zgodovinopisju in folkloristiki: k prvemu je prispeval članek Turki pri Radgoni (treba ga bo iskati na drugem mestu, ne v Novicah 1862, kakor navaja SBL), k drugemu pa kratek zapis Pogovori in besedila NA Štajerskem (Slovenski glasnik 1862, štev. 8, str. 271; v SBL napačna navedba naslova!) ter razpravico O volkodlaku (Novice 1865/, 1, 2). V slednji se je lotil tudi klasifikacije volkodlakov (vampirjev), JAKOB in sicer loči mrtve volkodlake, tj. v volkod- GOMILSAK lake spremenjene mrtvece, katerih nepomirjeni duh telesu ne da strohneti in vstajajo ponoči iz groba kot volkodlaki, ter žive volkodlake, tj. tiste, ki so že pri rojstvu predestinirani za vampirje. V nadaljevanju članka je navedel nekaj ljudskih pripovedovanj o volkodlakih, zaključil pa ga je z navedbo Puškinove pesmi, ki vampirstvo demistifici-ra in »nam kaže, kje naj mnogokrat izvirka takih in enakih vraž iščemo«. Hrabri Vanija koraka, Neki dan domii na noč, Ino mrzlo pot pretaka , , Sam skoz mirodvor gredoč. Tiho šlataje grobove Se ne upa dihati, Kar zasliši - huj - glasove, Ko bi grizel kdo kosti! Vanija strahu trepeče, Da se ježi las mu vsak, Misli si, da gloda - žveče Mrtvih kosti volkodlak. »Joj! Gorje! gotovo mene Zdaj požrla bo pošast, le molitev jo odžene, Da zgubi do me oblast.« Je H volkodlak tam sedel? Vanija - prestrašno res! Mirno na grobovih snedel Vkradene kosti je - pes! Bolj strokovno pisan je Gomilškov članek Nekaj o mogilah (Novice 1864/31. 8., 7. 9.; SBL ga ne navaja!) z arheološkega področja. V dveh zapisih, v katerih navaja tudi sekundarne vire, obravnava slovanska gomilna grobišča. Najprej navede klasifikacijo gomil pri posameznih raziskovalcih, v nadaljevanju pa opiše tri načine pokopavanja pri slovanskih plemenih, avtohtona žarni in skeletni pokop ter grobni, za katerega pravilno trdi, daje tujega izvora. Prvi del članka zaključi z nekaj paberki iz družbene organiziranosti slovanskih skupnosti. V drugem delu navede nekatere omembe slovanskih gomil in načinov pokopa pri različnih raziskovalcih ter zgodovino raziskovanj. Za zaključek pa se dotakne še raziskovanj na Slovenskem in našteje nekaj najdišč, pri čemer je opazno, da so mu (deloma) poznane razmere predvsem tam, kjer je služboval. Koristen, čeprav v strokovno-historičnem pogledu manj informativen prispevek v slovensko biografiko 2. pol. 19. stol, je Gomilškov življenjepis njegovega strica in dobrotnika dr. Jožefa Muršca, izobraženega in razgledanega moža, ki je bil eden od stebrov slovenskega narodnostnega in rodoljubnega delovanja v Gradcu sredi prejšnjega stoletja. V 6 poglavjih predstavi Muršca kot človeka, duhovnika in narodnega buditelja ter strokovnega pisca. Na to, da je besedilo precej poljudno pisano in da mu gre predvsem za izoblikovanje pozitivne Murščeve človeške podobe, je gotovo vplivala tudi vsebinska naravnanost zbirke, v katere 51. zvezku je bila biografija objavljena (Slovenske večernice 1898/51, 3-64). Zato tudi ne preseneča, da se je Gomilšak izognil natančnejši opredelitvi Mur-ščevega strokovnega pisanja in širši oceni njegove vloge v slovenskem graškem izobraženskem krogu. (Nadaljevanje prihodnjič) 12 AKCIJE 27. januar 2000, fBMBI MARIJA FORJAN (OŠ Beltinci) TAJNICA Z NAJ... ŠOPKOM naj... v letu 1999 smo na Vestnikovih straneh predstavljali tajnice z naj... šopki. In ker VESTNIK znova preseneča in nagrajuje, vam daje, spoštovani bralke in bralci, možnost, da glasujete. Izpolnite glasovnico, odločite se za svojo naj... tajnico z naj... šopkom ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Objavili bomo tri glasovnice (13., 20. in 27. januarja), naj... tajnico z naj... šopkom pa vam bomo predstavili v soboto, 5. februarja, na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domače v Črenšovcih. JOŽICA FORJAN (ABC Pomurka M. S.) TATJANA ŽOKŠ (OŠ Kapela) MIRA VARGA (Pomurske lekarne M. S.) KUPON ŠT. 3 Ime in priimek: Naslov: Glasujem za naj... tajnico z naj... šopkom: VALERIJA MAGYAR (Gidos Lendava) — ■ — _ —(Rčldcnsk^, ZDENKA FICKO Diana-Zvezda M. S.) MILOJKA ZR1M (Projektivni biro M. S.) Na kratko Cerkvenjak V tukajšnji župniji sv. Antona je bilo v nedeljo tradicionalno Antonovo proščenje. Mrzla nedelja ni privabila tako veliko ljudi kot lani. Bogoslužje je vodil pomožni škof dr. Jože Smej. Sv. Anton Puščavnik je sicer zavetnik živine, predvsem prašičev. V prejšnjih letih je bilo na antonovo tradicionalno srečanje rejcev prašičev Podravja, letos pa je odpadlo. So pa tudi tokrat prišli številni prodajalci raznih predmetov, le nobenega lončarja ni bilo. (F. Br.) IRENA ROZMAN (Vojašnica M. S.) MIRA KOVAČIČ (Radenska Radenci) DRAGICA HOČURŠAK TADEJA KAVČIČ (Telekom M. S.) IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... AVTO. Danes objavljamo kupon za 1. krog Vestnikove akcije - ©©nftM dla Kupon si shranite, kajti v naslednjih štirih številkah Vestnika - v mesecu februarju -bomo objavili četrtinke štirih slik treh daril - televizorja, zimske jope in vozovnice za Vestnikov vlak 2000, iz katerih morate potem sestaviti celotno sliko in jo nalepiti na kupon, ki je objavljen na tej strani. Na enem kuponu je lahko sestavljeno samo eno darilo. Če se hočete potegovati za vsa tri darila, si morate priskrbeti tri kupone za 1. krog. KUPON ZA 1. krog 3. 2. 2000 10. 2. 2000 17.2. 2000 24. 2. 2000 Ko bo slika vašega želenega darila sestavljena, jo OBVEZNO nalepite na kupon, v sredo, 1. marca, pa bomo dopisnice razvrstili in izžrebali z vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni - avtodobitek. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali nagradne igre Vestnika in sodelovali pri njih. Izpolnjeni kupon pošljite samo na dopisnici do 29- februarja na naslov: Podjetje za informiranje, d. d. Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota , 27. januar 2000 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev 28. januarja ob 9. uri organizirata KSS in Govedorejsko društvo Cankova delavnico, ki bo v prostorih upravne zgradbe Ledavski dol Cankova. Teme predavanja so: Takojšnja poporodna skrb za pleme-nico, intenzivna skrb za novorojenca, pomen pasivnega prenosa imunosti pri novorojenih teletih in zaostala posteljica. V Ljutomeru v hotelu Jeruzalem bo 28. januarja ob 9. uri občni zbor Strojnega krožka Ljutomer - Križevci pri Ljutomeru. 30. januarja bo v hotelu Diana v Murski Soboti ob 8. uri predavanje: Uvod v integrirano pridelavo grozdja in vina. 2. februarja bo na Cankovi v vaško gasilskem domu ob 9. uri občni zbor Govedorejskega društva Cankova. VTurniščih bo 2. februarja ob 10. uri v dvorani KS Turnišče občni zbor Rejskega društva za lisasto pasmo. V Črenšovcih v dvorani občine bo 3. in 4. februarja ob 9. uri dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev. V Rakičanu na Srednji kmetijski šoli Rakičan bo 3. in 4. februarja ob 9. uri poljedelski posvet. Slovarček manj znanih pojmov gnojenje - je nadomeščanje manjkajočih hranil rastlini prek tal ali skozi liste Gnojiti moramo harmonično in v pravilnih razmerjih posameznih elementov, saj imajo rastline in celo sorte različne zahteve po posamez-i nih elementih. Potrebe rastlin ' po hranilnih snoveh določamo s kemično analizo tal, fo-liarno analizo in vizualno diagnostiko. Odvzem hranilnih snovi je odvisen od lege, podnebja, zemlje, sadne vrste, sorte, podlage in starosti. Založno ali meliorativno gnojimo na podlagi analize tal tedaj, ko pripravljamo zemljo za sajenje. Ustrezne odmerke organskih, fosforjevih in kalijevih gnojil zadelamo v primerno globino. Dopolnilno gnojimo po potrebi, ponavadi z lahko dostopnimi dušičnimi gnojili v fazi vegetacije. Kadar opazimo znake pomanjkanja določenega elementa, lahko to odpravimo s foliarnim gnojenjem. Foliarno gnojenje je samo dopolnilo osnovnemu gnojenju. S foliarnimi gnojili je priporočljivo škropiti v večernih urah, ponoči ali proti jutru, da ostane list dolgo časa vlažen. Foliarna gnojila se ne smejo mešati z določenimi pesticidi (škropivi). grobanica - je veja, poganjek ali mladika matične rastline, grma, podlage, ki je pokrita z zemljo in požene korenine Pri grobanju lanskoletno mladiko (enoletni poganjek) ukrivimo v izkopan jarek ali vsaj tik do zemlje, ga pričvrstimo v tem položaju in zasujemo z zemljo. Zgornji del ■ vrh poganjka naj gleda iz zemlje, ki ga navadno malo prikrajšamo ali pustimo, tako da listi ostanejo in rastejo naprej. Tisti del poganjka, ki je v zemlji, najprej zasujemo bodisi z dobrim kompostom bodisi z mešanico vlažne šote in zemlje, nato še z navadno zemljo. Taka grobanica se čez sezono ukorenini in jo jeseni lahko izkopljemo kot novo rastlino. Iz enega grma lahko naredimo več grobanic, odvisno od tega koliko primernih enoletnih mladik ima grm. A. M. ■ Ugoden razplet problemov pri izvozu slovenskega mesa v Evropsko unijo Prepovedi ne bo Evropski inšpektorji bodo še naprej konrolirali slovenske mesarje o petih mesecih je ugibanj in nervoze med slovenskimi mesarji konec. Potem ko so evropski inšpektorji pred sla-______bega pol leta med obiskom v nekaterih naših mesno-pre-delovalnih obratih predlagali prepoved uvoza rdečega mesa iz Slovenije, je v državi zavladala tako rekoč prava panika. Glavni razlog za prepoved izvoza namreč ni bil v samih mesno-predelo-valnih obratih pač pa v prvi vrsti v neurejeni veterinarski zakonodaji, ki ni bila prilagojena zahtevam Evropske unije. Prepoved uvoza mesa iz Slovenije naj bi začela veljati 1. februarja, če seveda v prehodnem obdobju, ki so nam ga inšpektorji dali na voljo, pomanjkljivosti ne bomo odpravili. dnem listu, saj bodo o preklicu prepovedi članice opozorili s posebno okrožnico. Prepoved uvoza slovenskega rdečega mesa v države Evropske unije bi lahko imela neugodne posledice za trgovanje z drugimi državami, ki niso članice unije, saj so naketere že napovedale, da bodo spoštovale odločitev evropskih veterinarskih inšpektorjev. Vest iz Bruslja so z zadovoljstom sprejeli tudi pomurski mesarji, saj Pomurkina Mesna industrija dobršen del proizvodnje izvozi tudi v Po ponovnem preverjanju nekaterih obratov so evropski veterinarski inšpektorji ugotovili, da so pomanjkljivosti odpravljene sprejeta pa je bila tudi nova zakonodaja o organizaciji veterinarske službe. O preklicu sankcij so v začetku tedna že razpravljali šefi veterinarskih služb iz držav, čalnic unije in jih tudi preklicali, vprašanje pa je, če bo preklic lahko še pravočasno objavljen v uradnem listu Evropske unije. V Bruslju pa so predstavnikom slovenskega kmetijskega ministrstva in veterinarske službe vendarle zagotovili, da prepovedi ne bodo uveljavili, če tudi odločitev ne bo pravočasno objavljena v ura- Ali znamo pravilno uporabljati fitofarmacevtske pripravke? - IV Uničevanje neuporabnih fitofarmacevtskih pripravkov in embalaže (nadaljevanje) Dogodi se, da se neki fitofarmacevtski pripravek ne sme več uporabljati, ker mu je potekel rok trajanja ali je zaradi novih uradnih predpisov njegova uporaba prepovedana (primer čistih atrazinskih pripravkov). To je dodaten razlog, da ne kupujemo pripravkov na zalogo in potrebe, po njih natančno izračunamo. Prodajalci in proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev pa so po novem dolžni ostanke sredstev brezplačno sprejeti nazaj in poskrbeti za strokovno uničenje. Kako uničiti ostanke sredstev ali prazna pakiranja? V Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list Republike Slovenije številka 84, 11. 12. 1998), ki vsebujejo nevarne snovi, V Ljutomerski kleti Trgatev tisočletja 60 bračev je včeraj obralo 2 tisoč trsov laškega rizlinga čerajšnji dan je bil gotovo eden najbolj mrzlih v tej zimi, izkoristili pa so ga Ljutomerčanovi vinogradniki, da so obrali še zadnji pridelek grozdja. Pozne in posebne trgatve v Ljutomerski kleti niso več posebnost, saj želijo tržišču ponuditi kar najbolj kakovostna vina, zato del grozdja puščajo dlje časa na trsih. 14 stopinj pod ničlo je kazal termometer včeraj v jutranjih urah, ko se je kakšnih 60 bračev podalo v Nunsko Grabo, kjer so morali potrgati grozdje z 2 tisoč trsov laškega rizlinga. Ta trgatev je bila posebnost, nam je povedal mag. Slavko Žalar, saj so v novem tisočletju trgali grozdje, ki so ga pridelali v prejšnjem tisočletju in takšna prilika se bo ponovno ponudila šele čez tisoč let in vprašanje je, če bomo takrat zraven. Na 3 do 4 tone grozdja so ocenili pridelek, ki je izredne kakovosti, saj je refraktometer pokazal blizu 180 Eo stopinj sladkorja. Vino bo kakovostno, saj je trgatev potekala v enkratnih pogojih, brez megle in grozdje je bilo suho, saj tudi ivja na njem ni bilo. Sicer pa je bila to,že druga ledena trgatev letnika 1999 v Ljutomerski kleti, saj so prvo opravili že v decembru, ko so v Rinčetovi Grabi trgali chardonnay. L. KOVAČI i je obravnavana tudi ta problematika. | Prazno papirno embalažo zažigamo in pazimo, da pri tem ne vdihavamo nastajajočih hlapov in dima. Resen problem pa je zaradi embalaže, ki se ne da uničiti. Po svetu in tudi že pri nas jo vračajo v tovarne, kjer jo ponovno uporabljajo za iste namene. Embalažo od manj strupenih sredstev operejo z ustreznimi detergenti in gre ponovno v uporabo. Sicer za Zakon o varstvu rastlin narekuje uporabnikom sredstev ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih pripravkov oziroma z embalažo. Majhne količine škropilne brozge ponovno uporabimo za poškropljeno zemljišče. Sicer pa imajo moderne škropilnice posebne dodatke, ki preprečujejo nastajanje | I ostankov. (2) Strupenost fitofarmacevtskih pripravkov za koristne živali in okolje V razpravah o onesnaževanju in varstvu narave pred kemikalijami, ki prodirajo v človekovo okolje, se pogosto pojavljajo neutemeljene kritike kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki nedvomno spadajo med najbolj preiskane kemikalije, s katerimi obremenjujemo okolje. Posamezne vrste ptic so ogrožene, če se hranijo z zastrupljenimi rastlinskimi škodljivci ali pobirajo posejano razkuženo seme. Dalje so lahko za ptice škodljiva insektici-dna zrnca ali snovi, s katerimi je obloženo seme. Oboje je treba zadelati v tla in dobro pokriti. O strupenosti fitofarmacevtskih pripravkov za čebele nas opozarjajo napisi na embalaži: Strup za čebele! S takšnimi pripravki ne škropimo rastlin med cvetenjem ali z njimi škropimo v večernih urah. Obvezno je tudi obveščanje čebelarjev o nameravanem času škropljenja, to zahteva tudi odredba o varstvu čebel. Po tej odredbi je prepovedano uporabljati za čebele nevarna fitofarmacevtska sredstva na cvetočih rastlinah, tudi če je odprt en sam cvet. Sredstva, ki so uporabljena v višjih odmerkih od priporočenih, so za čebele nevarnejša. •Zastrupitve rib in živali, s kateri- Turnišče: cene pujskov Verjetno sta tudi sneg in mraz vzrok, da na četrtkovih sejmih v Turnišču ni živahneje. Tudi pred tednom so rejci ponujali le šest pujskov, prodali pa so štiri. Za par živali, starih od 10 do 12 tednov in težkih od 18 do 22 kilogramov, je bilo potrebno odšteti 15 tisoč tolarjev. države Evropske unije. Obrat predelave na stari lokaciji v Murski Soboti je ob zadnjem pregledu sicer izgubil izvozno številko za izvoz v Evropsko unijo, ohranil pa je izvoz na ostala tržišča. S srečnim razpletom pri izvozu rdečega mesa pa so zadovoljni tudi v Mesni industriji Radgona, ki v Evropsko unijo sicer ne izvaža, precej svojih izdelkov pa proda na drugih trgih, predvsem na območjih nekdanje Jugoslavije. Seveda pa najnovejša odločitev evropskih veterinarskih inšpektorjev slovenskih mesarjev ne sme uspavati, saj so ti za konec leta že napovedali ponovni obisk v slovenskih klavnicah. LUDVIK KOVAČ ■ mise hranijo ribe, je pričakovati le tedaj, če se ne upoštevajo predpisi in fitofarmacevtska sredstva pridejo v vodo. Pri delu moramo še skrbeti, da tudi razne živali ne pridejo v stik s škropilno brozgo. Vse bolj pa se tudi pri nas širi zavest o varstvu koristnih živali, ki jih fitofarmacevtska sredstva ne smejo prizadeti, ker so pomembni členi v prehranjevalnih verigah ali so naravni sovražniki in lahko pomembno zdesetkajo rastlinske škodljivce. Pregled okolju primernih sredstev za varstvo rastlin je narejen na podlagi podatkov o stranskih vplivih kemičnih sredstev na koristne živalce. Z nestrokovno rabo pa lahko uporabniki fitofarmacevtskih sredstev negativno vplivajo na vodo. Po uredbi o pitni vodi je dovoljena mejna vrednost 0,1 mg na liter pitne vode za ostanke enega fitofarmacevtskega sredstva ali 0,5 mg na liter skupnih ostankov vseh uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi varstva površinskih voda se sme nekatera fitofarmacevtska sredstva uporabljati le na razdalji 10, 20, 50 ali 100 m od brega vodotoka. Ne smejo se uporabljati tudi na nagnjenih terenih, na kar opozarjajo tudi navodila za uporabo takšnih trgovskih pripravkov. (2) (Se nadaljuje) METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL. INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE, ŽVZ Uporabljena literatura: (1) dr. Metka V. Budihna: Strupi in varovanje pred njimi, Ke-mizacija okolja in življenja - do katere meje, str. 20-31, Ljubljana 1997. (2) dr. Lea Milevoj, dr. Jože Maček: Varno delo s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, Kemiza-cija okolja in življenja - do katere meje, str. 217-234, Ljubljana 1997. Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov KZ Gornja Radgona, prodajni center Radenci tovarniško ime pu-predstarter pu-starter pu starter bek 1__________ bek 2__________ super bek 35 super bek 35 tl-štarter pakiranje cena / Kg tl-štarter super-u-3 bro-štarter bro-štarter bro finišer ns-k (za nesnice) 10/1 krmilo za kunce 10/1 supermix 3% pr 30/1 supermix 3% gov 30/1 supermix 3% krave 30/1 vitaredin R-18 kostovit bovisal kravimin 3 bio Zn 5/1 kravimin 6 bio Zn 5/1 pravimin 1 pravimin 2 vit.min.dodatek za nesnice vitmin. dodatek za pl. svinje vitmin. dodatek za prašiče vitmin. dodatek za prašiče min.vitdodatek za pujske krmilna moka ribja moka 142,73 65,44 62,48 41,31 40,66 69,44 65,31 53,80 49,98 47,48 66,00 61,44 58,86 57,29 52,37 208,04 130,77 124,82 259,50 145,13 275,00 128,80 230,00 157,64 247,90 239,80 133,33 199,90 197,98 229,50 294,97 19,00 158,46 sojine tropine 40/1 59,93 pšenični otrobi 30/1_________17,17 koruza 50/1 25,00 mlečni nadomestek za teleta Fokamel 25/1_________200,49 SKZ Turnišče______________ tovarniško ime pakiranje cena / ki pu-startet______________10/1___________________73,72 pu starter____________40/1_69,24 s-doj_________________40/1___________48,12 bek 1______________________40/1 47,48 bek 2______________________40/1 45,43 super bek 35 10/1 .78,07 super bek 35 40/1 73,59 tl-štarter________________10/1__________61,17 tl-šlarter_________________40/1_________56,70 tl-pit 1___________________40/1_________40,95 tl-pit 2_______________40/1 39,42 bro-štarter____________10/1_________72,56 ns-k (za nesnice) 10/1_________62,97 krmilo za kunce 10/1_________59,51 vitaredin_____________2/1_________291,50 kz___________________40/1 44,90 bovisal_______________5/1_________162,40 kravimin 3 bio Zn 5/1__________263,40 pravimin 2_____________5/1_________254,00 sončične tropine rinfuza 40,50 sojine tropine '40/1________________68,12 bučne pogače rinfuza________62,70 pesni rezanci rinfuza_______32,40 SKZ Križevci pri Ljutomeru, prodajalna Kmečki dvor Ključarovci* tovarniško ime pakiranje cena I kg tl - pit 1 40/1 37,59 ns-k___________________10/1 58,11 tl - starter___________10/1_________56,44 bro - starter_________10/1__________67,06 bro - starter_________25/1__________64,20 pu - starter__________10/1__________68,20 super bek 35 10/1__________72,20 super bek 35 40/1__________68,02 bek 1 40/1 43,70 pu - starter___________40/1_________64,97 koruza_______________rinfuza________22,30 koruza________________50/1__________25,90 soja_________________rinfuza________51,30 sončična sačma rinfuza______________34,70 kravimin 2_____________5/1__________199,96 kravimin 3_____________5/1__________248,00 kravimin 6_____________5/1__________142,80 pravimin 1_____________5/1__________204,12 pravimin 2_____________5/1__________185,00 pravimin pit__________25/1__________210,64 pravimin pit___________5/1__________222,48 pravimin puj__________25/1__________267,76 pravimin puj___________5/1__________273,40 bovisal________________5/1__________133,00 vitaredin______________2/1__________205,00 beljak, dodatek permeat____________25/1 138,40 IN K 2 S - mlečni nadomestek 25/1 233,00 IN lacto-mil - mlečni nadomestek_________25/1_______282,24 *Za krmila velja 5% gotovinski popust. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 27. januar 2000, w Zakonca Halabarec živita v samoti, a pod seboj imata ves svet Na zaledeneli strmini Ljutomerskih goric Milan spretno struže, žena Julijana reže vinsko trto, sadi rože in oba sta srečna, ko se pred njima zvrsti šest vnukov. Kristina in Vinko Ozvatič s Tišine, ki sta se poročila pred 50 leti, sta se v župnijski cerkvi na Tišini zahvalila Bogu za srečen zakon, v katerem so se jima rodili trije sinovi in hčerka. Zdaj imata tudi že pet vnukov. Zahvalno mašo je daroval kaplan Jožef Rogač. Vinko, rojen 1922. leta, je bil zaposlen, nazadnje v SGP Pomurje kot skladiščnik in od tam je odšel v pokoj. Kristina je delala na kmetijici, prevzemala mleko v zbiralnici in tako tudi zaslužila nekaj denarja; skrbela pa je seveda tudi za gospodinjstvo. Dočakati 50 let zakonskega stanu ni dano vsakomur. Ozvatičeva sta srečna, ker se jima je uresničila tudi ta želja, zato so pripravili zlato-poročno gostijo, na kateri je bilo 50 ljudi. - F. Kuhar b dogovorjeni uri tistega neobičajnega januarskega dne me je čakal Milan Halabarec ob glavni cesti, ki pripelje z ljutomerske strani v Rinčetovo Grabo. “Težko bi sami našli cesto na naš breg in sem vas prišel raje počakat v dolino ...” je začel in že sva se peljala navzgor po strmi in spolzki makadamski cesti, povsem prekriti s steptanim snegom in ledom. Hotel sem pustiti avtomobil v dolini, a me je sopotnik prepričal, da se da peljati v breg, ker je cesta posuta z gramozom. Petanjski hokejisti Milan Halabarec je mojster za struženje. Foto: F. Š. In povsem na vrhu tistega strmega brega, kjer ni o “grabi” nobenega sledu, se mi je za ostrim spolzkim ovinkom prijazno smehljal tam začasno parkiran Ha-labarečev “fiček” in nad njim me je pozdravljala od sonca obsijana samotna, a prijazna domačija. Na njenem suhem dvorišču sem obrnil avtomobil in zajel sapo. Prleki ne živijo le po dolinah, tudi na vrhovih so doma. Tokratna zima je dolga in po tej zares nevarni cesti se vozijo domačini, ki živijo nekoliko naprej. Gor in navzdol se vozijo delavci Ljuto- merčana obrezovat vinsko trto in tam zgoraj sem poslal pogled na zimski sprehod v neskončne daljave. Povsod gorice in tam spodaj se je v soncu kopal Ljutomer, v daljavi Murska Sobota. Nekoliko pozneje, ko sem sedel za mizo v topli hiši, me je bilo skoraj sram, ker sem tarnal nad slabojcesto. Niso še tako daleč nazaj časi, ko je bil sem gor speljan le blaten klanec. In danes 67-letni Milan Halabarec je zvozil v tiste globoke “žlake” neskončno veliko “lesa” oziroma ogaska od železnice, kjer je bil dolga leta zaposlen. Gornji Petrovci V kratkem bodo registrirali občinski stanovanjski sklad. V ta namen so spremenili del statuta in ga prilagodili nastalim razmeram. S tem bo omogočena lažja gradnja stanovanjskih blokov; doslej so zgrajeni trije. M. J.\ Rez v goricah se je pričela in Julijana Halabarec ima za to opravilo vešče roke. Foto: F. Š. Kljub mrazu so zimski dnevi lahko zelo razgibani. Mladi in malo manj mladi fantje s Petanjec odigrajo nekajkrat na teden hokejske tekme na zaledeneli gramoznici v Jožkovi rudi. Tekme so resne in zanimive, pomembno pa je tudi, kdo zmaga, saj poraženci morajo plačati »rundo« pijače nasprotni ekipi. Na tekme pa prihajajo tudi gledalci, saj je to priložnost za klepet, obenem pa se lahko nadihajo svežega zraka. Petanjski hokejisti se zavedajo, da je z malo truda in dobro voljo zima lahko zelo prijetna; najpomembnejša pa sta druženje in rekreacija, to pa tudi nekaj šteje. - M. P., foto: Š. G. Zakonca Halabarec sta bila rojena v dolini, v bližnji Presiki. Milan je najstarejši od sedmero otrok, ki je moral doma pošteno poprijeti za delo. A tisto je bilo le životarjenje. Kmalu je poprijel za delo v goricah, potem je pletel žične mreže, in ko mu je bilo 35 let, je začel delati pri železnici. Tam je ostal vse do upokojitve. In zakonca sta si iskala kraj, kjer bi se za stalno naselila, si ustvarila srečno družino. Dom sta si uredila v Rinčetovi Grabi. In tukaj sta povila hčerki in sina. Na komaj vidnih domači živi sin in nekoliko vstran hčerka. V Ljubljani je njuna hčerka Silva patronažna sestra. In sem gor sem se pripeljal zato, ker mi je prišlo na radovedna ušesa, da Milan izdeluje vse mogoče iz lesa. Svoje izdelke je že pokazal na Prleškem sejmu v Ljutomeru in razstavil jih je tudi v prostorih tamkajšnjega upokojenskega društva. “Imam strašno veselje do tega dela,” mi je govoril mojster med hojo v delavnico. Včasih je Milan izdeloval le ročaje za motike, sekire, kladiva ... Zdaj, ko je upokojen, sije najprej sam izdelal stružnico. Zdela se mu je premalo varna in si je kupil novo. Izdeluje lesene čepe za sode, lesena kladiva za kletarje, pipe, podstavke za lončnice, stolčke, lestve, ptičje krmilnice, nastavke za stopniščne ograje, ročaje za orodja... Milanova žena Julijana je zadovoljna, da se mož loteva teh opravil, ona pa pridno gospodinji. Te dni se oba zakonca odpravljata v gorice rezat trto. “Nedeljski vinogradniki” ju radi prp-sijo za pomoč. In tistim, ki imajo naravo in delo radi, je trud vedno poplačan! Na tistem bregu je lepo v vsakem letnem času. Tja se da priti tudi peš in doživetje je še lepše. Zidove domačije krasijo spominske slike, okraski in na njih je najti zapisane modre življenjske resnice, na katere vse preveč pozabljamo. Lepo je obiskati ljudi, ki jim je delo v veselje, jim rojeva srečo ... FRANČEK ŠTEFANEC ■ Zlatoporočenca Balažek iz Beltinec________ ecembra sta praznovala v krogu svoje številne družine 50 let skupnega življenja Francka in Franc Balažek iz Kocljevega naselja v Beltincih. Morda so praznična doživetja otrok ob koncu leta v maloštevilnih vrtcih in šolah, kot je na Hodošu, močnejša in bogatejša v primerjavi z velikimi kraji. Če drugo ne, lahko tam skoraj vsi sedijo ali stojijo v prvi vrsti in tudi vsi nastopajo. Na Hodošu sta vrtec in šola skupaj z občino najprej pripravila srečanje za starejše občane, vsem skupaj pa se je pridružil tudi Miklavž z darili. Nadvse zanimiv je bil tudi dan, ko so povabili na obisk šolskega hišnika. Ena skupina je izdelovala z njim okraske za jelko (na posnetku) iz voska, druga skupina pa je pekla medenjake. Ob tem so zvedeli tudi marsikaj zanimivega o čebelah, medu, vosku idr. V tednu pred božičem sta vzgojiteljici, učiteljici, pomočnica, kuharica, čistilka, torej vsi, ki so zaposleni v hodoškem vrtcu in šoli, pripravili otrokom pravljice. Obiskal jih je seveda tudi dedek Mraz, leto pa so skle- Zdaj 77-letni Franc je bil prvorojenec v družini z osmimi otroki (on in sedem sestra) v Mostju pri Lendavi. Tja do 26. leta svoje starosti je delal na očetovi kmetiji in tudi kot gozdni delavec v Črnem logu pri Banuti. Po poroki 1949. leta sta se z ženo Francko preselila na kmetijsko posestvo v Beltince, kjer je on delal kot prevoznik s konji in fijakerist bagrlina, s katerim je prevažal direktorja, zdravnike, živinozdravnike, duhovnike in razne goste na KP Beltinci. Nato je bil do upokojitve živinorejec na marofu ih je prijel še za vsako fizično delo pri spravilu žita in drugih poljskih pridelkov. Mnogi se ga spominjajo kot prvega kosca na žitnih poljih na državnih posestvih. Francka, kije zdaj stara 74 let, je bila gospodinja, delavka na marofu in varuhinja številnih otrok marofskih družin. Tudi ona izhaja iz kmečke družine Kustečevih v Mostju, kjer je bilo veliko otrok (deset), ona pa je bila druga po vrsti. Kot dekle je tja do 23. leta starosti delala na domači kmetiji, pri židovskih družinah v Lendavi, tekstilni tovarni v Kranju in kot varuhinja mlajših bratov. Zakoncema Balažek se je rodilo šest otrok, žal pa so trije umrli kot dojenčki. Preostali trije pa so zrasli v delavne in poštene državljane, si ustvarili družine, zgradili svoje domove in so svojim staršem v ponos in oporo ob pogostih obiskih in srečanjih v domači hiši. Vesela sta svojih šestih vnukov, ki pa so tudi že odrasli. Imata tudi sedemletnega pravnuka. Blagoslov ob 50-letnici zakona je dal zlato-poročencema pater Beno Lavrih v času misijona v Beltincih, domači župnik Jože Hozjan pa ju je obdaril. Še na mnoga leta! M. M. M. ■ »,27. januar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV Obiskali smo »paverski del« Vanče vasi Prebivalstvo njegove vasi se povečuje Nedavni referendum za ponovno uvedbo samoprispevka ni uspel anča vasje ime dobila po nekem Ivanu oziroma Vanču. Desno vodi cesta proti romskemu delu vasi, levo je »paverski del«. ------Vsak zaselek ima svoj vaški odbor. Tokrat smo obiskali kmečki oziroma Heroinski del. Vanča vas je ena od trinajstih vasi občine Tišina. Leto dni je predsednik vaškega odbora dela naselja, Tonček Kreft. V tem delu naselja živi 276 prebivalcev, v romskem delu pa 260. K tem so prišteti Romi, ki žive tudi na borejskem območju oziroma tudi tisti z leve strani glavne ceste, ki vodi skozi njihov zaselek. Po podatkih iz leta 1937 je živelo v vasi skupno z Romi 327 ljudi. Torej se je prebivalstvo zelo povečalo v korist Romov, ki jih je bilo v tistem času tukaj malo. In takrat je bilo v kraju 66 hiš in prav toliko posestnikov. Danes jih je tukaj 70 in v romskem delu 65. Prirastek prebivalstva je tudi v »paverskem delu« manjši. Mladi gradijo nove hiše in nekatere so povečali. Starih nad 70 let je 23 vaščanov. Najstarejša vaščanka je 91-letna Helena Kuhar. Še pred petimi leti so se krajani v glavnem ubadali s kmetij- | stvom. Zdaj je v vasi le 20 do 25 kmetov, ki še redijo govedo in svinje. Povprečno imajo do 4 hektarje zemlje, nekaj jih ima do 10 hektarjev in tudi več. Pomemben del prebivalstva dela v soboški tovarni Mura in v tamkajšnjih manjših podjetjih. Zanimivo je, da je na delu v bližnji Avstriji le eden. Enako v Nemčiji. Po novem letu so imeli v vasi referendum za uvedbo novega krajevnega samoprispevka, ki pa ni uspel. Zdaj se ubadajo z vprašanjem, kako priti do denarja za vaške potrebe? Vaščani čakajo na gradnjo kanalizacije, ki bi Predsednik vaškega odbora »paverskega dela« Vanče vasi gospod Tonček Kreft stoji na zemljišču, kjer bodo kmalu športna igrišča. Foto: F. Š. morala biti že zgrajena. Dela vodi občinski gradbeni odbor za kanalizacijo. Ta je zdaj delno zgrajena v Murskih Črncih. Gradišču, Tropovcih, na Tišini in v Borejcih pa so dela končana. Prebivalci Vanče vasi dajejo denar za kanalizacijo že štiri leta. Gospodinjstva prispevajo po 300 tisoč tolarjev. Iz nekdanjega krajevnega samoprispevka je po gospodinjstvih namenjeno po 100 tisoč tolarjev in po 400 tisoč tolarjev na gospodinjstvo naj bi primaknila Občina Tišina. V sušnih letih je bil potok Do-bel, ki teče skozi naselje, krotek. Ob večjih nalivih zdaj poplavlja. Zelo delavno je vaško gasilsko društvo. S pomočjo prispevkov vaščanov in občine so si gasilci v zadnjih letih kupili gasilski orodni avtomobil in nekaj opreme. Že nekaj mesecev deluje Športno društvo Vanča vas. Poleg gasilskega doma so si pridobili zemljišče, kjer nameravajo urediti športno igrišče za rekreacijo vseh krajanov. Otroci obiskujejo šolo in vrtec v bližnji Tišini. V vasi imajo trgovino,z mešanim blagom in dva gostinska lokala. Eden od teh je v gasilskem domu. Predsednik vaškega odbora »paverske-ga dela« Vanče vasi gospod Tonček Kreft meni o svojem kraju: »Naš kraj je miren. Vaščani živijo skromno, pošteno in v sožitju ...« Praznih hiš zdaj v vasi ni. Eno je pred leti kupil Sobočan Peter Farkaš. Za »lastno dušo« goji tukaj večjega konja in ponija. FRANČEK ŠTEFANECI Na kratko Najstarejša prebivalka Apaške doline Neža Jančar praznovala 95-letnico Ne da bi ji pomagala babica, kaj šele zdravnik, je rodila 11 otrok Gornja Radgona V delniški družbi Radgonske gorice imajo več kot 2,7 milijona litrov posod za hrambo vin. Med temi je posebno zanimiva 100.000-litrska betonska cisterna, narejena daljnega 1909. leta. Lesene posode imajo za več kot 200.000 litrov. Prostornina največjega lesenega soda je 16.000 litrov, izdelali pa so ga v Sodarstvu Maučec v Ganča-nih. Preostala posoda je v glavnem iz nerjavečega materiala. (F. KI.) Velika Polana Čeprav Ministrstvo za kulturo R Slovenije hiše pisatelja Miška Kranjca ni uvrstilo v svoj program financiranja, bodo v Veliki Polani vendarle obnovili to stavbo. V pritličju bodo še naprej spominska soba, knjižnica in razstava Kranjčevih slik. Člani Turističnega društva Velika Polana, ki so prevzeli v upravljanje celotno domačijo, pa bodo imeli svoje prostore na podstrehi hiše, (J. Ž.) Rakičan Na dvorišču Srednje kmetijske šole v Rakičanu obiskovalec najde zanimiv muzej starega kmečkega orodja, v katerem so: kosilnice, plugi, sejalniki, valjarji in še kaj. Muzej urejajo in vzdržujejo dijaki kmetijske šole in učitelj praktičnega pouka, dokaj nazorno pa prikazuje delo in življenje kmečkih ljudi v pokrajini ob Muri. Sicer pa je dobila SKŠ Rakičan, kjer se usposablja 180 dijakov, lani »novo obleko«: prekrili so streho, obnovili pročelje in uredili okolico. (J. Ko.) Gornja Radgona V delniški družbi Radgonske gorice so do konca decembra opravili rez trte na površini 70 hektarjev, v vinogradniškem gospodarstvu Kapela pa so v istem času obrezali več kot 15 hektarjev. Z rezjo so nadaljevah tudi januarja, vendar le v tistih dnevih, ko je bila temperatura pod deset stopinj. Zasebniki pa z rezjo trte ne hitijo. (F. KI.) Križevci pri Ljutomeru V novoustanovljeni križevski občini so ustanovili športno zvezo, v katero seje vključilo osem športnih društev, financirala pa jo bo občina. Pomurje Med 9.833 nezaposlenimi Pomurci je 1.848 takih, ki iz »naslova« nezaposlenosti prejemajo določena denarna sredstva. Med temi je 1.566 prejemnikov denarnih nadomestil, preostali pa prejemajo denarno pomoč. Število teh »uživalcev« se zmanjšuje, saj pa je bilo maja kar 1.045 prejemnikov nadomestil. (F. KI.) Bakovci V lovskem domu v Muzgah je bilo srečanje udeležencev osamosvojitvene vojne za Slovenijo pa tudi onih, ki so sodelovali že prej - v pripravah nanjo. Gre za pripadnike nekdanje teritorialne obrambe. Glede na izkazan interes za družabne oblike srečanj so sklenili, da bodo ustanovili pri Območnem združenju vojnih veteranov Murska Sobota sekcijo za družbene aktivnosti. Ta bo prevzela naloge, ki sta jih tokrat na lastno pobudo izpeljala Janez Hajnal in Franc Kuplen. (F. Ma.) Iz naših krajev eža Jančar se je rodila 16. januarja 1905 na Tolstem Vrhu pri Šentjerneju na Dolenjskem, januarja 1946. leta pa se je z družino preselila v Ap-aško dolino, kjer je rodila še dva otroka. Vsi so prišli na svet brez pomoči babice ali zdravnika. Neža Jančar, sicer zelo zgovorna ženska, je vdova, kajti mož Janez je umrl že 1962. leta. Žal pa ne živi tudi vseh 11 otrok, ampak le še šest, kajti dva sta umrla še kot otročička, trije pa, ko so odrasli. Živijo Franc, ki si je ustvaril družino v Ljubljani; Jože, kije samski in dela na Švedskem; Neža, ki živi z družino v Apačah; Antonija, ki živi z možem v Mahovcih; in Vida, ki se ni poročila, ter Anton, ki ima družino, oba pa sta prav tako v Mahovcih. 95-letna Neža živi z Antonovo vinca. »Nikoli ni bilo osemurnega delavnica, ampak dvakrat daljši. Delovala sem se tudi v družbenopolitičnem življenju in imela različne funkcije, za kar sem dobila več priznanj. Rada sem tudi kuhala na veselicah, porokah in sedminah. Rada sem plesala in se veselila.« Neža je obiskala zdravnika šele pred desetimi leti - ko je bila stara 85 let! O. BAKALB Križevci Odsek ceste, ki vodi od nogometnega igrišča v Križevcih proti občinski cesti Križevci-Kančevci in dalje proti Lončaro-vcem, je skoraj neprevozen, zato si prizadevajo, da bi to cesto čimprej uredili za normalen promet vozil. M. J. Gornji Petrovci Po dolgotrajnih prizadevanjih so kupili občinsko službeno vozilo Renault Laguna. Namenjeno bo delavcem občinske uprave, ki se je z nedavno ustanovitvijo režijskega obrata razširila. M. J. Kar sto jih je dalo kri Neža Jančar iz Mahovec je bila pri zdravniku šele, ko ji je bilo 85 let. Zdaj je stara 95 in kot vidite, se odlično drži. - Foto. O. B. Novički iz Beltinec V nabito polni avli OŠ Beltinci je bilo prvo srečanje ljudskih pevk, pevcev in godcev z območja beltinske občine. Nastopile so ljudske pevke iz Ižakovec, Gančan, Lipovec, Beltinec, Lipe in Dokležovja ter pevke in pevci iz Bratonec. Zapeli pa so tudi melinski moški in zaigrali beltinski tamburaši ter godec Janez Šalika iz Ižakovec. Na srečanju so kot gostje nastopile ljudske pevke iz Bučečovec in iz Škocjana pri Sevnici. Društvo gojiteljev malih živali Beltinci je organiziralo razstavo golobov, perutnine, ameriških činčil in sobnih ptic. Živali je razstavljalo 16 članov društva malih živali in šest članov društva Slavček Beltinci. Razstavo so si ogledali številni obiskovalci od blizu in daleč - tudi s Hrvaškega. Žal pa zaradi bolezni zajcev letos niso mogli razstavljati kuncev. Predsednik društva Štefan Virag svetuje: »Vse, ki gojijo male živali, vabimo, da se nam pridružijo, ker bo tako poskrbljeno tudi za preventivo: cepljenje in kontrolo živali. M. M. M. ■ družino, v kateri se lepo razumejo. Radi jo imajo tudi vnuki, ki jih je 14, in prav tako pravnuki, ki jih je šest. »Z možem sva se lepo razumela, čeprav je bilo nemalokrat hudo, na primer selitev z Dolenjskega na Apaško polje. V želji, da pridemo do boljšega življenja, smo pač šli v neznano. Z vlakom, na katerem smo ležali na slami, smo se pripeljali v Radence. Najprej so nas nastanili v Črncih, potem smo se preselili v Maho-vce. Kar ostali smo. Nemalo Dolenjcev, ki so prav tako prišli v te kraje, pa seje vrnilo,« je povedala 95-letna Neža, ki soji njeni najdražji prinesli torto za visoki jubilej. »Veliko sem delala, včasih pa sem zvrnila tudi kak kozarček Krajani Ženavelj, Neradnovec, Šulinec, Boreče in Martinja so množično sodelovali v krvodajalski akciji, ki jo je organizirala krajevna organizacija RK, saj je kri dalo kar sto ljudi. Po vrnitvi iz Rakičana je bila skromna pogostitev krvodajalcev in podelitev priznanj: 27 krvodajalcem so podelili plakete za večkratno dajanje krvi. Plakete so prejeli tudi organizatorji oziroma aktivisti: Anica Gašpar iz Šulinec, Viktor Časar iz Ženavelj in predsednik KO RK Karel Balek iz Neradnovec. Za humano sodelovanje so podelili plaketo tudi petrovskemu Murinemu obratu in Občini G. Petrovci. - Foto: E. Škerlak 16 ZANIMIVOSTI 27. januar 2000, rav gotovo nisem edini, ki sem posta! pozoren na velik grozd na vejici z listjem in viticami, ki je pritrjen na kovinsko soho, stoji pa na vinogradniškem območju v Ivanovcih na Goričkem. Ker pod njen ni nobenega kažipota ali napisa, ki bi morda opozarjal na turistično kmetijo ali vinotoč, sem se zapeljal na stransko cesto, ki pelje proti domačiji Geze Čahuka. Po nekaj metrih vožnje sem ne pročelju gospodarskega dela domačije že lahko prebral Adaničov ranč. Kovinski trs ob cesti v Ivanovcih Adaničev ranč (še) nima ko Kaj je v v zemljo zakopani stavbi? Brž ko sva se z Gezom pozdravila, sem ga vprašal, ali se ukvarjajo s turizmom. Odvrnil je, da ne, pač je kmetija (za zdaj) zvesta živinoreji: v hlevu imajo v povprečju 24 glav (ali repov), od tega 14 molznic in deset plemenskih telic. Včasih dnevno namolzejo 250 litrov mleka! Da, včasih, saj vse molznice ne »dojijo« neprekinjeno. »Kako pa je s plemenskimi telicami? Jih lahko prodate, saj jih menda Pomurci ne izvažamo več?« »Nekaj jih ostane doma za .remont’ (zamenjava starih živali z mladimi), druge pa pokupijo kmetje,« je odgovoril na vprašanje. Jaz pa sem že zastavljal drugo: »Koliko zemlje pa imate in odkod poimenovanje kmetije ranč, ko pa ne vidim nobenega konja?« »Imamo 12 hektarjev, od tega tri hektarje šume. V najemu pa imamo tri hektarje obdelovalnih zemljišč. Res je, da konj nimamo, smo jih pa imeli nekoč. Morda pa bodo spet kdaj konji I pri hiši, saj prihajajo v modo. Napis Adaničov ranč pa sije omislil sin. Ko smo obnavljali pročelje stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, ga je dal napisati. Veste, po domače nam pravijo Adaničovi.«- »Vaša domačija bi lahko bila ranč, saj je v neki meri, četudi ni konj, podobna ameriškim rančem: imate krave, na dvorišču vidim več zgradb, okolica je lepa, pijače pa najbrž tudi ne manjka?« »Res je: na vrhu, kjer ste foto grafirali trs, imamo vinograd z 2.500 trsi. Tu dol, onstran dovozne ceste, pa imamo veliko vinsko klet. Gremo pogledat!« Na poti h kleti, ki je vsa v zemlji, se mi je pogled ustavil na domači zidani dimnici (za meso). Gezov sin je za hip odprl vratca, da sem lahko videl prekajene klobase, ki pa niso bile njihove, ampak od nekoga drugega, zato jih pač nismo pokušali. Sem pa moral pokusiti Ča-hukov chardonay. »Odlična kapljica,« sem pohvalil starega in Vam je všeč tale kovaški izdelek, ki opozarja na vinograd? Tistim, ki jih morda moti železna soha, tolažba: ob njej bodo zasadili trs, ki jo bo zakril. mladega vinogradnika, »po vsem tem, kar imate in pridelujete, bi lahko imeli turistično kmetijo!« Geza je odvrnil, da so na potezi mladi člani družine. Dobro je, ker sem zavil, z glavne na stransko cesto, saj sem zvedel ne le za lastnika kovinskega trsa, ki ga je izdelal kovač Tonček Lovrenčec iz Ivanovec, ampak nekaj malega tudi o gospodarjenju na kmetiji, na kateri živi sedemčlanska družina. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN Čahukovi, po domače Adaničevi, iz Ivanovec so obnovili pročelja vseh zidanih poslopij in na gospodarskem dali napisati Adaničov ranč. Ranč je angleško poimenovanje živinorejske farme. Sladki dosežki Med nebom in zemljo Zmaga na pragu tisočletja akor čudoviti in poželjivi raznobarvni M&M bomboni, ki so jih raztresli po nebesni širjavi, so konec tedna nad Moravskimi Toplicami lebe-deli toplozračni baloni in zbujali skomine opazovalcem, ki so ostali na trdnih tleh ter si želeli, da bi tudi sami segli po rumenem, rdečem, modrem ali zelenem bombonu ter okusili širnost planjav med zemljo in oblaki. Peti balonarski festival, ki so ga pripravili balonarska sekcija Berta, zavarovalnica Triglav in zdravilišče Moravske Toplice, seje tudi letos uspešno končal. Tudi zato, ker je prvi dan tekmovanja v disciplini »lov na lisico« pomurski pilot Rudi Cipot s svojo ekipo osvojil tretje mesto in balonarski sekciji Berta prinesel prvo zmago na pragu tisočletja. Pred njim sta bila Avi Šorn iz balonarskega kluba Barje in Rado Mulej iz Celja. Med sladke dosežke naj uvrstimo tudi krst novega Bertinega balona, ki je med nočnim lebdenjem žarel najbolj goreče, in pa pozdrav drugi polovici stoletja, v katerega je vstopil pomurski pilot Štefan Bertalanič. Pa ni toliko pomembno zadovoljstvo ob novem balonu, temveč to, daje 25 balonarskih ekip iz Češke, Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije pomurskim organizatorjem znova izreklo pohvalo za dobro pripravljen festival in jih obvezalo, da se prihodnje leto znova srečajo v Moravskih Toplicah. DEJAN FUJS FOTO: N. JUHNOVi VESTNIK NA INTERNETU Cerkev v Kančevcih Mraz ustavil dela ■ crkcv sv. Benedikta v Kančevcih še vedno čaka na dokončanje obnove. Pravzaprav so se obnovitvena dela začela že ob njeni stoletnici leta 1996, ko so v župniji želeli obnoviti zunanjo fasa- do cerkve, v notranjosti pa narediti hidro- in termoizolacijo, nov tlak in nove klopi. Dotedanji videz je bil namreč precej klavrn, zato so želeli dati cerkvi ob njenem jubileju nekoliko lepši videz. Toda te želje in načrti so se morali precej spremeniti, saj so pri pripravljanju tal za hidro- in termoizolacijo naleteli na arheološke ostanke prejšnje cerkve, ki je stala skoraj na istem mestu, le nekoliko krajša je bila od sedanje in malo odmaknjena. »Nič več nismo bili gospodarji tistega, kar se je v cerkvi dogajalo. Kopali so, razkopavali in razdejali vso notranjščino cerkve,« se spominja pater Donat Kranjec. Nastala je jama, globoka od osemdeset do sto šestdeset centimetrov. Notranjost cerkve je obnovil mojster Stojan Grauf iz Maribora, zunanje freske pa akademski slikar Lojze Čemažar iz Ljubljane. Foto: TK C Nato je gradbeni inšpektor dela začasno ustavil, ker so arheologi začeli kopati.pregloboko pod temelje sedanje cerkve, kar bi lahko spravilo v nevarnost stavbo in ljudi. Lani je država prispevala nekaj denarja za zakop in tako je bila cerkev obnovljena do te mere, da sojo lahko 18. julija 1999 posvetili in izročili njenemu prvotnemu namenu. Cerkev je posvetil škof ordinarij dr. Franc Kramberger. »Daje prejšnja cerkev stala tu že leta 1208, je zagotovo, saj je to zapisano v kraljevskem dokumentu. Kdaj je bila zgrajena, še ne bi upal natančno trditi, vem pa, da bi se mnogo podatkov o tem lahko našlo v zagrebškem arhivu,« pravi pater Donat, ki bo za naš časopis kmalu pripravil pisno gra divo o tej tematiki, pri sebi pa hrani članek iz Vestnika z dne 24. oktobra 1996, kjer je Branko Ker-man iz Pokrajinskega muzeja M. Sobota podrobneje in obširno predstavil arheološke najdbe in ugotovitve. Ravno mraz in huda zima sta razloga, zakaj so obnovitvena dela trenutno zastala, nadaljevala pa se bodo spomladi. Največji problem je še vedno neurejeno ogrevanje, a si pater in župljani pomagajo s plinsko pečjo. »Moram pohvaliti mojstre zasebnika Pintariča iz Spodnje Ščavnice, ki pridno čakajo, saj imamo še nekaj dolgov, toda pomagamo si z občasnim zbiranjem denarja od naših župljanov. In takoj ko bo topleje, bodo mojstri lahko nadaljevali delo.« T. KOLES ■ VESTNIK , 27. januar 2000 KRONIKA Ilegalci še kar prihajajo Iranka -mladoletna mamica Kaj bi se zgodilo, ko bi ne krenila na pot v neznano? P omurski policisti imajo še naprej dovolj dela pri odkrivanju tujcev, ki prihajajo ilegalno čez madžarsko-slovensko in hrvaško-slovensko mejo. Za večino ilegalcev je Slovenija tranzitna, za nekatere pa tudi ciljna država. 20. januarja so prijeli v notranjosti Pomurja deset državljanov ZR Jugoslavije in enega Iračana. 21. januarja so lendavski policisti izsledili v Mostju tri ilegalce iz Armenije. 24. januarja pa so prijeli v raznih krajih Pomurja šest državljanov Bangladeša in šest državljanov Kitajske, ki so ilegalno prestopili hrvaško-slovensko mejo. Avstrijski mejni organi pa so vrnili v Slovenijo šest državljanov ZR Jugoslavije, ki so ilegalno prestopili slovensko-av-strijsko mejo. Pred tem so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. V soboto, 22. januarja, pa so pomurski policisti odkrili kar 79 tujcev ilegalcev kot pravimo tistim, ki prihajajo k nam zunaj mejnih prehodov. Omenjenega dne so ljutomerski policisti najprej prijeli na Razkrižju osem Irancev in šest Turkov; soboški policisti so izsledili v Ižakovcih kar 40 Kitajcev, v Teša-novcih pa dva državljana Moldavije. Uspešni so bili tudi lendavski policisti, saj so prijeli 13 državljanov Sie-ra Leoneja, pet državljanov Bangladeša, štiri Jordance in enega Irančana. Tujce so odpeljali v izpostavo doma za odstranjevanje tujcev iz Slovenije v Prosenjakovce. Med ilegalci, ki gredo iz azijskih, afriških in nekdanjih držav ZSSR v neznani svet, so velikokrat tudi otroci. Pred kratkim je moral v soboško bolnišnico desetletni otrok iz družine ilegalcev, saj je bil ves shiran in podhlajen. Žalostna (in tudi vesela) pa je zgodba 15-let-nega dekleta iz Irana, ki je krenila na pot s svojima staršema. Bila je v skupini, ki so jo v soboto izsledili ljutomerski policisti. Na PP Ljutomer ji je postalo naenkrat slabo, Podzakonski akt vznemirja Katera avtošola bo prenehala? Avtošola mora imeti poligon V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, štev. 30), kije začel veljati 1. maja 1998, je tudi »okvirno« do-------ločilo za opravljanje dejavnosti avtošole. Natančneje pa to ureja podzakonski akt: Pravilnik o avtošolah, objavljen v Uradnem listu RS štev. 106 z dne 23. decembra 1999. Veljati je začel petnajsti dan po objavi. Na pomurskih cestah krožijo številni avtomobili, s katerimi se kandidati za voznike motornih vozil učijo vožnje. Koliko pa je avtošol? Monopol nekdanjih avtošol je razbit in danes jih deluje v Pomurju kar 22. Naj jih naštejemo: Alma (Veržej), AMD Asta, AP, Benjamin, DAP, Delta in Tamara (Murska Sobota), AMD in King (Lendava), AŠ Vrh, Kovač, Lu in Obvezna smer (Gornja Radgona), Cosmos (Trdko-va), Forming (Radenci), Maja Ivan (Trnje), Modri dirkač (Markišavci), Ozbetič (Bistrica), Semafor (Beltinci), SKŠ (Rakičan), Zebra in TŠAM (Ljutomer). Te šole, razen dveh, usposabljajo voznike za kategorije A, B,C, D, H, G. Pravilnik o avtošolah, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije, določa nove pogoje za delo avtošol, ki pa jih prav vse, ki delujejo v Pomurju, najbrž ne bodo mogle izpolniti. Tako je že v začetku določilo, da mora imeti avtošola učilnico z vsaj 33 kvadratnimi metri površine in v njej vsaj 20 sedežev s primerno pisalno površino. Učilnica mora imeti grafoskop ali projektor slike, maketo križišča z ustrezno signalizacijo, slike skupin prometnih znakov na plakatih, strokovno literaturo; za izvajanje programa za usposabljanje kategorij C, F in F pa morajo biti še učni pripomočki za prikaz delovanje dizelskega motorja. Avtošole morajo imeti seveda ustrezna prevozna sredstva za praktično poučevanje voznikov. Šole, ki usposabljajo za kategorij B, ki je najbolj množična, morajo imeti najmanj tri motorna vozila kategorije B, od tega najmanj eno vozilo s klimatsko napravo. Vozila morajo biti izvedbe limuzina, moči najmanj 40 kw, z najmanj štirimi vrati in petimi sedeži. Vozila za kategorije A, B in H ne smejo biti starejša od pet let, vozila za kategorije C, D, E in F pa ne smejo biti starejša od deset let. V Pravilniku je sicer določeno prehodno obdobje za klimatsko napravo in starost vozil, in sicer do 1.5. 2002. Že Zakon o varnosti cestnega prometa, zdaj pa natančnejše še Pravilnik o avtošolah določa, da mora imeti avtošola neprometno površino (poligon) za izvajanje vaj iz tehnike vožnje motornega vozila. Neprometna površina mora izpolnjevati naslednje pogoje: površina v velikosti najmanj 1.000 kvadratnih metrov mora biti utrjena. Del poligonske površine mora biti prepla-sten z obstojno prevleko (beton, asfalt) in namenjen za izvajanje vaj iz tehnike vožnje (speljevanje, začasno nastanjena v domu v Prosenjakovcih. Ne ona ne porodnica nista dovolili fotografiranja novorojenčka pa tudi v bolnici in v domu v Prosenjakovcih ni bilo mogoče dobiti kaj več podatkov. Morebitno upanje mlade mamica in njenih staršev, da bo morda dobila tuje državljanstvo in ji potem ne bo treba več v islamski Iran, kjer je veliko pomanjkanje zaradi embarga na izvoz nafte, je bilo jalovo, kajti tujec ne dobi slovenskega državljanstva zato so poklicali dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Ljutomer, ki je podal diagnozo, da je v visoki nosečnosti. Mladoletno nosečnico so odpeljali v porodnišnico v Rakičan, kjer je kmalu potem rodila zdravega fantiča. Bolnišnično osebje je šele v torek zvedelo za ime mlade porodnice, kajti takrat je z njo govoril zdravnik soboške bolnišnice, ki razume iranski jezik. Dekle namreč ne govori kakega drugega jezika. Svojega vnuka je prišla pogledat tudi babica (dekletova mati), ki je avtomatično. Mali kričač ostaja torej Iranček, res pa je, da bo imel »slovenske papirje« (izpisek iz slovenske rojstne matične knjige), to pa mu utegne biti kdaj v življenju vendarle v korist. Glede na to, da ne mladoletna mamica in ne starši ne dajejo izjav za javnost, ni bilo mogoče zvedeti, ali so odšli v tuji svet kot ekonomski begunci, ali pa zato, ker je bila deklica noseča, četudi ni bila poročena. Nosečnost pred sklenitvijo zakona pa je v islamskem svetu kar velik greh, ki ga lahko »izpereš« le s poroko. Š. SOBOČAN ■ murskih avtošolah, kar zadeva izpolnjevanje drugih pogojev, pa ta čas še ni znano. Avto šole, ki so vožnja osmice, slalom, obračanje, ustavljanje v sili in parkiranje)... Za usposabljanje kandidatov na motornih vozilih kategorije A, H in F pa se lahko uporablja poligon, namenjen za kategorijo B ali C. V Sloveniji imamo menda le tri poligone, kot jih opredeljuje Pravilnik o avtošolah: v Celju, Šempetru in Murski Soboti. Vsaj tu imamo prednost pred drugimi regijami. Predsednik izpitne komisije Karol Rudolf, univ. dipl. inž. prometa, pravi, da bodo tiste avtošole, ki bodo sklenile z Avtocentrom Gaber pogodbo o uporabi poligona ob Noršinski cesti, izpolnile pogoj, ki se nanaša na neprometno površino. Kakšno pa je stanje v 22 po- bile prej registrirane pri MNZ oziroma v posameznih upravnih enotah, so za zdaj le evidentirane pri Ministrstvu za šolstvo in šport, zaželeno pa bi bilo, da bi čimprej izpolnile pogoje, da bi jih vpisali v redni register avtošol. To je treba storiti do 1. 5. 2000.Še to: lani je opravljalo teoretični del izpita za voznike kategorije B 2.700 kandidatov, praktični del izpita (vožnja) pa 2.800 kandidatov. Pri teoriji jih je bilo prvič uspešnih 62 odstotkov, pri vožnji pa 60 odstotkov. Uspešnost kandidatov za šoferje ni ravno spodbudna. Je vzrok, ker se kandidati premalo (na)učijo ali izpita ne jemljejo preveč resno? Š. SOBOČAN I Zadnje vesti Tovornjaku prerezal gume V Lendavski ulici je občan parkiral svoj terenski avto. Seveda ni niti slutil, da bo komu v napoto. Pa je očitno bil, kajti 25. januarja ponoči je maščevalec prerezal vse štiri gume in naredil za 150.000 tolarjev škode. V noči na 25. januarje neznanec odvil akumulator z gradbenega stroja, ki je bil parkiran v Nedelici, in lastnika oškodoval za 25.000 tolarjev.Nočni tič je v noči na 25. januar odvil kljuko na osebnem avtu, parkiranem v Cvetkovi ulici v Murski Soboti, in potem odprl vrata ter iz avta ukradel avtoradio, vreden 40.000 tolarjev.Na lokalni cesti v Jurovskem Dolu se je zgodila prometna nesreča, kajti 30-letni B. B. je z renaultom pet med vožnjo mimo stoječega avtobusa trčil v bok 16-letne deklice iz Ročice, ki je izza avtobusa stopila na cesto.25. januarja so na območju Lendave prijeli 4 državljane Bangladeša. Policisti PP Ormož pa so obravnavali 29-letnega avtomobilista Erika S. iz Ljutomera in njegovega sopotnika 21-letnega Kristjana M. iz Središča ob Dravi. Spremljala sta osebni avto, s katerim se je peljal 29-letni Franc M. iz Ormoža, ki je imel v avtu štiri ilegalce. ŠS ■ Zgodilo seje... Pred Mursko Soboto... ... se je 19. januarja ob 18.30 zgodila prometna nesreča, kajti Z. D., ki se je peljala z osebnim avtom iz tišinske smeri, pred naseljem ni prilagodila hitrosti stanju vozišča (bilo je poledenelo), zato je trčila v avto voznika H. D., kise je peljal pred njo. Slednji seje hudo poškodoval, škode na vozilih pa je za 200.000 tolarjev. V Dolgi vasi... ... so policisti obravnavali 19. januarja italijanskega državljana, ki se je pripeljal na mejni prehod s tovornjakom, za katerega so ugotovili, da je bil dan prej ukraden v Italiji, prometno dovoljenje, ki gaje pokazal voznik, pa je bilo ponarejeno. Tovorno vozilo so začasno zasegli, voznika pa odpeljali k preiskovalnemu sodniku. V Murski Soboti... ... je 19. januarja neznanec vnovčil v neki trgovini ček za 15.000 tolarjev. Pozneje so ugotovili, da ček pripada nizu čekov, ki so bili ukradeni skupaj s čekovno kartico. V Lešanah... ... se je zgodila 20. januarja prometna nesreča, kajti voznik osebnega avta M. I. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pešca K. K. in ga hudo poškodoval. V Gornji Radgoni... ... je 20. januarja prišlo do delovne nesreče pri nalaganju planirne deske na priklopnik. Iz planirne deske je vrglo nosilec, ki je delavca D. J., ki je stal na stranici priklopnika, zadel v glavo. Nesrečnik je padel na tla in se hudo poškodoval. V Murski Soboti... ... je neznanec 22. januarja ponoči razbil steklo na kiosku oziroma prodajalni kruha v križišču Zvezne in Kocljeve ulice in lastniku povzročil za 5.000 tolarjev škode. Verjetno je to storil iz gole objestnosti, kajti v kiosku ni bilo svežih žemljic. V Dolgi vasi... ... so 22. januarja obravnavali 20-letnega italijanskega državljana L. O., ki je nameraval iz Slovenije na Madžarsko. Na mejni prehod se je pripeljal s kombiniranim vozilo Citroen Jumper. Prometno dovoljenje za vozilo je bilo sumljivo, zato so se naši policisti povezali z italijanskimi in izvedeli, da je bil avto 18. januarja ukraden v Milanu. Naši mejni organi so vozilo začasno zasegli, voznika pa so ovadili javnemu tožilstvu. V Boračevi... ... so posredovali gasilci PGD Radenci - Beračeva. Dokončno so namreč pogasili požar na osebnem avtu VW Polo 45 lastnika R. B. Ko se je le-ta pripeljal domov in avto ustavil, je ugotovil, da se izpod pokrova kadi. Požarje poskušal pogasiti s pomočjo več gasilnih aparatov, a ni uspel; potrebna je bila pomoč gasilcev. Pa vendarle: škode je za 600.000 tolarjev. Na Ptujski cesti... ... je ustavila patrulja Policijske postaje Gornja Radgona 23. januarja ob 9.15 voznika osebnega avta K. M. Pri pregledu vozila so našli policisti na polici armaturne plošče pištolo kalibra 6.35 mm, prazen nabojnik in 15 nabojev kalibra 6.35 mm. Ker voznik ni imei orožnega lista, so orožje in strelivo zasegli, te dni pa bodo napisali predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. V Dolgi vasi... ... so imeli opravek z madžarskim državljanom K. S., ki je 20. januarja ob 0.30 z veliko hitrostjo pripeljal s trabantom z madžarske na slovensko stran. Pri zapornicah se ni ustavil, ampak je nadaljeval vožnjo proti Lendavi. V bližini Petišovec ga je ustavila policijska patrulja in ugotovila, da je vinjen. To je potrdil tudi alkotest, ki je pokazal 1.78 promila alkohola. Odpeljali so ga k sodniku za prekrške, ki gaje kaznoval s 300.000 tolarji denarne kazni. Ker ni imel denarja, so mu kazen spremenili v 30 dni zapora. V Murski Soboti... ... je v noči na 21. januar nekdo vlomil v osebni avto, parkiran pri stanovanjskem bloku v Lendavski ulici, ter ukradel avtoradio in teniški lopar, s čimer je povzročil za 40.000 tolarjev škode. V Ljutomeru... ... je 21. januarja objestnež z neznanim predmetom popraskal osebni avto in naredil lastniku za 35.000 tolarjev škode. V Murski Soboti... ... je nekdo ukradel med 3. in 21. januarjem avtomobilsko prikolico, četudi je bila z vrvjo priklenjena k drevesu. Lastnica K. D. je oškodovana kar 1.650.000 tolarjev, saj je tat odpeljal ne le prikolico, ampak tudi večjo količino oblačil, ki so bila v njej. Gre za oblačila, ki so bila namenjena prodaji na soboški tržnici. Pri Svetem Juriju ob Ščavnici... ... so policisti obravnavali občana, ki je imel neprijavljeno plinsko pištolo. Orožje so seveda zasegli, posestnika pa bodo prijavili sodniku za prekrške. V Ljutomeru... ... v eskpozituri Pomurske banke je neki občan iz okolice Ljutomera nameraval menjati bankovec za 100 mark, za katerega pa je bančni uslužbenec ugotovil, daje ponarejen. Občan je povedal policistom, daje dobil denar od očeta, ki je zaposlen v Nemčiji. V Murski Soboti... ... se je 21. januarja ob 17.20 zgodila hujša prometna nesreča. Voznik tovornega avta D. S. z Goričkega je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča in domnevne vinjenosti trčil v žadnji del kolone vojakov, ki so šli dva po dva po desni strani vozišča proti Kopališki ulici. Pet slovenskih vojakov se je lažje poškodovalo. Voznik ni ustavil, pač pa so ga policisti izsledili uro pozneje v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti, naredili zapisnik in napisali položnico za plačilo denarne kazni, predlagali pa ga bodo tudi v kaznovanje pri sodniku za prekrške. šsa 18 ŠPORT 27. januar 2000, IMS Razmišljanje Dular, Rudolf, Pajič in Pertoci v Munchnu V zadnjih letih se pomurski strelci in strelke vedno bolj uveljavljajo na najrazličnejših tekmovanjih doma in v tujini, poleg tega so pomurska strelska društva vedno pogosteje tudi organizatorji najzahtevnejših državnih in mednarodnih tekmovanj. K temu so vsekakor prispevali načrtno strokovno delo in številna sodobna avtomatska strelišča, ki so bila zgrajena v zadnjih letih. Sicer pa sodi pomurski strelski šport prav v slovenski vrh tako po množičnosti kot kakovosti, kar potrjujejo nastopi v državnih in mednarodnih ligah ter državnih reprezentancah. V prvi državni strelski ligi z zračnim orožjem je med 12 ekipami kar pet ekip iz Pomurja ali skoraj polovica. Po štirih odigranih turnirjih je SD Kolomana Flisarja s Tišine na tretjem mestu, Ljutomer na petem in Radgona na osmem mestu. Med posamezniki je Rajko Robnik tretji, Manuela Rudolf (oba Ljutomer) četrta in Drago Pertoci (Tišina) peti. V drugi državni ligi je po četrtem turnirju SD Pomurka Ml iz Murske Sobote na prvem mestu, med posamezniki pa vodi Maja Dular (Pomurka). Šest pomurskih ekip uspešno nastopa v tretji državni strelski ligi. Uspešno poteka tudi tekmovanje v dveh regijskih strelskih ligah. V mednarodni strelski ligi treh dežel, kjer sodeluje 14 ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, so v vodstvu pomurski strelci in strelke tako v ekipni kot posamični konkurenci. Po petih turnirjih ekipno vodi SD Kolomana Flisarja s Tišine s 128 točkami, SD Ljutomer je s 120 točakmi tretja, SD Pomurka iz Murske Sobote s 116 četrta in SD Štefana Kovača iz Turnišča s 94 točkami peta. Med posamezniki vodi po petih turnirjih Rajko Robnik (Ljutomer) pred Robijem Markojo (Turnišče) in Ma-nuelo Rudolf (Ljutomer), Maja Dular (Pomurka) je na petem mestu. Lepe tekmovalne uspehe dosegajo pomurski strelci in strelke tudi na izbirnih tekmovanjih za sestavo državnih reprezentanc in na mednarodnih tekmovanjih. Tako so se izkazali na nedavnem dvoboju strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške, kjer je Maja Dular (Pomurka) med mladinkami zasedla drugo mesto, pri članih pa sta bila Manuela Rudolf (Ljutomer) in Drago Pertoci (Tišina) peta. Na troboju reprezentanc Avstrije, Hrvaške in Slovenije sta se v slovenski reprezentanci izkazala Drago Pertoci (Tišina) in Manuela Rudolf (Ljutomer). Že v nedeljo, 30. januarja 2000, bodo nastopili s slovensko državno reprezentanco na mednarodnem strelskem tekmovanju v Munchnu v Nemčiji štirje pomurski strelci: Maja Dular (Pomurka Ml), Manuela Rudolf (Ljutomer), Drago Pertoci in Valter Pajič (oba Tišina). Nekateri pomurski strelci bodo sodelovali tudi na evropskem prvenstvu, ki bo od 27. februarja do 5. marca 2000 v Munchnu. V Pomurju je v zadnjem času tudi vedno več državnih in mednarodnih tekmovanj. Tako sta se pred kratkim izkazala z odlično organizacijo SD Štefana Kovača iz Turnišča, ki je pripravilo mednarodno tekmovanje ter turnir prve in druge državne lige, ter SD Ljutomer, ki je bilo organizator turnirja prve in druge lige. Pomurski lovci so v slovenskem . merilu najboljši tudi v streljanju na glinaste golobe. Tako so člani SD Štefana Kovača - trap iz Murske Sobote že nekaj let državni prvaki v ekipni in posamični konkurenci. Zadnji ekipni državni naslov so osvojili Boštjan Maček, Karel Pojbič in Franc Vidonja. Med posamezniki je državni prvak Boštjan Maček. PFRI MAUČEC I Košarka Pomurje Škiny v play outu V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je vodeča in še neporažena ekipa Ingrada iz Celja v Murski Soboti po pričakovanju premagala ekipo Pomurja Skiny z rezultatom 92 : 47 (39 : 31). So-bočanke so se boljšim gostjam uspešno upirale le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju popustile, kar so Celjanke znale izkoristi- Nogomet Lendavska Nafta je začela s pripravami za drugi del prvenstva v drugi državni nogometni ligi pod vodstvom trenerja Stanka Preradoviča. Med 20 igralci so tudi novinci Zdravko Cener, ki je prišel iz Potrošnika, Sebastjan Starovasnik, ki je že igral pri Nafti, Atilla Mentes iz Lentija in Tomislav Novak, ki se je vrnil. (FH) Za drugi del prvenstva v drugi državni ligi se pripravljajo tudi nogometaši Črenšovec pod strokovnim vodstvom Imreta Nemetha iz Madžarske. Med novinci sta Tomislav Godina, ki je prišel iz Potrošnika, in Ervin Kutoš, ki je igral za Kemo iz Puconec. Pričakujejo še enega ali dva igralca. (FM) V tekmovanju prve slovenske lige v m. nogometu je ekipa Divert Beton v Kopru premagala Meteorplast iz Ljutomera s 4:2 (Stojko, Copot). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je presenetila ekipa Marco Polo iz M. Sobote, ki je igrala z vodečo ekipo Mizarstvo Širovnik iz Selc neodločeno 3:3 (Haj-dič, Gruškovnjak, Ilič). Križevci pa so v Ljutomeru premagali Oplotnico s 4:2 (Marinič 2, Žnidarič 2). NŠ Športna zveza Beltinci organizira zimsko ligo v malem nogometu. Sodeluje 12 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Po odigranih treh kolih vodi v skupini A KMN Lipovci z 9 točkami pred KMN Meteor Melinci, 7, in NK Lipa, 4 točke. V B-skupini pa vodi KMN Beltinci pred NK Bra-tonci, oba imata po 7, in ŠD Ižakovci, 6 točk. (FM) Nogometni veterani Nafte iz Lendave so sodelovali na turnirju v madžarskem Egervaru in med štirimi ekipami zasedli drugo mesto. Len-davčan Gavrič je bil s 6 goli najboljši strelec na turnirju. (FB) Ob 654etnici NK Nafte__ Razstava o 80-letnici igranja nogometa v Lendavi V Lendavi bodo letos praznovali dva jubileja - 80-letnico igranja nogometa in 65-letnico ustanovitve NK Nafta (Lendava). Nogomet so začeli igrati v takratni Dolnji Lendavi že med prvo svetovno vojno. Pobudniki so bili dijaki in študentje, ki so se šolali na Madžarskem. Prijateljske tekme pa so igrali mladi iz Lendave in Murske Sobote že leta 1920. Na prvo prijateljsko tekmo so se peljali lendavski nogometaši v Mursko Soboto s konjsko vprego, igrali pa so že v dresih in nogometnih čevljih (»kopačkah«). Organizator mladih nogometašev v Lendavi je bil Toplak. Do ustanovitve Športnega društva Lendava, v okviru katerega je bila tudi nogometna sekcija, pa je prišlo šele 7. januarja 1935 ali deset let pozneje kot v Murski Soboti. Glavni pobudniki za ustanovitev športnega društva so bili Mirko Varga, Dundi Vortman in Ludvik Hari. Še istega leta so v Lendavi zgradili nogometno igrišče. Med drugo svetovno vojno so nogometaši Lendave tekmovali v Sombotelski nogometni podzvezi. Po drugi svetovni vojni se je NK Lendava preimenoval v NK Nafta in pod tem imenom tekmuje še danes. Leta 1946 se je moštvo Nafte okrepilo z nekaterimi dobrimi igralci (Torok, Božič, Vogrinčič, Šte-fanec, Šiftar) in v okrožnem prvenstvu zasedlo prvo mesto ter igralo kvalifikacije za vstop v slovensko ligo ti in dosegle visoko zmago. Strelke: Kerečeva 11, Svetinova 11, Gli-šičeva 11, Feferjeva 6, Pušenja-kova 4, Matejeva 2 in Horvatova 2. Pomurje Skinyje zasedlo zadnje mesto in bo igralo za obstanek v prvi ligi v končnici prvenstva, kjer sodelujejo še drugoligaške ekipe: Comet, Škofja Loka, Postojna, Jesenice in Domžale. Tekmovanje se začne 29. januarja. Sodeč po kakovosti imajo Sobočanke lepe možnosti, da si zagotovijo obstanek med najboljšimi slovenskimi ekipami. (FM) Dvoranski hokej Na drugem turnirju zmagala Svoboda V Ljubljani je bil drugi turnir v dvoranskem hokeju za državno prvenstvo članov in kadetov. Med člani so bili najuspešnejši hokejisti Svobode s tremi zmagami. Rezultati: Svoboda: Moravske Toplice 10 : O, Triglav : Murska Sobota 7 : O, Svoboda : Lek 8 : 4, Svoboda : Murska Sobota 9:1, Lek : Triglav Strelstvo Dularjeva druga, Robnik četrti V organizaciji SD Ljutomer je bil četrti turnir prve in druge državne strelske lige z zračnim orožjem. V prvi ligi, kjer je sodelovalo 12 ekip ali 36 posameznikov, je zmagala ekipa SD L pohorskega bataljona iz Ruš s 581 krogi. Najboljša pomurska ekipa je bila-SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1747 krogi na šestem mestu. SD Radgona je zasedla s 1730 krogi osmo, SD Ljutomer s 1725 deveto, SD Štefana Kovača Turnišče s 1725 deseto in SD Janka Jurkoviča Videm s 1692 krogi dvanajsto mesto. Med posamezniki je zmagala Natalija Prednik (Ruše) s 594 krogi. Rajko Robnik je s 589 krogi zasedel četrto, Manuela Rudolf (oba Ljutomer) s 588 peto, Robi Markoja (Turnišče) s 585 deseto, Branko Bukovec s 583 dvanajsto, Drago Pertoci s 583 trinajsto, Dušan Ziško (vsi Tišina) s 581 šestnajsto, Gorazd Kocbek (Videm) s 581 sedemnajsto in Milan Nogometaši Lendave leta 1937. Stojijo od leve: Pojbič, Dohr I, Perko, Gabič, Dohr II, Gutman, Vortman, Toth, Čiček, Varga, Novak in Turner. z moštvom Kranja. Lendavčani so na obeh tekmah zmagali in se uvrstili v slovensko ligo. Med petimi moštvi v slovenski nogometni ligi je zasedla Nafta leta 1946 prvo mesto pred mariborskim in ljubljanskim Železničarjem, trboveljskim Rudarjem in celjskim Olimpom. Kot prvi prvak Slovenije so tekmovali nogometaši Nafte v sezoni 1946/47 v prvi jugoslovanski ligi. Nafta je zasedla med 14 moštvi z 9 točkami zadnje mesto in izpadla iz lige. Za Nafto so v prvi jugoslovanski ligi igrali: Štefanec, Gerenčer, Vogrinčič, Torok, Vidak, Hegeduš, Božič, Kerčmar, Šiftar, Lukšič, Šimonka, Boldižar, Horvat in Vajda. Po izpadu iz prve jugoslovanske nogometne lige so igrali nogo- Poraz Radenske Creativa Po uspešnih nastopih v zadnjih kolih v državni 1. B-ligi so košarkarji Radenske Creativa iz Murske Sobote gostovali v Novi Gorici in izgubili s 70 : 78 (29:40). Zmago so si domačini zagotovili že v prvem polčasu, ko so si ustvarili prednost 11 točk, čeprav so nastopili brez Dornika in Rupnika. Strelci za Radensko Creativ: Besedič 19, Meško 15, Želj 10, Očko 10, Karlo 7, Ni-derl 4, Ulaga 3, Bratkovič 2. (FM) 4 : 3 in Murska Sobota: Moravske Toplice 4 : 2. Tretji turnir bo v nedeljo v dvorani soboške tretje osnovne šole. Svoboda 6 4 1 1 48:14 13 Lek 4 3 0 1 16:14 9 Triglav 4 2 1 1 21:9 7 M. Sobota 5 1 1 3 10:27 4 M. Toplice 5 0 1 4 7:38 1 Svetec (Radgona) s 581 krogi dvajseto mesto. V drugi državni strelski ligi je med 12 ekipami zmagala SD Sevnica s 1735 krogi pred SD Pomurka Ml iz Murske Sobote s 1708 krogi. Druga ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine je zasedla s 1695 krogi Nogomet Potrošnik z domačimi igralci Pri beltinskem prvoligašu Potrošniku, katerega moštvo je pristalo po jesenskem delu prvenstva brez zmage na zadnjem mestu lestvice, so se sprijaznili, da brez denarja ni mogoče nadomestiti zamujenega in da bodo v novi tekmovalni sezoni nastopali v drugi državni ligi, zato bodo prvoligaško tekmovanje po besedah predsednika Adija Erjavca nadaljevali z domačimi igralci in pri- metaši Nafte 19 let v prvi slovenski ligi, eno leto v hrvaško-slovenski ligi, dve leti v vzhodni slovenski ligi, štiri leta v vzhodni conski ligi in pet let v območni slovenski nogometni ligi. V samostojni Sloveniji je Nafta prvi dve leti tekmovala v prvi državni ligi in zasedla šestnajsto in sedemnajsto mesto, od takrat pa do danes pa tekmuje v drugi državni nogometni ligi. Že prvo leto tekmovanja v drugi državni ligi (1993/94) je imela Nafta lepo priložnost, da se po enem letu zopet vrne med prvoligaše, o tem je namreč odločala zadnja tekma med Korotanom in Nafto v Prevaljah, ki se je končala brez golov. Če bi Nafta zmagala, bi se uvrstila v prvo ligo. Lendavčani so tudi drugo leto Kegljanje Zmaga Nafte, poraz Radenske V desetem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Nafta v Lendavi premagala drugo ekipo trboveljskega Rudarja s 5 : 3 (5242:5123). Za Nafto so zmagali Felšo, 939, Radakovič, 894, in Horvat, 894, tekmovali pa so še Peric, 860, Matko, 838, in Žalik, 817 podrtih kegljev. Šoštanj je premagal Radensko s 6 : 2 (5301:5098). Za Radensko sta zmagala Drvarič, 880, in Kučan, 865, tekmovali pa so še Šebjanič, Kadeti Triglava prvaki V Ljubljani je bilo tudi državno prvenstvo kadetov v dvoranskem hokeju. Sodelovale so le tri ekipe. Največ uspeh so imeli mladi hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so brez poraza zasedli prvo mesto in peto mesto. Med posamezniki je zmagal Andrej Žižek (F. Lešnik Vuk) s 585 krogi pred Majo Dular (Pomurka) s 583 krogi. Martin Žigo (Pomurka) je bil s 573 deveti, Valter Pajič s 571 enajsti in Simon Flegar (oba Tišina) s 563 krogi šestnajsti. (AV) pravljali moštvo za drugo ligo. Vse tujce so odpustili razen treh Romunov - Popesca, Ivana in Cezarja -, vendar je vprašanje, ali bodo ti še dolgo ostali v Beltincih, saj se slovenski prvoligaši zelo zanimajo za Popesca. Domačim igralcem, ki so ostali v klubu, se je pridružil Bogdan Črnko, računajo pa, da se bodo vrnili njihovi dosedanji igralci, ki nastopajo za sosednje tretjeliga- (1994/95) uspešno tekmovali v drugi državni ligi, saj so zasedli drugo mesto in igrali kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo z Vevčami iz Ljubljane. Obakrat so zmagali Ljubljančani (2:1, 2:0), Nafta pa je še naprej ostala drugoligaš. Tudi tretje leto (1995/96) so nogometaši Nafte uspešno tekmovali v drugi državni ligi, zasedli drugo mesto in se drugič uvrstili v kvalifikacije za vstop v prvo državno ligo, kjer so igrali s predzadnjim moštvom v prvi državni ligi Korotanom iz Prevalj. Uspešnejši pa so bili Prevljačani, ki so zmagali na obeh tekmah (1:0, 2:1)in ostali v prvi ligi. Četrto leto tekmovanja v drugi državni ligi (1996/97) je Nafta zasedla četrto, peto leto tekmovanja (997/98) šesto in šesto leto (1998/99) enajsto mesto. Najslabše pa so nogometaši Nafte uvrščeni v letošnji tekmovalni sezoni (1999/ 2000), saj so po jesenskem delu prvenstva v drugi državni ligi na nezavidljivem trinajstem mestu. Ob visokem jubileju bodo pripravili zanimivo razstavo o 80-letnici razvoja in dosežkov nogometa v Lendavi s posebnim poudarkom na začetkih nogometne igre in tekmovanju v prvi jugoslovanski ligi, ko so v Lendavi igrala znana moštva jugoslovanskega nogometa, kot so velika četvorka Partizan, Crvena zvezda, Dinamo in Hajduk. Starejšim ljubiteljem nogometa je ostala gotovo 856, Kos, 811, Steržaj, 892, Harc, 377 in Hojnik, 417 podrtih kegljev. V osmem kolu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi je Nafta v Lendavi izgubila s Korotanom iz Prevalj s 3 : 5 (2390 : 2408). Za Nafto so zmagale Staničeva, 420, Rašpergerjeva, 410, in Žalikova, 495, tekmovale so še Utroševa, 373, Ščapova, 392, in Sapačeva, 390 podrtih kegljev. (MŽ, FM) drugič zapored postali državni prvaki. Najboljši strelec je bil Igor Kopič (Svoboda) s 5 zadetki, najboljši igralec Andrej Grah in najboljši vratar Niko Huber (oba Triglav). Rezultati: Svoboda : M. Toplice 2 : 0, Triglav: Svoboda 2 : 1, M. Toplice : Triglav 2 : 2, M. Toplice : Svoboda 3 : 2, Svoboda : Triglav 0 : 2 in Triglav: M. Toplice 5:1. Triglav 4 3 10 11:4 10 M. Toplice 4 1 1 2 6:11 4 Svoboda 4 1 0 3 5:7 3 JKošarka Košarkarji ekipe Miarte Lindau iz Lendave so v okviru zimske lige Čakovec premagali Jaffo bar Flye iz Čakovca s 75 : 51 ter izgubili s Kotoribo51 : 55. (FB) še, in na nekaj mladincev. K Potrošniku naj bi se vrnil tudi Štefan Škaper, če bodo seveda našli skupni jezik. Trenirali bodo petkrat tedensko samo popoldne, tako da bodo lahko igralci nemoteno delali ali študirali. Kmalu naj bi tudi dobili trenerja z ustrezno licenco. V začetku meseca februarja bodo imeli skupščino kluba, na kateri bodo izvolili novo vodstvo. (FM) najbolj v spominu tekma s Partizanom, za katerega je igralo osem jugoslovanskih reprezentantov in je v Lendavi zmagal le z 2:0. Za Partizan so igrali: Glazer, Brozovič, Čolič, Džurdževič, Bobek, Rupnik, Čajkovski, Palfi, Šereš, Mihajlovič in Ata-nackovič, tekmo pa si je ogledalo okrog 3.000 ljubiteljev nogometa. Lendavčani se radi spominjajo tudi zmag z moštvom Budučnosti iz Titograda z 2:0 in Sarajevom z 2:1 v Lendavi ter z moštvom 17. oktober v Nišu z 1:0. Razstavo bodo odprli 24. marca ob 18. uri v Lendavskem gradu. Pripravili so tudi bilten o razvoju in dosežkih lendavskega nogometa, ki bo izšel v teh dneh. V jubilejnem letu bo za NK Nafto pomembna pridobitev prenovljeno nogometno igrišče v Lendavi, ki so ga začeli urejati v lanskem letu, zaradi česar igrajo vse prvenstvene tekme v Gaberju. Povsem na novo bodo uredili drenažo in zeleno površino. Posodobitev igrišča bo stala okrog 18 milijonov SIT. Z ureditvijo stadiona Nafte v Lendavi pričakujejo, da bodo igrali kakovostnejši nogomet in da se bo na tekmah zbralo več ljubiteljev tega športa. Sicer pa si pri Nafti predvsem želijo, da $ moštvo igralo boljše v spomladanskem delu prvenstva ter si zagotovilo obstanek med drugoligaši. Ob jubileju tudi naše čestitke! FERI MAUČEC VESTNIK , 27. januar 2000 ŠPORT Badminton Namizni tenis Namizni tenis Miha Horvat na EP V Pressbaumu v Avstriji je bilo evropsko mladinsko prvenstvo v badmintonu. Slovenska reprezentanca je v jakostni skupini B premagala Ciper, Island, Luksemburg in Moldavijo, zasedla prvo mesto in se uvrstila v jakostno skupino A. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Miha Horvat, član Mlado- sti iz Lendave, in s svojo odlično igro pripomogel k uspehu naše reprezentance. (FB) Odbojka Visok poraz Radgone V enajstem kolu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi sta dosegli pomurski ekipi polovičen uspeh. Radgona je brez težav premagala zadnjo ekipo Petovie. Edini poraz je doživel Rihtarič s Piljakom. Moravske Toplice Sobota pa so po pričakovanju pri državnih prvakih Olimpiji v Ljubljani ostale praznih rok in brez osvojenega niza. V dvanajstem kolu prvenstva sta obe pomurski ekipi izgubili. Poraz Sobočanov v igri z vodilno ekipo Ete Preserje je bil pričakovan, vendar sta zmagi izpustila iz rok Kocu- van in Ungerv igri proti Petrovčiču. Odličen je bil Horvat, ki je premagal državnega prvaka ter reprezentanta Ignjatoviča in Petrovčiča. Ra- dgončani pa so nepričakovano doživeli hud poraz v Radljah. Zlasti presenečata po dva poraza najboljšega igralca Kitajca Xu Jia in Rihtariča. Radgona: Petovia 6 :1 (Solar : Drčič 2 :1, Xu Jia : Janžekovič 2 : 0, Rihtarič : Piljak 0 : 2, Xu Jia : Ovčar 2 : 0, Solar: Piljak 2:1, Rihtarič : Janžekovič 2:0, Rihta-rič-Benkovič : Janžekovič-Piljak 2 : 0); Maxi Olimpija : Moravske Toplice Sobota 6 : 0 (Tokič : Unger 2 : 0, Lasan : Horvat 2 : 0, Škafar: Kocuvan 2 : 0, Lasan : Unger 2 : 0, Tokič : Kocuvan 2 : 0, Škafar: Horvat 2 : 0); Moravske Toplice Sobota : Eta Preserje 2 : 6 (Horvat: Ignjatovič 2:1, Unger Zmagali le Ljutomerčani V štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Žužemberk premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 0 (25 : 17, 25 : 21,25 : 22). Sobočani so nastopili oslabljeni, brez Horvata. Pomurje: Tot, Kerec, Čeh, Tinev, To-povšek, Fujs. V dvanajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Kemiplas iz Kopra v Ljutomeru premagal Zavarovalnico Maribor Ljutomer s 3 : 1 (25 : 19, 14 : 25, 25 : 18, 26 : 24). Ljutomerčanke so zapravile lepo priložnost za zmago, saj so imele v četrtem nizu prednost (22 : 18) in zaključno žogo, ki je niso izkoristile. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tre-tinjak, Šoštarič, Kolar, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč, Gomboc. V štirinajstem kolu prvenstva y drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer doma z malo sreče premagal Prvačino s 3 : 1 (25 : 23, 26 : 24, 22 : 25, 27 : 25). Ljutomer: Primec, Onišak, Pirher, Horvat, A. Grut, B. Grut, D. Kodila, G. Kodila, Babič, Špilak. Odbojkarji IGM Hoče pa so v Beltincih premagali domače Beltince s 3 : 2 (23 : 25, 25 : 20, 25: 17, 12 : 25, 15: 11). Beltinci: Horvat, Čenar, Go- bec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Prša, Gider. V štirinajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Sonimexa v Radencih premagala Gedeon iz Slovenske Bistrice s 3 : 2 (25 : 20, 22 : 25, 16 : 25, 25 : 21, 15 : 8). (NŠ, FM) Športni ribolov : Pan Wei 0:2, Kocuvan : Petrovčič 1 : 2, Unger: Ignjatovič 0 : 2, Horvat: Petrovčič 2:1, Kocuvan : Pan Wei 0 : 2, Unger - Horvat : Ignjatovič - Pan Wei 1 : 2, Unger: Petrovčič 1 : 2); Radlje : Radgona 6 : 0 (Pavič : Xu Jia 2 : 1, Kus : Benekovič 2 : 0, Nišavič : Rihtarič 2:1, Kus : Xu Jia 2 : 1, Pavič : Rihtarič 2 : 0, Nišavič : Benkovič 2 : 0. Kerna potrdila naslov prvaka V nadaljevanju tekmovanja v drugi državni moški namiznoteniški ligi je Kerna iz Puconec zanesljivo premagala drugo- in tretjeuvrščeno ekipo Logatca in Škofij ter samo potrdila že osvojeni naslov prvaka. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote pa je v igri z omenjenima nasprotnikoma iztržila le eno točko. Logatec : Kerna Puconci 2 : 6 (Kovač 3, Benko 2, Kovač-Benko); Škofije : Kema Puconci 2 : 6 (Benko 2, Kovač 2, Smodiš, Kovač-Benko); Škofije: MT Sobota II 6 : 4 (Koščak 3, Puhan 1); Logatec : MT Sobota II 5 : 5 (Koščak 3, Puhan, Ropoša). M. U. Članska namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic (1. liga). Stojijo od leve: Miran Moračn (trener), Mirko Unger, Mitja Horvat, Gregor Kocuvan. Fotografija: Natalija Juhnov Taekvvondo klub Meteor Črenšovci Janja Halas in Rok Horvat najboljša V madžarskem zdraviliško-turi-stičnem kraju Zalakaras bo od 19. do 27. maja 2000 tradicionalni mednarodni šahovski turnir za pokal Zalakarosa. Lani je na tovrstnem tur-nirju sodelovalo nad 20 šahistov iz Slovenije. Pričakujejo, da bo tako zanimanje za turnir tudi letos. Zmagovalec turnirja bo dobil 250.000 forintov. Vsi zainteresirani lahko dobijo informacije po tel. 00 36 92 319 587, Tomas Horvath. (FB) V novem mestu je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Med dečki je zasedel Boštjan Hočevar (OŠ III MS) s 5,5 točke sedmo, Blaž Fras (Bakovci) pa s 4,5 točke trinajsto mesto. Pri deklicah je zasedla Sara Kramar s 6,5 točke četrto, Maja Hočevar (obe OŠ III MS) pa s 6 točkami peto mesto. (FM) V okviru športnih iger Občine Lendava je v šahu med 5 ekipami zmagala Nafta pred Upokojenci, oboji so zbrali po 6 točk, in Var-strojem, 4 točke. (FB) Ekipa RD Radgona (Miro Matjašec, Željko Mavrič, Gusti Prelog, Božo Irgolič, Igor Trošt, Danilo Hladen, Leopold Murota in Darko Mes) je v lanskem letu že tretjič v samostojni Sloveniji osvojila naslov državnega prvaka v športnem ribolovu s plovcem. Njihov tekmovalec Miro Matjašec pa je bil najboljši posameznik v ligi. Kot državni prvaki bodo Radgončani (večina jih je iz Radenec) sodelovali na svetovnem klubskem prvenstvu v Mori (Cabeca) na reki Raia na Portugalskem, ki bo 3. in 4. junija. Na to zahtevno tekmovanje se že vneto pripravljajo, saj želijo izboljšati najboljšo slovensko uvrstitev - deseto mesto. Tekmovalno traso na Portugalskem nekateri dobro poznajo, saj so na njej Miro Matjašec, Gusti Prelog in Igor Trošt že tekmovali, ko je bilo evropsko prvenstvo. Pričakujejo, da bodo deležni tudi podpore pokroviteljev, saj brez ustrezne opreme in priprav ni mogoče doseči dobrih rezultatov. (A. P.) V letu, ki se je izteklo, je Taekvvondo klub Meteor iz Črenšovec na državnem prvenstvu v tehniki zasedel tretje, v skupni uvrstitvi (borbe in tehnika) pa je bil peti med enajstimi klubi. To je vsekakor lepa uvrstitev, s katero so v klubu zelo zadovoljni, saj tega niso pričakovali. Njihova uvrstitev pa bi bila lahko še boljša, zlasti v tehniki, če bi nastopili z večjim številom tekmovalcev. V letu 1999 so skupaj osvojili 10 prvih, 8 drugih in 8 tretjih mest. Najuspešnejša tekmovalca po klubskem izboru sta bila Rok Horvat in Janja Halas. Rok Horvat, ki je sodeloval kot član državne mladinske reprezentance na evropskem mladinskem prvenstvu v Cipru, je na državnem prvenstvu v borbah, ki je bilo v Črenšovcih in Ljubljani, obakrat zmagal med mladinci v kategoriji do 68 kg in postal skupni zmagovalec, drugi pa je bil na državnem prvenstvu med člani A v tehniki, ki je bilo v Mariboru! Janja Halas je na državnem prvenstvu v borbah med deklicami v kategoriji do 30 kg zasedla prvo in drugo mesto, v skupni uvrstitvi je bila druga, v tehniki pa je bila med deklicami B prva. Drugo mesto je zasedla tudi na tekmovanju za pokal Občine Rače - Fram. Špela Horvat je med dekeiicami v kategoriji do 36 kg na državnem prvenstvu dvakrat zmagala in bila prva v skupni uvrstitvi, v tehniki pa je med deklicami B zasedla tretje mesto. Tretja je bila tudi na tekmovanju za pokal Občine Rače-Fram. Leon Halas je sodeloval na državnem prvenstvu v borbah v Črenšovcih in med dečki do 45 kg zasedel tretje mesto, na državnem prvenstvu v tehniki pa je med dečki A zasedel prvo mesto. Damjan Halas je na državnem prvenstvu v borbah v Črenšovcih v kategoriji dečkov do 36 kg zasedel drugo mesto. Aleš Kuzmič je med mladinci na državnem prvenstvu v kategoriji nad 78 kg osvojil dve drugi mesti in je bil drugi tudi v skupni uvrstitvi, v tehniki pa je med člani B zasedel osmo mesto. Bojana Žižek je na državnem prvenstvu v borbah med mladinkami do 52 kg dvakrat zasedla tretji mesti in je bila v skupni uvrstitvi tretja. Drugi člani TKD-kluba Meteor Črenšovci pa so na državnem prvenstvu v tehniki zasedli naslednja mesta: Mitja Germadnik je med člani B zasedel prvo mesto, Sebastjan Šusterje bil pri dečkih B tretji, Tjaša Zver je med deklicami B zasedla peto mesto, Erik Vučko je bil pri dečkih B sedmi, Blaž Fuks pa pri dečkih B deveti. V klubu so tudi zelo hvaležni za razumevanje vodstva OŠ Bistrica, ki jim v njihovi telovadnici omogoča nemoteno vadbo in tekmovanje. TKD klub Meteor iz Črenšovec je pred dnevi organiziral seminar o samoobrambi, ki ga je vodil priznani strokovnjak Mladen Kužnik - 5 DAN hapkido ter 4 DAN taekwendo in jui-jitzu. Seminarja se je udeležilo 20 predstavnikov taekvvondo klubov iz Murske Sobote, Lendave in Črenšovec. FERI MAUČEC Namizni tenis Rokomet V prijateljski tekmi so rokometaši Ptuja v Murski Soboti premagali Pomurko Krog Bakovci s 30 : 24 (19 : 12). Najboljša strelca pri Pomurki sta bila A. Sapač, 6, in A. Kolmanko, 5. (FM) Rokometni klub Pomurka Krog Bakovci organizira v soboto, 29. januarja, od 14. do 19. ure v dvorani OŠ III v Murski Soboti nogometni turnir. Sodelovale bodo ekipe Ptuja, Pyramidie, Čakovca in Pomurke. (FM) Mlade rokometašice Bakovec so sodelovale na mednarodnem rokometnem turnirju v Celju in se lepo odrezale. Med šestimi ekipami so zasedle četrto mesto, kar je lep uspeh, saj so prvič tekmovale na mednarodnem turnirju. Judo klub Lendava Na državnih prvenstvih šestnajst odličij Judo klub Lendava, ki vključuje okrog 50 članov in bo čez tri leta praznoval 30-letnico delovanja, sodi med najuspešnejše slovenske klube. To še posebej velja za mlajše kategorije, ki so že nekaj zadnjih let med prvimi tremi v Sloveniji. Lendavčani, ki jih uspešno vodi predsednik Tomislav Krajačič, so osvojili v minulem letu na državnih prvenstvih 16 odličij, za 4 prva, 8 drugih in 4 tretja mesta. Lani so bili zelo uspešni tudi na drugih tekmovanjih doma in v tujini, saj so skupno zasedli 106 prvih, 81 drugih in 71 tretjih mest. To so zavidanja vredni rezultati, ki so jih dosegli z načrtnim in strokovnim delom trenerjev Ivana Breznika, Dušana Varge, Dejana Kulčarja in Mirana Rojka. V svojih vrstah imajo tudi državnega kadetskega reprezentanta Reneta Žuniča, ki ima status kategoriziranega športnika mladinskega razreda. Poleg tekmovalnih uspehov se Judo klub Lendava uveljavlja tudi kot odličen organizator domačih in mednarodnih tekmovanj. Med njimi so že tradicionalna tekmovanja za ekipni pokal Lendave, pokal Lendave in Alpe Panonija. Prizadevni športni delavci Judo kluba Lendava se že vneto pripravljajo na mednarodno tekmovanje za pokal Lendave, ki bo 26. februarja 2000 za mlajše in starejše dečke in deklice ter članice in šteje tudi za pokal Judo zveze Slovenije. Tekmovanje ža pokal Len- dave se je že doslej uveljavilo kot močno mednarodno tekmovanje, saj se ga je lani udeležilo okrog 400 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH in Slovenije. Zmagala je ekipa Sankaku iz Celja pred Lendavo in Mladostjo iz Osijeka. Na letošnjem tekmovanju pričakujejo še večjo udeležbo, saj so poleg že omenjenih držav svoj prihod napovedali tudi tekmovalci iz Češke in Slovaške. Pričakujejo tudi nastop odličnih slovenskih tekmovalk Raše Sraka, Urške Žolnir in Maje Frece, ki se ponašajo z medaljami z mladinskih mednarodnih tekmovanj in evropskega prvenstva. Sicer pa imajo Lendavčani v svojih vrstah veliko mladih in nadarjenih tekmovalcev in tekmovalk, od katerih si lahko v prihodnosti še veliko obetamo. FERI MAUČEC Strelstvo Sebeborci in Radgona Na Muti je bilo mladinsko tekmovanje SVR. Med 52 tekmovalci so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in osvojili oba naslova. Med posamezniki je presenetljivo zmagal kadet Bojan Ropoša pred Zavcem, ki je v polfinalu premagal reprezentanta Piljka. Ocepek je bil tretji. V dvojicah pa sta zmagala Ocepek - Ropoša. (MU) V prvi medobčinski ligi Ljutomer so v 6. kolu igrali: Sip II: Sip 10 : 5, Broker Segrap 4 : 5, Sip III: Breza 0 : 5. Vodita Sip I in Segrap s po 10 točkami. Rezultati druge lige 6. kola: Lešnik : Branoslavci 3 : 5, Z/ Print: Demark 2 : 5, Loko I: Kranjc 4 : 5, Zadravec : Ten 5 : 0. Vodi Demark Ljutomer s 16 točkami pred Servisom Zadravec, 12, in Parketar-stvom Krajnc, 10 točk. (NŠ) V Mariboru je bilo namiznoteniško tekmovanje slepih in slabovidnih. Med 12 igralci je zasedel Boštjan Vogrinčič iz Murske Sobote peto mesto. (TK) Odigrano je bilo četrto kolo v regijskih strelskih ligah. V regijski A-ligi s serijsko zračno puško vodi po četrtem krogu SD Sebeborci z 12 točkami pred SD Bakovci, SCT in SD Strelec, vsi imajo po 10 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Jože Trplan (Strelec) s 1471 krogi pred Boštjanom Grofom (Sebeborci), 1462, ter Milanom Harijem (Gančani) in Goranom Maučecem (Bakovci), po 1461 krogov. V regijska A-ligi s standardno zračno puško vodi po četrtem krogu SD Radgona s 23 točkami pred SD Kolo-mana Flisarja Tišina, 21, in SD Štefana Kovača Turnišče, 16 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Davorin Slanič (Radgona) z 2243 krogi pred Simonom Maričem (Tišina) in Janom Osvaldom (Radgona), po 2192 krogov. V regijski B-ligi vodi po četrtem krogu SD Jezero Dobrovnik pred SD Radgona, obe ekipi imata po 12 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Franc Kološa s 1481 krogi pred Francem Čarom (oba Jezero), 1428, in Stankom Kapunom (Ljutomer), 1414 krogov. (FM) Strelstvo V petem kolu tekmovanja v strelski ligi treh dežel je zmagal Ze-lenbors 1744 krogi pred Pomurko, 1738, in Ljutomerom, 1730 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 589 krogi pred Rajkom Robnikom (Ljutomer), 588, in Brankom Bukovcem (Tišina), 583 krogov. (FM) 20 MULARIJA 27. januar 2000, VOTK Varna povezava Kdo daje največ Direktor korporacije Microsoft Bill Gates in njegova žena Melinda sta prispevala lani v dobro- delne namene kar 16 milijard dolarjev, / % smo lahko prebrali na slovenski strani podjetja Microsoft (http://www.microsoft.com/slovenija). Znesek naj bi bil najvišji v zgodovini dobrodelnih donacij v ZDA Gates in soproga sta denar namenila svoji dobrodelni fundaciji, ta pa je potem financirala vrsto dobrodelnih projektov. Na drugem mestu, a še vedno daleč zadaj po višini dobrodelnih prispevkov, je James Clark, soustanovitelj Netscapea, ki je univerzi Stanford podaril 150 milijonov dolarjev za gradnjo biomedicinskega raziskovalnega centra. V Sloveniji pa namenja Microsoft sredstva predvsem za programe izobraževanja domačih strokovnjakov na področju informacijskih tehnologij. Lani se je v Microsoftovih programih izšolalo 450 slovenskih računalniških strokovnjakov, naložbo v slovensko znanje pa bo Microsoft nadaljeval s projektom, imenovanim Znanje ne sme biti privilegij. Podjetje Billa Gatesa sledi načelom, da je potrebno omogočiti dostop do znanja in visokih tehnologij predvsem mladim in tistim, ki so kakorkoli deprivilegirani. Microsoft je aktivnen tudi pri podpori univerzam, da lahko nadgrajujejo in izpopolnjujejo svoje programe študija visokih tehnologij, veliko denarja pa namenja tudi za razvoj lokalnih skupnosti http://www.zveza-pms.si Zveza prijateljev mladine Slovenije je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. http://www.sazu.si Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Združuje znanstvenike in umetnike, ki so izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. http://members.xoom,com/Formator/ Ike v omrežje internet še splača. Pred novim letom 2000 se je v Sloveniji spremenil tarifni sistem, ki je močno spremenil prejšnjega, hkrati pa sprožil pri uporabnikih Arnesa ugibanja, ali se dostop prek navadne klicne števi- http://www.wipic.com/ohranjevalniki/ Velik izbor ohranjevalnikov zaslona, ki jih lahko brezplačno prenesete na svoj računalnik. Za lažjo odločitev so vam na voljo tudi predogledi slik za vse ohranjevalnike zaslona. VESTNIK NA INTERNETU: Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Učenci 3. razreda podružnične dvojezične osnovne šole v Gaberju so pod vodstvom učiteljice Slavice Hajdinjak dramatizirali odlomek iz knjige Vida Pečjaka Zelo rad spim, zato me vsi kličejo Zaspanček. Neko zimo sem spal tako dolgo, da spomladi nisem mogel odpreti oči. Stanujem pod koreninami. Posteljem si z listjem in nato trdno zaspim. Nekoč sem se potepal po vrtu. Videla me je neka hudobna gospa. Zaprla me je v kletko in se mi smejala. Ko je šla kuhat kosilo, sem ji pobegnil. Šel sem povedat svojim prijateljem, kaj se mi je zgodilo. Vsi so bili iz sebe. Ura je bila pol šest. Odhitel sem k mami in ji vse povedal. Mama mi je rekla: »Vidiš, premajhen ši, da bi sam hodil naokrog. Kako dolgo pa si bil pri hudobni gospe?« Rekel sem ji: »Približno šest ur.« Mama je bila vsa iz sebe. Skuhala mi je večerjo. Pojedel sem in odšel spat. Mama me je pokrila z odejo iz listja in mi zaželela sladke sanje. Sanjal sem, da se igram s prijatelji skrivalnice. Bilo je zelo lepo. Spal sem ves ljubi dan in še pol noči. Ne pravijo mi zastonj Zaspanček. TONKA MATIČ, 2.A OŠ I M. SOBOTA *** Ze/o dobro napisano za dru-gošolko! fantka Prazna zdaj je njiva, sonce za goro se skriva. Lačne zdaj so živali, le kaj naj bi jim dali? Zunaj sneg ledeni pada, vsa bela je že livada. Ptičke lačne letajo, na okna nam posedajo. TANJA NEMEC. 4. A OŠ BAKOVCI Jaz imam še pradedka in prababico. Zelo sem ponosna na njiju. Imam ju zelo rada. Ker sta že zelo stara, ne moreta veliko delati, zato pa lepo skrbita zame in mojo sestrico. Pradedek mi velikokrat pripoveduje zgodbice. Včasih mi s prababico zapojeta tudi kakšno pesmico, ki se je spominjata iz svojega otroštva. Pripovedujeta tudi, kako hudo je bilo, ko sta bila onadva otroka. Morali so veliko delati in hoditi daleč peš v šolo. Imeli so malo oblek. Vendar pa je bilo vseeno veselo in še enkrat bi bila rada otroka. Želim jima, da bi še dolgo živela in skrbela za nas. Srečna sem ob njiju, ko se skupaj smejimo kakšnim dogodi- vščinam. Drejček in trije marsovčki. Z igrico so se predstavili tudi na osnovnih na DOŠ Genterovci in DOŠ II Lendava ter v vrtcu v Gaberju. Vsi so se lepo zabavali. Na to Nekega dne se je pripeljal k nam na enodnevni obisk kralj Matjaž. Z veliko limuzino se je najprej peljal mimo župnišča in se ustavil v trgovini pri Moniki, kjer si je kupil čips. Na pošti je plačal obresti zaradi neporavnanih računov in se hitro odpeljal dalje. Med vožnjo je mahal in pozdravljal ljudi, ki so ga navdušeno čakali na obeh straneh ceste. Ko je bil žejen, se je ustavil pri Dorčeku in spil dva decilitra dobrega malo-nedeljskega vina. Žejo so si pogasili tudi njegova žena in služabniki. Ker so pri Mali Nedelji tri gostilne, so se ustavili še v drugih dveh, da se ne bi komu zamerili. Povsod so se vpisali tudi v knjigo gostov, kar je naredilo na naše gostilničarje močan vtis. Ko se je kralj Matjaž pripeljal proti naši hiši, smo se začeli prerivati, da bi mu prišli čim bliže. Prerivanja ni bilo ne konca ne kraja. Naenkrat pa se je limuzina ustavila kar pred našimi vrati. O, SABINA SLANKOVIČ, 2. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ DOLENCI temo so kasneje tudi risali in eno od risb - avtorje tretješolec SIMON KOCIPER - poslali še na uredništvo Vestnika. Saj je zanimiva, ali ne? (JG) joj! V prvem hipu smo vsi onemeli. Kaj pa zdaj? Končno se je babica po prleško izkazala. Kralja Matjaža je povabila na špricer in meso iz tunke, na koncu pa mu je postregla še s kvasenicami. Vsi gostje so bili navdušeni. Dolgo so se nam zahvaljevali za izreden sprejem. Babica pa je dobila brezplačno vstopnico za muzej kralja Matjaža. To je bila vesela! Ko je odhajal od nas, so so- v-itca Tako zadovoljno sta se muzala v zadnjih dneh preteklega leta Saška Pestner in Jure Horvat v vrtcu Romano Pušča. In zakaj? S svojima risbama sta sodelovala na likovnem natečaju Andragoškega cen- tra Slovenije in prejela posebni priznanji. Mar ni bil to dober razlog za zadovoljstvo? VZGOJITELJICA M. ŠVEC Imam psa. Ime mu je Lesi. Je črne barve. Najrajši pije mleko in je meso ter čokolado. Ker mu jo večkrat dam, je rad pri meni. Tudi tačko mi zna dati. Večkrat ga peljem na sprehod. Ko grem v šolo, hoče teči za mano, jaz pa mu rečem: »Zdaj pa hitro domov!« Večkrat me uboga. TJAŠA GOMBOC, 2. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ PERTOČA Ptice Prišla je zima, pred durmi kima. Ptice odletele so na jug, da rešile bi se zimskih muk. Katere pa niso odletele, si toplo perje so nadele in pesmico zapele: »Ker je huda zima, mraz, ne pozabite na nas!« ANJA ZVER, 4. RAZ. OŠ ODRANCI sedje kar nevoščljivo pogledovali izza svojih ograj, naš gost pa jim je le pomahal. Ustavil se je še v Drakovcih, kjer je obiskal Gros-smanovo domačijo. Ogledal si je tudi staro šolo in povedal, kakšna škoda je, ker propada. Obljubil je, da bo on poskrbel, da bo stara šolska stavba spet zaživela. No, bomo videli. SANJA MLINARIČ, 6. RAZ. OŠ MALA NEDELJA VBTIK , 27. januar 2000 NA SCENI 21 Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja... Nekoč Ko nekoč v hladni noči boš trpel, ko si boš toplih in nežnih poljubov želel, ko bo nekdo do konca skalil tvoje srce. Ko boš neke večeri ob oknu slonel in zaman za njo hrepenel, boš razumel, kako ljubezen boli, in takrat ti bodo po licu tekle tekoče solze in boš jokal kot jočem jaz sedaj in ljubil boš, kot ljubim jaz sedaj, in takrat boš spoznal, kako ljubezen boli! Mateja Na koncu vsake zgodbe Ne trepljajte me več po že tako pretežki rami, sama sebi sem odveč, ko žalost enkrat me predrami. A srce je, kot za kazen, velik prostor, zmeraj prazen, zdaj, ko ne živiš za dva, si še tu, a ni te zraven. Na koncu vsake zgodbe kot junak vse izgubiš, ostanejo ti prazne roke in tihe solze za drobiž. Na koncu vsake zgodbe kot list v vetru se zgubiš. Kdo ima srečo pod ključem, ko si Jo le zase želiš? Biserka Ti si lahko srečna, ker ga imaš! Pišem tebi, ljubo dekle, ki imaš fanta, ki te ljubi, kot nekoč je ljubil mene, a tega nisem hotela videti! Ne boj se. Tebe ljubi bolj kot vse na svetu, zvest ti je, bolj kot je lahko zvest samemu sebi, in ima te rad bolj, kot je imel rad kogar koli. Imel je rad tudi mene, a sama sebi tega ni-sem hotela priznati. Ne poznam ga tako dobro, kot ga poznaš ti, ne vem o njem toliko, kot veš ti, nihče ne ve o njem toliko kot ti, a lahko ti povem to, kar že veš: Je najlepše bitje, ki hodi po tem planetu, ima trdo srce, a zelo ranljivo, in zna napisati najlepšo pesem, najlepše pismo, s katerim ti pokaže, da te ljubi, ti z njim seže do srca, ti pa ostaneš brez vseh besed, po licu pa ti polzi solza, ki kaže, da se ti je res dotaknil srca in duše. Vem, da je zvest tudi tebi, tako kot je bil meni, da te ljubi bolj, kot je ljubil mene, in da ti bo ostal zvest vse življenje. Pazi na njegovo drobno in mehko srce, pazi na njegovo čast in ponos, kajti v vsem tem se skrivaš ti, pa čeprav tega morda ne opaziš. Ostal bo skrit globoko v mojem srcu in prepričana sem, da bo misel nanj in na to, da sedaj ljubi tebe, zame zelo boleče, kajti na tvojem mestu bi bila lahko jaz, a sem bila mlada in slepa, on pa je potreboval nekoga, ki ga bo ljubil in ki mu bo vračal to ljubezen. Ne boj se! Nikoli več ne bo dovolil, da bi se jaz ali kdor koli drug približal njegovemu srcu in te izpodrinil! Le dovoli mu, da te ljubi z vsem srcem, kot zna le On! Ne dovoli, da se kdor koli vrine med vaju, in verjemi mojim besedam, kajti toliko ga poznam, lahko ti povem: »Postala in ostala boš najsrečnejša dama na svetu!« ,. Osamljena Martina Sodni trenutek Petek je. Hladen večer. Tako je bilo tudi takrat, ko sem vstopila v tvoje življenje. Svobodna kot ptica sem priletela naravnost v tvoje srce, nisem te vprašala, ali smem niti ali ne smem, rekla sem le: »Sedaj sem tu.« Nisi imel časa za premislek, saj sem se ti takoj spustila v objem ...in bil si srečen, le slutil nisi, da te to lahko privede do razočaranja. Tako je tudi bilo. Oba sva doživela razočaranje ob resnici, da skupne poti za naju ni, čeprav sva se iz srca ljubila. Ut- Nov projekt mlade gledališke skupine Luna vzhaja v Lendavi ledališko skupino La Luna je ustanovila leta 1993 skupina osemletnih otrok s svojim učiteljem. Sedaj so Viktorija, Petra, Doroteja in Melita dopolnile petnajst let, njihov mentor pa je še vedno Boris Gyorkoš. La Luna deluje letos v okviru Dvojezične srednje sole Lendava in kulturnega društva. G V svojem zgodnjem obdobju pod geslom Otrok se predstavlja otroku je skupina uprizorila številne predstave, najodmevnejše pa so bile: Smetišče - naše novo igrišče (Otroci so na lendavskem smetišču izbrskali smeti in jih »preoblekli«). Tako so dobili lonec, kokakola, klobuk in smetnjak novo podobo in »oživeli«. Predstava je imela 30 ponovitev in je sodelovala leta 1995 na 8. Linhartovem srečanju v Slovenj Gradcu), Žive igrače (Zgodba o deklici Lučki in njenih igračah, ki so oživele. Slovenski kraji Janeza Bošnaka V predprostoru grajske dvorane je do 22. februarja na ogled razstava intarzij iz desetletnega cikla Slovenski kraji avtorja Jane za Bošnaka, 50-letnega učitelja likovnega pouka na osnovni šoli v Lendavi. Bošnak je svojo ljubezen do intarzije negoval ob izvrstnih slikarjih in likovnih pedagogih mariborske Pedagoške akademije, kot so bili: Maks Kavčič, Lajči Pandur, Slavko Kores in Bojan Golja ter študiral likovne dosežke mariborske lesarske šole, ki je dala nekaj odličnih mojstrov intarzije. Intarzija je posebna tehnika umetniškega izražanja v lesu z vlaganjem raznobarvnih lesov, posebej eksotičnih furnirjev v lesene površine pohištva, umetnoobrtne izdelke ali kot samostojne umetniške stvaritve. Razstavo Janeza Bošnaka je odprl profesor Vlado Sagadin, nastopili pa so učenci glasbene šole iz Lendave. ZKD rujena sem. Utrujena od vsega, kar se življenja tiče, in želim zaspati ... zaspati za vedno. Pridi srce in mi prisluhni. Ni ti treba povedati, da me ljubiš ali da me ne ljubiš, le pusti, da ti povem: »Oprosti.« Tedaj me poljubi še zadnjikrat in zagledal boš solze, ki mi bodo polzele po licu. Solze, ki me bolijo, vendar ne od utrujenosti, ampak od tega, ker me bolijo tvoje oči... oči, ki mi bodo pomenile vse in ki so mi dale vse. In sedaj, ko se svetijo prve ulične svetilke in prve zvez- Gledališka predstava je imela 20 ponovitev in se je uspešno predstavila na 9. Linhartovem srečanju otroških gledališč na Vrhniki.) in Čudežni kamen, znanstvenofantastična komedija v petih dejanjih, ki je imela 27 ponovitev. Sedaj La Luna pripravlja nov projekt. Gre za premiero mladinske gledališke predstave Vrata avtorja Gorana Babiča, ki se bo zgodila v soboto, 29. januarja, ob 18. uri v vaškem domu v Dolini pri Lendavi (v smeri proti Pincam). Scenograf in režiser je Boris Gy-orkoš, glasbo je napisal Peter Ošlaj, za oblikovanje je poskrbel Laszlo Nemes, nastopajo pa ustanovne članice La Lune: Viktorija Bencik, Petra Kavaš, Melita Kontrec in Doroteja Kukovec. Če bi radi izvedeli, kaj se dogaja za vrati, pred njimi in pod njimi, si oglejte njihovo gledališko predstavo. Vrata so vam odprta. TK zaupno Napovednik koncertov de na nebu, sem tiho. Sedaj čutim, da si bil del mene in še močneje občutim, da za vedno boš. In ko umrem, ne pozabi, da gre to z mano. Le še nekaj minut mi ostane do konca mojega življenja in nič ne obžalujem, ker sem bila s tabo. Puščam ta kos lista na postelji svoje sobe, naj vsi vidijo vzrok moje smrti. Prosim, ne krivite njega, jaz sem kriva za vse, ker se nisem naučila živeti brez njega. On mi je dal vse, kar je lahko dal, toda tega nisem znala spoštovati. N. Murska Sobota 28. januar: Felicita Heric + Dejan Praši, grajska dvorana ob 19.uri 10. februar: Slovenski trobilni kvintet, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 9. marec: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri Ljubljana 27. januar: Weeping Willow + Sabaium + Low Punch, Channel Zero 29. januar: Boris Kovač Ritual Nova Ensemble, Cankarjev dom 8. februar: Rage Against The Machine, hala Tivoli 14. februar: Zoran Predin in Mar Django Ouartet + Josipa Lisac, Cankarjev dom 23. februar: Sleazy Snails, K4 26. februar: Bloodhound Gang, K4 20. marec: Yes, hala Tivoli 13. april: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli Gradec 31. januar: Manu Dl Bango, Orpheum 4. februar: Bush, Orpheum 17. februar: Hans Theesink & Blue Groove, Orpheum 25. februar: Randy Newman, Orpheum 28. februar: Therapy?, Orpheum Munchen 31. januar: Legendary Pink Dots, Feiervverk 1. februar: Ryuichi Sakamoto, Muffathalle 7. februar: Ryuichi Sakamoto, Kleine Musikhalle 14. februar: Bryan Ferry, Gasteig 19. februar: Moby, Babylon Budimpešta 27. februar: Sting s t r o g o Vsak prinaša veselje skozi (ta) vrata; eni s svojim prihodom, drugi s svojim odhodom. Bolečina V življenju tisoč je poti, vse vodijo do večnosti, ko iskal boš pravo pot, te čaka še veliko zmot. Verjemi mi, zaupaj mi. Ko hudo ti je, poišči me, srce jaz dajem ti, naj nikoli srce te ne boli. Verjemi mi, prisluhni mi, srce naj moje ti daje spet moči. Tebi Gregor Za Minko Copot iz Razkrižja! Vedno, ko te zagledam, mi srce vztrepeta. Čutim tvoj dotik, tvoje ustnice na mojih. Ljubim te! Vate večno zaljubljeni Romeo Anita, angel moj Prazni so dnevi vsi, minevajo tja v en dan, iščem nekaj vrednega, v kar se lahko podam. Življenje zajemal sem z žlico res največjo, ni prav me poplačalo, spoznal sem le temno dno. In si zaigrala na strune srca, z njo je zapela duša zaljubljena, kje ljubezen je, o kateri vsi govore, ki te obudi, luč prinese ti, če si v temi, kje ljubezen je, po kateri vsi hrepene, ki te spremeni in ki vrne ti iskre oči. Robi, ki te ima večno rad 22 DOBRO JE VEDETI 27. januar 2000, ViSTNIK OVEN V Ona: Bodi manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti! On: Ona ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi zaradi nje porušil dosedanje življenje. Poskusi z kompromisom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti prave namene. BIK Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v pogledih na življenje, predvsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš možnosti za uspeh. On: Prišel je pravi čas; da poskusiš zgladiti nesporazum, ki ti je prinesel obilo nevšečnosti. V začetku se bosta s prijateljico v mišljenju razhajala, vendar bo konec tisti, ki bo odločal o nadaljnji usodi. DVOJČKA Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno tega potegnili zg nos. Ne bodi užaljena. On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet v prijateljico pravi balzam za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo ‘malenkost’. RAK Ona: Hitiš po poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nekaj zase in partnerja, na katerega si v zadnjem času kar nekoliko pozabila. On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne očita, je stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo zamisliti. Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi njega podiral stara prijateljstva. LEV Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki način bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poskus. On: Misel, da bi ohranil trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje uresničljiva. Delo te priganja z vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo odneslo s seboj. DEVICA Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale, vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odločitev, ki pa lahko vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal. TEHTNICA Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar ne bi bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče. On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih investicij. ŠKORPIJON Ona: Doletela te bo histerija, ki bo v najtesnejši zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Proti koncu tedna se ti obeta zabava, s katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več se boš moral precej potruditi. STRELEC Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar še ne pritožuj, saj niso drugi prav nič na boljšem, kvečjemu obratno ... On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel... KOZOROG Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbliža-nja. Pazi, da ne boš vse pripeljala v slepo ulico. On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila. V resnici bo to le zunanja fasada ža nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladati in stvar vsaj še nekaj časa pustiti pri miru. VODNAR Ona: Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, a vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, predvsem zaradi nekoga iz preteklosti. On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati kar se da preudarno pa tudi z dobršno mero razuma. Na tak način ti uspeh enostavno ne more pobegniti. V ljubezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, saj se ti tla resno majejo. RIBI Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja, šele potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu nekoliko razočaran. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Ni vsaka raztopina soli enako dobra Sol za zdrav nos os ni samo bolj ali manj opazen del obraza, ampak opravlja za naše telo izredno pomembne naloge. Za njegovo pravilno delovanje je bistvena zdrava in nepoškodovana nosna sluznica. Skozi nos dihamo, s čutilom za voh zaznavamo vonjave (tudi okušamo!) in prek njega se sprožajo različni refleksi. Nos pomaga pri oblikovanju glasu in rabi kot obramba pred povzročitelji bolezni. Nosne in obnosne votline imajo znotraj sluznico, ki izloča sluz. Sluznica je prekrita z mikroskopsko velikimi dlačicami, ki odplavljajo sluz, z njo pa tudi majhne delce v žrelo, nato pa jih požremo ali izpljunemo. Večje delce zadržijo že dlake ob vhodu v nosno votlino. Na ta način uspe nosu, da se ves čas sam čisti. Zdrav nos varuje pred obolenji dihalnih poti V zraku, ki ga vdihavamo, niso le delci prahu in umazanije, temveč tudi povzročitelji infekcij in alergij. V nosni sluznici, ki je sposobna opravljati svoje naloge, je veliko belih krvnih telesc, protiteles in encimov, ki uničujejo te povzročitelje. Nos tako zaščiti druge organe (obnosne votline, žrelo, srednje uho, pljuča) in organizem v celoti pred okužbami. Zgodi pa se, da naš imunski sistem ali nosna sluznica (zaradi zunanjih dejavnikov) slabše delujeta, zato pride do vnetij bakterijskega, virusnega ali alergijskega izvora. Ne glede na to, ali se odločimo za samozdravljenje (če gre za običajen virusni nahod) ali napotimo k zdravniku, si lahko pomagamo tudi s soljo. Raztopina soli vlaži, čisti, spira in na naraven način obnavlja sluznico nosu! Inhalacije ali raztopine za spiranje nosu, ki vsebujejo natrijev klorid (kuhinjsko sol), so že dolgo znane predvsem v terapiji prehladov. Raztopine, ki si jih pripravimo sami, pa lahko vsebujejo mikroorganizme, če uporabimo kuhinjsko sol ali vodovodno vodo vprašljive kakovosti. Prav tako niso izotonične. Izotonična je raztopina, ki ima enak osmotski tlak kot telesne tekočine, torej mora vsebovati točno določeno koncentracijo soli. Raztopino natrijevega klorida, ki je izotonična (0,9 %), pogosto imenujemo fiziološka raztopina. Bolj koncentrirane raztopine odtegnejo sluznici vodo in jo tako še bolj izsušijo. Fiziološka raztopina v steklenici, ki se sicer uporablja za spiranje ran, prav tako ni najbolj primerna za nos. Ne moremo je vzeti sabo, težko jo kanemo v nos, velike količine raztopine, ki jo pogosto odpiramo, pa se hitro okužijo s klicami iz okolja. Zato so v lekarnah na voljo pravilno sestavljene, mikrobiološko neoporečne raztopine, pripravljene posebej za nos. Vsebujejo MURSKA SOBOTA Kapljice za nos NOSAL Besede Mode Rokavice neti rokavice pred kom, je včasih pomenilo, priznati mu večjo vrednost, tudi pripadnost ali zve- stobo. Dandanašnji pomen je rezultat razvoja družbe; roko samo pa že od nekdaj povezujemo z močjo in pravico. Kakor koli se nam zdi, da je danes vse zelo drugače, simbolika ostaja ..., pa čeprav prikrita. Zgodovina rokavic je bila pisana po meri človeka. Členki ženskih prstov so okretnejši, kar je po mnenju nekaterih znanstvenikov posledica prilagajanja v prazgodovini, ko je imela ženska vlogo nabi-ralke. Roka je torej šibkejša od moške. Ta razmerja so se kasneje tudi vidneje opažala. Obe roki sta vtem svetu zahtevali zaščito, z ustanovitvijo družbenega reda pa tudi vidni prestiž. Če k temu dodamo še nagnjenje k okraševanju, dobimo skupni imenovalec -ROKAVICE -, zaščitniško in dekorativno pokrivalo za roko, ki ima prostor za nič, enega ali vsak prst. Prvotna »vrečasta« rokavica je v antiki dobila svoj par. Pri Rimljanih so se pojavile kot ornament; označevale so družbeni položaj. Rimljanke sb bile poleg Egipčank tiste, ki so si roke zaščitile tudi pri kosilu. V srednjem veku so nosili rokavice s prostorom za palec. Poleg železnih rokavic so bile usnjene in ponaredki iz blaga. Izbor je nakazoval družbeno pripadnost ljudi mračnega srednjega veka (kralj, plemstvo, duhovščina). Pie-miške rokavice so bile krašene z zlatom, denarjem in dragimi kamni. Rokavičarji so bili pomembni ljudje (Shakespearov oče je bil eden izmed njih). Vloga rokavic se je povečevala vse tja do 20. stol., ko postanejo del konfekcije. Pomen prestiža se jim povrne šele v 50. letih, ko se glamurozno pojavijo na modnih pistah. Na igriščih za golf nosijo ponavadi le levo rokavico. Še danes je Japoncem v ponos, če imajo roko posončeno po obliki te posebne rokavice, tudi če golfa nikoli niso zares igrali. Družbeni status velja. Tehnologija je prinesla nove materiale in obdelave. Bombaž, zvezeno svilo in usnje zamenjujejo elastični materiali, ki lepo oblikujejo roko. Lahko si omislimo rokavice iz kakršnega koli pletilnega materiala. In kljub temu se vrača ročno pletenje, ki bo v živahnih barvah in spletih različnih etničnih vzorcev na pistah še nekaj naslednjih se-zon. Veselimo se lahko ročno izdelanih rokavic, šalov, brezrokavnikov, jop, plaščev... V hitrem tempu življenja je prišel čas, ko si moramo znati vzeti čas; čas užitkov in prestiža. Čas, ko pletilki in materiali ustvarjajo večerno nanizanko. TATJANA KALAMAR, DIPL. INŽ. OBLIKOVANJA OBLAČILI natrijev klorid in so v obliki kapljic ali razpršil, ki jih enostavno uporabimo večkrat na dan. Opremljene so z nastavki za uporabo, paziti pa moramo, da nastavek ne pride v stik z nosom, in da vsak družinski član uporablja svojo stekleničko! Kdaj in komu priporočamo raztopino soli za nos? Raztopina soli je priporočljiva kot dodatna terapija pri prehladih, alergijah in drugih obolenjih dihalnih poti, ko si želimo pozdraviti nosno sluznico. Pripravek namreč razredči gosti izloček v nosu, da lažje odteče; odstranijo se tuji delci in nos lažje očistimo. V nasprotju s kapljicami za nos, ki vsebujejo učinkovine simpatomimetike in preprečujejo »curljanje« iz nosu, ustrezno pripravljene in uporabljene raztopine soli nimajo stranskih učinkov. Ne povzročajo izsušitve sluznice ali z zdravilom povzročenega nahoda in jih lahko uporabljamo daljši čas. Če nam je zdravnik predpisal še kakšne kapljice, uporabimo kapljice s soljo vedno pred njimi! Tudi za ljudi (pogosto starejše), ki trpijo zaradi suhe in razdražene nosne sluznice in posegajo po mazilih, ki pa na sluznici le ovirajo delo drobnih dlačic, so primernejše raztopine soli. Te kapljice podpirajo »samočiščenje« nosu in izboljšajo občutek v nosu, ker ga vlažijo. Do neprijetnega, suhega občutka v nosu prihaja tudi v centralno ogrevanih, klimatiziranih prostorih, v letalih in zaradi kajenja, ki trajno poškoduje sluznico nosu oziroma njene dlačice. Takšni nosovi so veliko občutljivejši za bolezni, pomagamo pa jim lahko z raztopino soli v obliki kapljic. In navsezadnje: raztopina soli je primerna za vse starosti, tudi za čiščenje nosu dojenčkom! VLADKA ČAHUK VAUPOTIČ, MAG. FARM. ■ Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Zelenjavna juha z ovsenimi kosmiči * Ohrovtove klobasice Krompir na maslu * Ržene palačinke z jabolčnim nadevom dižnika, 20 g moke, 30 c/ goveje juhe, 20 c/ smetane, sol, poper Mletemu mesu dodamo kuhan riž, na masti prepraženo na kocke narezano čebulo, sesekljan česen, jajce in začimbe po okusu ter dobro premešamo. Ohrovt skuhamo v slani vodi. Liste na deski ohladimo. Nadev razdelimo na dvanajst delov, s katerimi nadevamo liste, jih zvijemo in oblikujemo klobasice. Polagamo jih v pekač, prelijemo z omako in pečemo 40 minut pri 170 °C. Omaka: Na masti prepražimo na kocke narezano čebulo, pomokamo in premešamo. Zalijemo z go- vejo juho, dodamo na kocke narezan paradižnik, solimo, popramo, dobro prevremo in nazadnje dodamo kislo smetano. Zelenjavna juha z ovsenimi kosmiči 100 g ovsenih kosmičev, 5 cl olja, 80 g čebule, 50 g peteršilja, 80 g zelene, 100 g kprenja, 10 cl kisle smetane, 15 g moke, sol, lovorjev list, majaron V kozico vlijemo olje, na njem prepražimo na kocke narezano čebulo, peteršilj, zeleno in korenje. Ko zelenjava postekleni oziroma dobi lepo prozorno barvo, jo pomokamo, premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Začinimo, vanjo zakuhamo ovsene kosmiče in počasi kuhamo 30 minut. Ob koncu kuhanja okus popestrimo s kislo smetano in še kakšno začimbo po lastnem okusu. Ohrovtove klobasice 300 g mletega svinjskega mesa, 300 g mletega govejega mesa, 100 g kuhanega riža, 80 g čebule, 60 g masti, 20 g česna, 2 jajci, 12 listov ohrovta, sol, poper, majaron Omaka: 30 g masti, 100 g čebule, 100 g para- Krompir na maslu 1000 g krompirja, 100 g masla, sol, peteršilj Krompir operemo, olupimo in narežemo na krhlje. Kuhamo ga v slani vodi. Maslo raztopimo, dodamo odcejen kuhan krompir, rahlo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ržene palačinke i jabolčnim nadevom 40 cl mineralne vode, 2 jajci, 100 g ržene moke tip 1250, sol Nadev: 500 g jabolk, 5 cl vode, cimet, 30 g meda Jajca z mineralno vodo razžvrkljamo, dodamo moko in solimo ter dobro premešamo. Pustimo stati 10 minut, nato spečemo palačinke, ki jih nadevamo z dušenimi jabolki in potresemo s sladkorno moko. Nadev: Jabolka olupimo, narežemo na rezine, damo v kozico, zalijemo z vodo, začinimo s cimetom in na majhnem ognju dušimo do mehkega. Nazadnje dodamo med, premešamo in premažemo palačinke. za zdravje in dobro počutje WFf , 27. januar 2000 OGLASI Racionalist Porabi malo, vzdrževati ga je lahko in poceni, ima triletno garancijo in šestletno garancijo na prerjavenje, hkrati pa ponuja veliko varnosti in udobja. Za 1.749.000 SIT boste kupili avtomobil z motorjem s prostornino1500 cm3, vgrajenim airbagom za voznika, volanom servo, električnim pomikom stekel in s centralnim zaklepanjem, z vgrajeno klimatsko napravo, radiom... Tako razumna cena bo gotovo prepričala vsakega racionalista. RATIO DAEWOO MOTOR Racionalna odločitev SPONA pr«, ohMfe u CIUHE. Si«««*® MIZARSKO OKOVJE UGODNA PRODAJA KUHBUSKttl NM> IN KUHALMH PLOŠČ . 'mf uri garanciji! Cene veljajo za gotovinsko plačilo. Lepe želje, čestitke in pozdravi Posebna ponudba za prve racionaliste v HAMIH MS Industrijska 1,9000 Murska Sobota tel.: (069) 36 600 za prodajo delnic Kmetijska zadruga Hotiza - Polana, z. o. o., Hotiza 151 prodaja 180 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico je 20.000,00 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Oddelek za trgovanje (tel. 154 287 in 154 219). pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, banina skupina Nove Llubl/ansko banke Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za ginekolo-ško-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali: Ivanka Kiraly, G. Lakoš 53, za Marijo Berden svojci Majde Kelenc - 3.000 SIT; družina Bošnak, Moravske Toplice, namesto venca na grob pok. Rozalije Časar - 5.000 SIT; Marjeta Tratnjek, Ižakovci 19, namesto novoletnih voščilnic - 2.000 SIT; Franc Žitek, Rakičan, Zvezna ul., namesto cvetja za pok. Janeza Bo-harja - 5.000 SIT; Štefan Ščančar, Rakičan, Partizanska 6, namesto cvetja za pok. Janeza Boharja -5.000 SIT; Bela Šiftar z družino iz M. Sobote namesto cvetja za pok. Evgena Obala iz M. Toplic - 6.000 SIT; družina Žalik, Trimlini, namesto venca za pok. Štefana Časarja iz Veržeja - 15.000 SIT; družina Camplin iz Lendave, namesto cvetja za pok. Štefana Časarja iz Veržeja - 3.000 SIT; Franc Škraban, Sebeborci, prostovoljni prispevek - 10.000 SIT; V. E. P. T. Rakičan prostovoljni prispevek - 15.000 SIT; družina Glažar, Terezija Graj, Marija Graj, družina Ferenčak namesto venca za pok. Rozalijo Cvet-; ko iz M. Sobote - 10.000 SIT; Te-lesnovzgojno društvo Ljutomer na- mesto venca za pok. Staneta Bezjaka - 10.000 SIT; družina Suhadolnik, M. Sobota, Kopitarjeva 25, namesto cvetja pok. mami Cvetke Gonter iz M. Sobote - 7.000 SIT; Marjan Kapun - donacija 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Popravilo po preteku garancije Poklicala nas je ogorčena občanka iz Murske Sobote. Pokvaril se ji je pralni stroj, katerega je že dala v popravilo serviserju. Ker serviser nima rezervnih delov, je gospa že dva meseca brez pralnega stroja. Sprašuje nas, kakšna so zakonska določila v tem primeru. Rok zagotovljenega servisiranja in s tem zagotavljanja rezervnih delov pri aparatih za pranje in čiščenje, kot so pralni in sušilni stroj, pomivalni stroj, likalnik, sesalnik ... je sedem let. Potrošnici smo svetovali, da zadevo prijavi pristojni tržni inšpekciji, saj je proizvajalec oz. generalni uvoznik, ki prodaja te stroje pri nas, dolžan zagotoviti rezervne dele tudi po preteku garancijske dobe. Potrošnike opozarjamo, da je ob nakupu stroja prodajalec dolžan izročiti pravilno izpolnjen in potrjen garancijski list, tehnično navodilo v slovenščini in seznam pooblaščenih serviserjev. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. Tel.: (069) 349 390, faks: (069) 349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. VODJA PISARNE ANDREJ ČIMER ■ Humor Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo 16 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva in sicer VW jetta 1,3, letnik 1986, prevoženih 163.000 kilometrov’ za 200.000 SIT, in VW golf dizel, letnik 1989, prevoženih 149.000 kilometrov, za 550.000 SIT. Cena Znamka Letnik Prev, km Renault 4 GTL 199° _ 64.000 150.000 SIT Citroen Ax 1991 97.000 400.000 SIT 1985 110.000 250.000 SIT j iNaUCll I m 1994 58.000 730.000 SIT Jetta 1 3 CL 1987 149.000 300.000 SIT MprcprJpA 190 D 1985 138.000 1.200.000 SIT BMW316 1988 157.000 620.000 SIT Radio Mož telefonira v psihiatrično bolnišnico; - Gospod zdravnik, moja žena zatrjuje, da je radio. - Kar k nam jo pošljite, da jo bomo ozdravili. - Saj ni treba, le naravnajte na Murski val. Sreča Žena skoči možu v objem, ko se ta vrne iz službe. - Tako sem vesela, da si le cel prišel domov. - Kaj te je pa prijelo? - Maloprej sem po radiu slišala, da je nek bedak z avtomobilom padel v Muro. Opravičilo - Janezek, zakaj te pa včeraj ni bilo v šolo? - Ker smo dobili novega družinskega člana. - Si dobil bratca ali sestrico? - Nič takega. Mama se je končno poročila. Šola - Mama, jutri imamo govorilne ure v ožji sestavi. - Kako je to ... v ožji sestavi? - Ravnatelj, ti in jaz. Sreča - Gospod zdravnik, cel dan slišim bitje srca. - Bodite veseli, da slišite. Če ga ne bi slišali, bi bili že zagotovo mrtvi. Nagrada V DARS-u so se odločili, da nagradijo z denarno nagrado milijontega voznika, ki bo peljal po novi avtocesti. Policist ustavi srečneža, mu izroči 100.000 tolarjev in ga povpraša, za kaj bo porabil denar. - Najprej se bom prijavil v najbližji avtošoli in bom skušal opraviti šoferski izpit. Sopotnica žena ga prekine: - Ne verjemite mu, gospod, saj vidite, daje pijan. Svoje doda tudi tašča: - Saj sem vedela, da ne bomo prišli daleč z ukradenim avtom. Tadeji Mernik iz Ženika želimo ob 17. rojstnem dnevu obilo zabave in ljubezni, predvsem pa uspehov v šoli in življenju - »tvoji« iz Babinec. Aniti Juterša iz Bučečovec vse najboljše za 15. rojstni dan, in da bi bila zdrava, vesela in še naprej pridna v šoli - želijo mama, ata, brat Sandi in stara mama. Dragemu sinu in bratu Mihaelu Hašaju iz Murske Sobote iskreno čestitajo za 24. rojstni dan in želijo veliko sreče ter veselja v nadaljnjem življenju - vsi domači. Na Spodnjem Kamenščaku praznuje 64. letni rojstni dan draga mama in babica Doroteja Satler. Vse najboljše, posebno pa veliko sreče in zdravja - želi sin Darko z Darjo, vnukinja Mihaela pa pošilja koš poljubčkov. Dragi babici Emiliji Šebjanič iz Gornjih Petrovec iskreno čestitajo in želijo vse lepo za rojstni dan - Klaudija in Boštjan z družinama ter hčerka z družino. Dragi mami Neži Škerlak želi za god in rojstni dan veliko zdravja in vse naj... naj... - hčerka Danica z družino. Dragemu sinu in bratu Jožetu Koleriču iz Apač želimo vse najboljše ob rojstnem dnevu in iskreno čestitamo za opravljeno diplomo - mama, ata in brat. Draga mama Marija, stopila si v 40. leto življenja. Ostani takšna, kot si, in tvoj nasmeh naj ostane vselej na tvojih ustih. Bodi še naprej naš ponos in naša največja sreča - to ti iz srca želijo tvoji otroci Bernarda z Dragom, Zlatka z Borisom, Tonček, Danijel, Silvo, Matej in Martina. Čestitke vodstvu NK Mura za poteze, ki ne peljejo v Evropo. Mirno spanje na praznih tribunah, saj v Fazanerijo niste pripeljali kakovostnih okrepitev. Za malo denarja malo muzike - navijač Jože iz Murske Sobote. Dragemu Borisu Vrečiču iz Strukovec želita vse najboljše za 19. rojstni dan -mama in oče. Štefanu iz Lendave ob jubileju vse lepo z željo, da ne bi pozabil name - stara prijateljica. Dragi dedi Jožef Kuzma iz Žepovec! Ob tvojem 50. rojstnem dnevu ti iz srca želimo, da bi bil zdrav, vesel in srečen v krogu najdražjih ter hvala za skrb in dobroto - vnukinji Monika in Janja ter hčerka Jožica z možem Alojzom. Dragi vnukinji Renati Kos za rojstni dan iskrene čestitke in uspešen študij medičine - deda in babica iz Gornje Radgone. Dragemu Stanku želimo ob že drugič uspešno opravljenem šoferskem izpitu trezno vožnjo - sodelavci APP, Partizanska 20, Gornja Radgona. Sestrični Dragici Jošar iz Korovec in njeni družini vse lepo v novem letu in da bi me pogosteje obiskovala - sestrična Danica. Metki Vrbnjak iz Ključarovec želiva ob rojstnem dnevu karseda izpopolnjene in srečne trenutke, predvsem pa obilo uspeha in ljubezni polno življenje - Darja in Sebastijan. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku Besedilo: ....................................................., Naslov pošiljatelja: .......................................... -------------------------------------------------------------ES Večerja - No, kakšna je bila večerja? - Če bi bila juha tako topla kot vino in vino tako staro kot kokoš in kokoš tako debela kot kuharica, bi bilo odlično. Zdravniška - Gospod zdravnik, je res, da ste pred časom nekoga zdravili zaradi pljučnice, on pa je umrl zaradi zastrupitve z gobami? - Neumnost. Doslej je še vsak, ki sem ga zdravil zaradi pljučnice -umrl zaradi pljučnice. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI 24 27. januar 2000, WSWI PAUL NEWMAN RUSKI FILMSKI REŽISER (SERGEJ M.) DRAŽILNO NASLADILO SNOV, MATERIJA LAHKA KOVINA en FRANCOSKO MOŠKO IME (IZ: LEON) VESTNIK SATIRIČNA PRILOGA VESTNIKA NEKDANJI SLOVENSKI ALPINIST NASELJE PRI PTUJU OZNAČITEV MEJNE ČRTE AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK TURŠKI GENERAL IN DRŽAVNIK (KEMAL) ŽAGA NA MOTORNI POGON SLOVENSKA IGRALKA MEŽAN MOČVIRNAT TRAVNIK ORANŽADA ZUNANJI DEL ŠKROBNEGA ZRNA KAMION, TOVORNJAK NAPAD, NASKOK TISOČ KILO GRAMOV NAŠA DENARNA ENOTA ? PILAT KRAŠKA JAMA PRI LIPICI RENIJ BIVŠA AM. TENISAČICA SHRIVER ŠPORTNI NOVINAR (ANDREJ) GRŠKA ČRKA SPANJE ROMAN LEVA N. TOLSTOJA HLOD MESTO NA NOTRANJSKEM GREGOR STRNIŠA NEM.KIPAR (EWALD) VEK, OBDOBJE TITAN KOZEL (EKSP.) ■■ii VRSTA ŽITA UGLED, VELJAVA ŽENSKA, KI SKAČE S PADALOM MESTO NA JV.FINSKE NEM.PLES IZ 17.STOLETJA NEZMOŽ- NOST ZA MOKRENJE SAMARIJ ŠPANSKA PRINCESA PEŠČENA MORSKA OBALA ITALIJANSKI PEVEC OBŠIREN TRAVNAT SVET DUŠAN SENČAR NARAVNI LOGARITEM STANJE NOTRANJE NAPETOSTI ANGLEŠKO SVET. P IVO REKA IN DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI VOJAŠKI POHOD VRSTA SOCVETJA SAD OLJKE PRIPADNIK NILOTOV UNITED NATIONS VESTNIK DEL ZIMSKE GARDEROBE SL.PESNIK (MART) HRV.MESTO OB KRKI TRGOVSKA LISTINA PRIREDITEV VSAKO DRUGO LETO ODPRTINA V STENI MESTO NA ČEŠKEM KIT.PISEC (MING) ZORAN IVEZIČ HRV.GLASB. (ŽELJKO) KONFERENČNA MIZA TKANINA ZA PLAŠČE DRUGO IME ZA ETEN B IGR.DEREK IZUMITELJ PISALNEGA STROJA ARABSKA TRGOVSKA ULICA ANDREJ INKRET LUKANA SICILIJI OZNAKA ZA NEZNANCA KAČJI GLAS IT.FILOZOF (BENEDETTO, IZ: CER+CO) KRAJ PRI RAKEKU BELG.MESTO (YPRES) ODPAD PRI CEPLJENJU DRV NA TNALU FILMSKI VESOLJČEK SIBIRSKI VELETOK MESTO V NEMČIJI KORALNI OTOK INDIJSKO OBLAČILO SUPERNOVA (KRAJŠE) DOMAČA PERNATA ŽIVAL GRŠKI POTUJOČI PEVEC GR.FILOZOF SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA AM.MESTO V DRŽAVI MAINE 0 OUT ZAKOVICA SPOROČILO POSLANEM BLAGU OKROGLA TABLETA STENSKA POLICA — — JANEZ JANŠA JURIČ EVGEN VRHUNSKI ŠPORTNIK VEČ VEJ, VEJE ČOLN ZA LOVLJENJE TUNOV NEKDANJI ŠOLSKI MINISTER (PETER) NADAV. PEVKA LITERARNO NAPLAČILO KATRAN MORISSETTE ASTAT DELO REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 13. 1.2000: PRAVOKOTNICA, SIMONA PROSIČ, IBADAN, AMEN, HINA, ALVAREZ, ROŠ, RADON, EKA, MALTA, BAKIR, LAB, OBLIKOVALO, AKER, OLERON, PRILAGODITEV, DRAGONADA, RA-PIR, SAVOJA, BAJKAR, OKOV, PATE, ASIRKA, ZOBER, DIMOLOVEC, LT, KODA, VEŽA, AR, JETIK, NO, ŠALOVCI, TROMEJNIK, NORČIJA, ONAN, GRAJA, KO, ZOS, Šl AMY, PUŠPAN, PLE, EKS, OKTET, IDILIKA, KAP, KAFRA, JONATAN Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jožica Močan, Štefana Kovača 21,9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Miran Zemljič, Na vilo 2, 9240 Ljutomer 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Slavica Celec, Pečarovci 54, 9202 Mačkovci Irena Antončič, Mlinska 10, 9220 Lendava Mojca Horvat, Trubarjeva 6, 9252 Radenci Štefan Feher, Filovci 1 A, 9222 Bogojina Darinka Zavec, Renkovci 87, 9224 Turnišče o E ra c« o> >o E a> o E O 'ra O ■ 9.00 Balonarski festival - 9.45 Podobe prostora, magazin - 10.30 Širimo obzorja: Peru, potopisna oddaja Braneta Kobala - 11.30 MPZ Štefana Kovača, posnetek koncerta - 12.30 Večer z vedeževalko Slavico - 13.30 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Otroški program - 10.30 Grimmove pravljice - 11.00 Zemlja in morje -12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.10 Poročila- 14.15 Film - 16.15 Briljantina -17.05 Poročila - 17.15 Barva večera, ameriški film - 18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.05 Tretja sreča -22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Zakonske vode, nan. - 0.05 Film - 1.45 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Film - 14.30 Mir in dobrota - 15.00 Klasična glasba - 15.45 Veliki Azerac, nad. - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.15 Nedeljska premiera: Cadfael, 2/3 - 22.50 Raziskovalec, serija - 22.45 Nikita, nan. - 0.30 Ponovitve TV MADŽARSKA! 6.00 Vaška TV - 6.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 6.55 Nedeljski otok - 8.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 9.00 Glavni trg, odkrivajmo Madžarsko - 11.00 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Družina z jasnega, nan. - 13.30 Hiša na podeželju, franc, film -15.10 Za evangeličane -15.40 Življenje ptic, serija -16.30 Emily, nad. - 17.55 Čudoviti svet, svet čudežev -19.00 Ob sedmih, program Janosa Betlena, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj!, M. Vamos - 21.00 Čudežno sredstvo, amer, film - 22.40 Pal Jardanyi, spomin na skladatelja TV MADŽARSKA 2 7.40 Vaška TV - 8.00 Za vernike - 9.40 Julie bo stara dvanajst let in pol, franc, film -11.05 Klip plus -11.30 Otroški športi - 12.00 Zvon - Švedske vžigalice, nan. - 13.00 Zelena pika - 13.55 Trend - 14.20 12 vrat, kviz - 14.50 Sporočilo svetih krajev - 15.10 Telešport, vaterpolo - 16.20 Pal Jardanyi, spomin na skladatelja - 17.05 Bruhaha, kabaret - 18.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.55 Telešport, rokomet - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Ob sedmih, program J. Betlena, vmes Dnevnik - 22.05 Telešport - 22.20 Ally McBeal, nan. - 23.10 Madžari na prelomu stoletja TV AVSTRIJA 1 9.50 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Zwiesela - 10.45 Superveleslalom (m.), prenos iz Garmischa - 12.15 Šport - 12.45 Slalom (ž.), prenos drugega teka -13.45 Gospod Bean - 14.10 (N)očemo očeta!, filmska komedija - 15.45 Motiti se je morilsko, filmska komedija -17.00 Mojstrska veščina -17.40 V. I. P. -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Senca in prikazen, pustolovska drama - 22.00 Kolumbo -23.30 Ameriški nogomet: Superbowl XXXIV, prenos iz Atlante (do 4. ure) TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.45 Paul Cezanne -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.25 Življenje v divjini: Skrivnostno življenje rastlin - 15.15 Heidi in Erni -15.20 Našega Vilija to ne more pretresti, filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Kraj dejanja - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari -23.15 Enostavno klasično - 0.00 Vizije milenijuma: Šalim Ghezali - 0.20 Cena, film EUROSPORT 8.30 Smučarski skoki - 9.00 Sankanje, prenos iz Italije -10.00 Bob. prenos iz St. Moritza - 11.00 Sankanje, prenos iz Innsbrucka-12.00 Bob, prenos- 13.00 Sankanje -14.00 Tenis - 16.00 Superveleslalom (m.) - 17.00 Slalom (ž.) - 18.00 Bob - 19.00 Ciklo-kros - 20.00 Avto-moto šport - 20.30 Atletika - 22.00 Boks Ponedeljek, 31. 1. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.50 Zenit 10.20 Dosežki 10.40 Navrta 11.05 Emir, nemška dokumentarna oddaja 11.35 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Zgodbe divjine, kanadski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Dežnik 17.15 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Drugačni 18.40 Izobraževalna oddaja 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19,30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Omizje 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Panel TV SLOVENIJA 2 10.00 Daleč od ponorelega sveta, nad. 10.55 Sobotna noč 12.55 Skrita področja znanosti, am. serija 13.50 Umetnost zahodnega sveta, am. serija 16.00 Trend, oddaja o modi 16.30 Veliki skladatelji: Richard Wagner 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lirigo 19.30 Videoring 20.05 Štafeta mladosti 21.00 Studio Clty 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Neznani vojak, finski film (čb) POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.20 Športna scena -13.50 Življenje teče dalje, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Reklamna agencija, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.10 1, 2,3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Skrivnosti, ameriški film - 21.40 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Resnični svet, nanizanka -15.55 Oprah Show: Otroški junaki -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka -17.10 Uboga Maria, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Simpatije, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Dick Tracy, ameriški film - 21.50 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.40 French in Saunders, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - Oder občutkov: Urednice - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Hulkove avanture, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Predstavitev društva Janez Puh - Golf klub Moravske Toplice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Očka se poslavlja, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka TV. AS ' KANAL 54 9.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 10.15 - KK Radenska Creativ: KK Ten Krako, posnetek. 11.40 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 16.45 - KK Radenska Creativ: KK Ten Krako, posnetek, 18.10 -Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes. informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - Novoletni koncert pihalnega orkestra Krka, TV Novo Mesto, 22.10 ■ Videospoti, 22.30 - Gnes, informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.50 Širimo obzorja: Peru, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala -10.50 Večer z vedeževalko Slavico, ponovitev kontaktne oddaje - 11,50 Videostrani in glasba Radia Viva -16.00 Širimo obzorja: Paru, ponovitev potopisne oddaje Braneta Kobala -17.00 Večer z vedeževalko Slavico, ponovitev kontaktne oddaje -18.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Čiste rašlo, športna oddaja (nogomet, atletika, odbojka - OK Pomurje: OK IGM Stavbar Maribor) - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.59 Prijateljske vezi, nad. - 14.35 Poročila - 14,40 Ljubezen preko oglasa, amer, film - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -17.45 Obnova Hrvaške -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 In tako dalje, drama - 21.40 Kapljica dobrote - 22.45 Dokumentarna oddaja - 23.45 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 10.10 Charlijev balon, amer, film - 11.55 Dokumentarna oddaja - 12.55 Opera Box -13.45 Zvezdni prah -14.15 Deterministični kaos, serija - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine -15.25 Modul 8 -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. -18.20 Oddaja o kulturi -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Prijatelji, nan. - 21.65 Opazovanja - 22.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.55 Henry in June, ameriški film -1.25 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 13.58 Poročila - 14.05 Dogodivščine, nan. - 14.30 Fantje, z menoj! -14.58 Poročila -15.05 Helenine Oči, nan. -15.58 Poročila -16.00 Leto 2000 - 16.25 Nezreli, nan. -16.56 Poročila - 17.00 Grenlandija, 3. del -17.30 Srečanje z Jezusom -17.35 Sprememba zakona o verskih skupnosti - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Minute za srečo -19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kritne nalistični magazin - 20.35 Osupljivo območje, nan. - 21.20 V dvoje, J. Szildgy - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon, kulturni magazin TV MADŽARSKA 2 12.50 Narodne vrednote - 13.00 Magazin novic - 13.30 Tečaj nemščine - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Kvartet -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ferenc Fejtč, portret - 21.25 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.40 Velika turneja, amer, film - 23.20 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 10.15 H(N)očemo očeta!, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 Pacific Blue -15.30 Zvezdna vrata -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse je mogoče - 21.06 Zasledovalci, filmska komedija - 22.40 Hudobni poročnik, film - 0.10 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Z dušo in telesom -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.00 Veleslalom (ž.) -10.00 Bob -11.00 Sankanje -12.00 Superveleslalom (m.) -13.00 Slalom (ž.) - 14.00 Bob -15.00 Smučarski skoki -16.30 Sankanje -17.00 Nogomet: Gana - Slonokoščena obala ali Kamerun - Togo, prenos iz Gane -19.00 Namizni tenis: Levallois (Franclja) - Kaimar (Švedska), prenos ORED Torek, 1.2. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.35 Radovedni Taček: Dežnik 9.55 Otroška serija 10.20 Drugačni 10.50 Izobraževalna oddaja 11.10 Znameniti umetniki: Henry Miller 12.10 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Omizje 15.00 Panel 16.40 Duhovni utrip 17 .00 Sprehodi v naravo 17.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.30 Moja žival in jaz, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Zgodovina vode, norveška serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, humoristična nan. 20.35 Izbrana poglavja 20. stoletja 21.00 Omizje 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Davidova knjiga, danska drama 23.55 Fusion, danska drama 0.30 Zgodovina vode, norveška serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.45 Videoring 11.20 Velika buča, italijanski film 14.10 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.35 Štafeta mladosti 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videoring 20.05 Francois Rebelais, dokum. oddaja 21.00 Živela erotika, hongkonški film 22.35 Svet poroča 23.05 Otrokom Kosova, dobrodelni koncert POP TV 9.30 Divji angel, nad. - 10.30 Za tvojo ljubezen, nad,- 11.25 Moč ljubezni, nad. - 12.20 Fifa gala, pos. - 13.50 Življenje teče dalje, nan. - 14.45 Pasji policist, nan. - 15.15 Družina za umret, nan. - 15.45 Moške skrivnosti, nan. - 16.15 Divji angel, nad. - 17.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 18.10 1, 2, 3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dotik resnice, am. film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. - 10.30 Uboga Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, pon. - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Ste pozabili na prijatelja - 16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.10 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nad. - 18.30 Simpatije, nan. - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Balonarski dvoboj - 21.00 Blackjack, ameriški film - 22.40 French in Saunders, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov -Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Hulkove avanture, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Zavarovalnica Triglav in sprememba pokojninskega zavarovanja - Iz naših krajev: Puconci - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka -20.10 Vzporedni svet, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja, 10.00 ■ Novoletni koncert pihalnega orkestra Krka, 11.50-Risanke, 12.00-Videostrani, 16.00-Gnes, informativna oddaja 16.30-KBM Fashion, oddaja o modi in modnih dodatkih, 17.25 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, informativna oddaja 19.30 - Videostrani, 20.00 ■ Glasbeni spot, 20.05 • Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani STUDIO BRUL1 9.00 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.50 Čiste rašle, ponovitev športne oddaje (nogomet, atletika, odbojka - OK Pomurje : OK IGM Stavbar Maribor) - 9.50 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Čiste rašle, ponovitev športne oddaje (nogomet, atletika, odbojka - OK Pomurje: OK IGM Stavbar Maribor) -17.00 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Podobe prostora, magazin - 20.45 Inovativnost In kakovost -21.10 Baj proti raku - 21.20 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.00 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.50 Prijateljske vezi, nad. - 14.35 Poročila - 14.45 Nightjohn, ameriški film -16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Oddaja o šolstvu - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.15 Z namenom in razlogom - 22.25 Velikani hrvaške znanosti - 23.00 Dnevnik - 23.25 Telemost TV HRVAŠKA 2 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveniabum - 17.30 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Opazovanja - 22.50 Potovanje skozi čas in prostor TV MADŽARSKA 1 15.00 Helenine oči, franc, nan. - 16.30 Nezreli, nan. -17.50 Regionalni dnevniki - 18.30 Zelena pika - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, - 20.00 Obalna straža, nan. -21.30 Šik, moda - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svobodno tekmovanje, gospodarstvo TV MADŽARSKA 2 11.40 Pop glasba - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.00 Prenos izrednega zasedanja parlamenta - 16.30 Šolska ulica - 17.30 Operetna gledališča na Japonskem -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Življenje ptic, serija TV AVSTRIJA1 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117-21.10 Obseden od ljubosumja, srhljivka - 22.40 Temna skrivnost, resnična zgodba TV AVSTRIJA 2 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Levi iz Tsava - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.05 Žarišče EUROSPORT 15.00 Ciklokros - 16.00 Kolesarstvo: dirka po Avstraliji - 17.00 Nogomet: Egipt - Burki-na Faso ali Zambija - Senegal, prenos iz Nigerije - 19.D0 Nogomet NAS NAS Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja TV SLOVENIJA! 9.30 Japonske pravljice 9.50 Sprehodi v naravo 10.05 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.20 Moja žival in jaz, nanizanka 10.30 Babar, risana nanizanka 10.55 Mozartova druščina 11.20 Zgodovina vode, norveška serija 12.10 Peta hiša na levi, nanizanka 12.40 Izbrana poglavja 20. stoletja 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave, ameriška serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ameriški bizon, ameriški film 21.30 Od Krke do Kolpe, feljton 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Simfoniki RTV Slovenija se predstavljajo 0.05 Vodnik v svet narave, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.50 Francois Rebelais, dokum. oddaja 11.40 Živela erotika, hongkonški film 13.20 Videoring 15.40 Brat z drugega planeta, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videoring 20.05 Košarka NBA 21.35 EP v plesih 22.30 Vsezasoul. angleška nad., 1/2 POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Življenje teče dalje, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Moške skrivnosti, nanizanka -16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.101,2,3 - kdo dobi? -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska družina 2, ameriški film - 21.40 Udarci pravice, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka -15.55 Oprah Show: Spolno nadlegovanje v šoli -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka -17.10 Uboga Maria, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Simpatije, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 French in Saunders, nanizanka - 23.30 MacGyver. nanizanka -0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia: Zavarovalnica Triglav in sprememba pokojninskega zavarovanja - Iz naših krajev - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Hulkove avanture, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Murina modna revija jesen/zima 2000/ 2001 - Predstavljamo vam novi VW polo - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15.Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Superman, ameriški film - 22.00 Živa, magazin -•23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja, f 0.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.45 -Videospoti, 12.00-Videostrani, 15.50-Gnes, informativna oddaja, 16.20-Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.05 KBM Fashion, oddaja o modi in modnih dodatkih, 19.00 Gnes, informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 Glasbeni spot, 20.05 Gnes, informativna oddaja, 20.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja, 23.00 • Videostrani STUDIO BRULI 9.00 Dobro |utro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 9.50 Podobe prostora, magazin, ponovitev -10.35 Inovativnost in kakovost - 11.00 Boj proti raku -11.10 Videostrani in glasba Radia Viva - 16.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev -16.45 Inovativnost in kakovost -17.10 Bo| proti raku -17.20 Videostrani in glasba Radia Viva - 20.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 20.50 Življenje z mor|em - 21.15 Vizija Svetlobe - 21.25 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba Radia Viva TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.50 Prijateljske vezi, nad. - 14.35 Poročila -14.45 Film - 16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja - 20.50 M magazin - 21.50 Spomini - 22.25 Podjetništvo - 23.00 Dnevnik - 23.20 Zgodovinski album - 1.55 Poročila - 2.00 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -18.00 Otroška serija -18.30 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Obraz, amer, film - 22.35 Opazovanja - 23.10 V zadnji fazi, ameriški film -1.25 Nočni telegram - 2.25 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 15.58 Poročila -16.00 Tečaj nemščine -16.30 Nezreli, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Risanka - 17.30 Priče - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.30 Kino Dore Prokopp - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Show Petra Szerčmija - 20.30 Jaz, beli in črni, ital, film - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.30 Ura sprejema - 23.00 Pisma Liv Ulmannovi, film TV MADŽARSKA 2 9.45 Iz tv-arhiva: Vere in kulture na Kitajskem, Skrivnosti jug - 11.00 112, kriminalistični magazin - 11.30 Telesreča - 12.00 Zvon - Gospod profesor Specht, nan. - 12.45 Narodopisje - 13.35 Aktualno - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.30 Svobodno tekmovanje -16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Theremin, angl. dok. film TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.10 Zasledovalci, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poljub morilca, srhljivka - 21.55 Sovraštvo, srhljivka - 23.20 Nash Bridges - 0.05 Pot na zahod, vestern TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Z dušo in telesom -14.25 Gozdarska hiša Falke-nau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nisem dober moški za žensko, družinska komedija EUROSPORT 8.30 Evrogoli -10.00 Nogomet -12.00 Bob - 13.30 Tek na smučeh, prenos iz Trondhe-ima - 15.30 Sankanje - 16.00 Kolesarstvo: dirka po Avstraliji - 17.00 Nogomet: Južnoafriška republika - Alžirija ali Gabon - DR Kongo, prenos iz Gane - 21.00 Aerobika - 22.00 Fitness - 23.00 Zabavni šport - 0.00 Deskanje na snegu m* , 27. januar 2000 VAŠA PISMA/OGLASI 27 Prejeli smo Očitke zavračam kot neresnične Izjava za javnost v zvezi z neupravičenimi očitki delavcev Dvojezične srednje šole Lendava v članku »Napadi g. Franca Šandorja prerasli v žalitve« (objavljen v Slovenskih novicah 30.12.1999 in v Vestniku 6.1. 2000) Zelo sem bil presenečen nad omenjenim člankom. Ali je mogoče, da je na neki izobraževalni instituciji, katere delovanje bi moralo temeljiti na visokih moralnih načelih, toliko hudobnih ljudi? Sprašujem se tudi, ali nekateri ljudje ne vedo, kaj je človeško dostojanstvo? Vsaka medalja ima, kot veste, dve plati. Z mirno vestjo lahko izjavim, da laži v svojih izjavah I nikdar nisem in ne bom dajal. Za napake novinarja pa ne morem odgovarjati, kot tudi vi ne odgovarjate za napake vaših učencev. Nikomur nikdar nisem izjavil, da sem prevedel učbenik Mehanika, temveč da sem prevedel Predmetni izpitni katalog za maturo iz mehanike in da sem sodeloval pri prevajanju (več let) maturitetnih izpitnih pol iz mehanike in fizike (na Državnem izpitnem centru). Moram vam povedati (glede na vašo izobrazbo), da bodite vsaj v javnosti dosledni kot sicer, saj je vaša navedba določenega zakona in celo imena vaše šole napačna. Ni »zakon o posebnih pravicah pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti«, kot ste navedli 'v vašem članku, temveč »Zakon o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja« (Ur. list SRS štev. 12 z dne 9.4.1982). Še posebno žalostno pa je, da sploh ne veste pravega imena vaše šole, kjer ste zaposleni, ni Srednja dvojezična šola Lendava, kot je zapisano v naslovu vašega članka (Vestnik), temveč Dvojezična srednja šola Lendava. Če ste tako nenatančni tudi pri vašem delu in ocenjevanju vaših dijakov, potem ta šola drvi proti prepadu. Žalostno je tudi, da učitelji z visoko, višjo ali srednjo (ker so tudi taki) šolsko izobrazbo ne razumejo ali ne poznajo 16. člena zgoraj omenjenega zakona. Ta zakon je sprejela Skupščina SRS (ki je seveda še vedno v veljavi). Rad bi vam citiral 16. člen tega zakona (Ur. list SRS št. 12/82 stran 807): 16. člen Vzgojno-izobraževalno delov izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti izvajajo oz. sodelujejo pri njegovem izvajanju učitelji, vzgojitelji, varuhi, svetovalni in drugi strokovni delavci, ki so pripadniki ustrezne narodnosti. Določba prejšnjega odstavka ne velja za učitelje, ki poučujejo slovenski jezik. Kadar za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela ni mogoče zagotoviti ustrezno usposobljenih učiteljev, vzgojiteljev, varuhov, svetovalnih in drugih strokovnih delavcev izmed pripadnikov narodnosti, lahko opravljajo to delo tudi delavci, ki niso pripadniki narodnosti. Zaradi nepoznavanja tega člena že omenjenega zakona ter nepoznavanja 5. in 64. člena Ustave RS so vaše trditve v vašem članku navadna laž. Nikjer niste omenili (zatajili javnosti), da nekateri med vami kljub neznanju madžarskega jezika dobivate pri plači 20 odstotkov dvojezičnega dodatka. Sram vas je lahko kot kolektiv (razen sodelavk, ki niso podpisale t omenjenega članka), da me obtožujete za šovinizem in nacionalizem, kot je razvidno iz vašega članka. Vaše trditve so navadna laž oz. bolestno in omejeno razmišljanje (take in podobne neresnične obtožbe je uporabljal Stalin). Vsi zelo dobro veste, da sem tudi zaradi vas (sveta šole) izgubil svoje delovno mesto in je s tem ogrožena eksistenca moje družine. Vse moje aktivnosti so usmerjene v to smer in ne v smer nacionalizma, kot vi nesramno in nečloveško navajate. Dodal bi še, da nisem in niti ne bom spreminjal svojega imena ali priimka, kot so to storili nekateri od vas. Domnevam, da zato, da bi vaše ime zvenelo bolj »madžarsko«. Rad bi vam tudi povedal, da ljudi ne ločujem po nobenem drugem kriteriju kot po dejanjih. Tako so lahko ljudje DOBRI IN SLABI. Da je slabih ljudi precej tudi med vami, sem že občutil na lastni koži. Rad bi vas še nekaj vprašal o humanizmu in demokratični morali, kot to navajate v vašem članku. Sprašujem vas kot pedagoge, ali je bilo vaše dejanje (svet šole) moralno, etično in humano, ko ste človeka, ki je po hudi in težki bolezni izgubil ženo, ostal z dvema šoloobveznima otrokoma ter s staro in hudo bolno materjo, vrgli na cesto kot navadnega psa? Sprašujem vas tudi, ali je predaja (ravnatelj šole) solidarnostne pomoči ob odprti krsti humano dejanje? Po mojem mnenju je to v nasprotju z vsemi človeškimi in civilizacijskimi normami. V vašem članku navajate tudi to, da nekatere stvari zamolčim pred javnostjo. Da bi odkril te stvari, vam oz. javnosti moram povedati, daje na tej šoli učitelj s srednješolsko izobrazbo (gimnazijski maturant), ki je do konca šolskega leta 1998/99 poučeval (že 20 let na šoli ali celo več) strokovni predmet osnove regulacij in krmilja v strojni usmeritvi šole. Za ta predmet se zahteva visokošolska izobrazba strojne smeri - diplomirani inženir strojništva. Javnosti moram povedati tudi to, da je ta šola edina v Sloveniji, ki je do konca šolskega leta 1998/99 (verjetno tudi sedaj) uporabljala pri poučevanju predmeta risanje in strojni elementi (ki sem ga tudi sam bbučeval) zelo zastarelo programsko opremo za računalniško podprto konstruiranje. Ta program je AUTOCAD ver. 10 v okolju DOS. Kot vemo, je že nekaj let na tržišču sodobna verzija AUTOCAD 14 v okolju Windows (predhodno so bile naslednje verzije: 11,12,12 light, 13). Omeniti moram še, da v tem trenutku na šoli ni učitelja praktičnega pouka (tudi to sem poučeval), ki bi znal vsaj vklopiti katerega od obdelovalnih strojev v delavnicah (razen tehnologije CNC). ... Dodal bi še, da smo septembra 1998 na strokovni ekskurziji v Budimpešti bivanje v hotelu Berlin plačali kar z nemškimi markami. Pri tem je čudno to, da denar ni bil predan receptorju, temveč nekim osebam. Sprašujem se, zakaj smo plačali v markah in zakaj ne v recepciji s forinti (legalno plačilno sredstvo) - domači izraz za to početje je »muckanje«. V vašem članku niste nikjer omenili, da sem bil edini diplomiram inženir strojništva na šoli, da sta oba učitelja v strojni usmeritvi samo inženirja strojništva, kljub temu pa poučujeta strokovnoteoreticne predmete kjer se zahteva visokošolska izobrazba. Kot opažam, vse vaše trditve bazirajo na laži, tudi ta, da inšpekcija m našla nepravilnosti (je našla, celo več). Kot vidite, so moje trditve osnovane na veljavnih zakonih in Ustavi RS. Če ne bi bil prepričan o nepravilnostih v tej zadevi, ne bi upal vložiti ustavne pritožbe na Ustavno sodisce RS Da bi vas prepričal, vam navajam opr. štev. Up. 334/99, pod katero je zadeva registrirana. Za 15 dni neizplačanega dopusta (kršen 125. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) pa sem vložil tožbo na sodišče v M. Soboti. Globoko in iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam, ki niso podpisale omenjenega članka. Verjetno so že in tudi bodo zaradi tega pod določenim pritiskom in provokacijami. Preostalim podpisnikom pa želim se naprej pridno nabiranje točk pri ravnatelju šole. Svoj članek pa bi končal z znanim izrekom H0M0 HOMINI LUPUS (človek človeku volk). Franc Šandor, Dolnji Lakoš | Razočarana občanka Razkrižja Ko sem prebirala članek v Vestniku, sem se morala nasmejati. Spet | piše o gradnji ceste Šafarsko- Gibina, kako smo sedaj popularni, ko se gradi cesta, vedno smo v časopisu. A pol stoletja ti možje niso znali, kje sploh živimo. Hotela bi samo vprašati gospoda Žižka iz Veščice in dva druga njegova sodelavca, ki jih toliko skrbi za to cesto, ali oni sploh vedo, kje je ta cesta, in ali se zavedajo, koliko let smo hodili po blatu, čeprav smo prosili, da bi nam občina (takrat KS) uredila cesto, ampak za nas ni bilo posluha. Cesta je bila tako ozka, da po njej kombajn ali kakšen večji avto ni mogel peljati, pa tudi cesta je bila tako uničena, da se peš ni dalo hoditi. Ali so se ti možje vprašali, kako živimo ob taki cesti. Oni imajo asfalt in jih za druge ne skrbi. Samo župana napadajo in ga žalijo. Ko je prišel ta mladi mož Stanko Ivanušič, so se začele stvari urejati, začel je urejati okolico, kolikor je zmogel po svojih močeh. Ko je gradil ceste vse od Globoke do Gibine (razen naše), se nihče ni razburjal, zakaj ravno tam. Sedaj pa, ko smo prišli na vrsto mi, pa se dela toliko škode, da je župan vedno v časopisu in ga žalite. Ko se je polagal asfalt na gmajni in gradila brv čez Ščavnico, se niste vprašali, ali je to dobra naložba in koliko stane. Prav tako se niste vprašali, ali so komu naredili škodo, cesta mora biti pa konec. Ko pa se gradi cesta pri nas, je vse narobe. Povem vam, da živim ob tej cesti in jo tudi uporabljam, zato bolje vem, kako je in v čem je problem, kakor gospod Žižek ali Stamničar. Pridite, dragi gospodje iz Vestnika pogledat in nas vprašat za problem in potem pišite resnico, ne pa, da poslušate tiste, ki sploh ne vedo, kje smo doma, poleg tega pa ne bo potrebno gospodu županu odgovarjati na vprašanja o naših problemih. Pridite na kraj dogodka, pa se boste sami prepričali. Tukaj v časopisu piše, da so posegali na zemljišče brez soglasja lastnikov. Vemo, kdo je najbolj ogrožen in prizadet - gospod Perčič iz Razkrižja in Jožica Šoštarič. Če pa bi njih vprašali, ali oni sploh koristijo ali obdelujejo to zemljo, me zanima, kaj bi oni rekli na to. Gospod Perčič je imel ob cesti samo grmičevje in si tega ni mogel počistiti, sedaj pa govori, koliko škode so mu naredili. Tu je okrog trideset lastnikov in samo dva sta najbolj prizadeta, asfaltiranje ceste pa je bilo nujno potrebno, zato prosim gospode Žižka, Stamničarja in Perčiča, da pogledajo, kje se sploh gradi cesta in koliko let smo bili odrinjeni od vsega, kar se je dogajalo v občini, pa bo problem rešen. Usedite se skupaj z županom in ga podpirajte, kajti on je naš dober gospodar, ki ne gleda na to, iz katere vasi smo. Zato bi prosila te tri gospode, naj dajo v časopis, kaj so oni dobrega naredili za svojo občino, pa jim bomo verjeli, da so dobri gospodarji, in potem naj obsojajo župana. Kaj je narejenega na Razkrižju? Če boste dobro premislili, imate ves problem na dlani. Ni samo Veščica na Razkrižju, tudi druge vasi je treba urejati, mi smo tudi ljudje in člani občine. Zato, dragi gospod Perčič, če so te res tako oškodovali, te prosim, da prideš in ti bomo škodo povrnili. Dragi gospodje, rada bi se vam tudi zahvalila za vse, kar ste dobrega naredili, prosila pa bi vas, da ne delajte sovraštva, ampak razvijajte ljubezen drug do drugega. To vas prosimo vsi, ki smo prizadeti. Lepo vas pozdravljam občanka Barbara Sovič, Gibina I Stogovska šola da ali ne? V Stogovcih potrebujemo osemletno osnovno šolo, saj je le-ta, kot marsikje drugje, hram kulture v teh krajih V zadnjem obdobju se v KS Stogovci marsikaj spreminja na bolje, trn v peti pa ostaja in ponovno vedno bolj postaja osnovna šola. Ob rekonstrukciji apaške osnovne šole ter gradnji prizidka, ki se bo najverjetneje začela v letošnjem letu, se omenja tudi stogovska osnovna šola. Zadnja napoved v regionalnem časopisu Vestnik, da se bo ob dokončani obnovi tjakaj preselila tretja triada in verjetno še kakšen razred več stogovske šole, je med krajani povzročila pravo razburjenje. Ti pravzaprav ne vedo, najmanj pa starši otrok, ki obiskujejo omenjeno šolo, kdo in kako je začel s tem, da v Stogovcih šolo izgubljajo, razred za razredom. Razmere na OŠ Stogovci so takšne kot marsikje po Sloveniji. Število otrok upada, finančno so na dnu, o obnovi starega dela šole ne razmišljajo, vsemu temu navzlic pa vodstvo šole in ravnateljica Anica Lebar vztrajajo pri idejah izpred nekaj desetletij, ko se je dalo kaj narediti tudi mimo zakonov in brez vednosti staršev. Smo na pragu tretjega tisočletja, na pragu devetletne osnovne šole, katere poskusi že rojevajo prve sadove, medtem pa v Stogovcih osnovna šola, po mnenju nekaterih, sploh ni več zanimiva, ker je finančno prevelik zalogaj. Trenutno obiskuje šolo 94 učencev in na njej poučuje 11 učiteljev. Ti se trudijo dati otrpkom osnovo, ki jo bodo potrebovali v nadaljnjem življenju. Kdo od teh je bil ZA izselitev tretje triade v Apače? Najverjetneje nihče. Na tej šoli se je in se odloča samo enostransko s strani vodstva šole, ki ima, hočeš nočeš, tudi vse pristojnosti. Te izkorišča v slabo šole in kraja, ki to nujno potrebuje. Morda bodo tudi učitelji morali narediti korak naprej in zahtevati posodobljeno šolo, ne samo v smislu objekta, temveč na področju podajanja in pridobivanja novih znanj. Medtem ko se nekatere šole temeljito pripravljajo na vključitev v devetletno šolo, stogovska caplja na mestu. Izgovori so v takšnih primerih vedno bili in bodo rešilna bilka: ni denarja, ni pravih kadrov, nerazumevanje teh in onih in ostanemo pri tem, do koder smo prišli. Kdo je starše kdaj doslej obvestil o načrtu selitve zadnje triade v apaško šolo? Kdo si je dovolil manipulirati z otroki, in to brez vednosti staršev? Kdo vse dela na tej šoli na »lastno pest«, brez možnosti soodločanja učiteljev, poprejšnjega dogovora s svetom šole in svetom staršev? Kdo poskuša, ko mu teče voda v grlo, kraju dokazovati in narekovati, kaj in kako naj se dela, poprej pa desetletja te vloge ni želel ali hotel imeti? Kdo prireja zaključne veselice pred šolo, čeprav se starši borimo, da takšnih in podobnih prireditev, ki vodijo v pijančevanje in dajejo slab pečat šoli in kraju, ne bi bilo? Kdo zavira razvoj šole in njen obstoj nasploh? Kdo, kdo, kdo ...? Odgovor ni težak, zato ga poiščite sami. Kljub vsemu se v vodstvu KS Stogovci že nekaj časa pripravljamo na problemsko sejo, na katero bodo povabljeni vsi predstavniki društev in organizacij v kraju, predvsem pa župan s svojimi sodelavci, da se enkrat končno dogovorimo o pomembnosti šole v Stogovcih, o pomembnosti lete za nadaljnji razvoj tega nerazvitega območja občine Gornja Radgona. Kot krajan, kot oče in kot predsednik sveta KS Stogovci čutim dolžnost, da obvestim širšo javnost o nepravilnostih, ki se dogajajo in za- radi katerih bodo naši otroci, če bomo seveda to dovolili, naši vnuki, morali skoraj deset kilometrov daleč v šolo v sosednje Apače. V Stogovcih šolo imamo, in če jim jo je uspelo obdržati v primerih z manj kot 20 otroki širom po Sloveniji, celo graditi nove šole za mizerno majhno število otrok, ste lahko prepričani, da bomo to storili tudi mi. Predsednik sveta KS Stogovci: Bojan MACUH motorna vozila ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do šest let. Tel.: 61 623. m2008 UGODNO NAPRODAJ DŽIP SUZUKI LETNIK 1998, REGISTRIRAN VSE LETO. TEL.: 84 104, GSM: 041 641 122. FIAT TIPO, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, vse štiri nove gume, registriran, in JUGO 45. letnik 1989, lepo ohranjen, 85.000 prevoženih km, registriran do 14. januarja 2001,’ prodajo. Tel.: 46 461 ali 40 027. m2202 ŠKODO FELICIA, letnik 1998, registrirano do 30. oktobra, ugodno prodam. Martin Dokl, Radgonska c. 11, Radenci, tel.: 069 66 424. m2210 OPEL CORSA 1,4 i, SWING, avtomatih, letnik 1998, registriran do 26. 1. 2001, z veliko dodatne opreme, primeren za invalide, prodam. GSM: 041 731 633. m2218 MERCEDES BENZ 250 D, letnik 1986, bele barve, prodam. Tel.: 22 159. m2232 KADETT 1,3 LS, letnik 1986, registriran do junija, prodam. Tel.: 55 71 188. m2247 VW PASSAT 1,8, GL, letnik 1991, registriran do 2000/9, ugodno prodam. Tel.: 069 31 225. m2258 AUDI A 4 1.6, letnik 1995, prodam. Tel.: 041 339 474. m2268-8 KUPIM AVTO nižjega srednjega razreda, najrajši karavana, nemški, japonski, dobro vzdrževan, nekarambo-iiran, star do 5 let. Tel. 24 130. m 1188 živali KOKOŠI NESNICE (isa) po 200 SIT prodam. Sprejemam naročila'za kmečke kokoši (grahaste - kabir). Tel.: 46 340, Petanjci 116. m2209 KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 49 340. m2216 NESNICE, rjave in grahaste, cepljene, hisex, stare 13 tednov, 500 SIT/kos, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m2238 KRAVO. staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 45 528, Flisar, Brezovci 64. m2240 ROTWE1LERKO, staro dve leti, zelo prijazno, 20.000 SIT in nemško ovčarko, staro leto in pol, z rodovnikom, 15.000 SIT, prodam. Tel.: 79 682. m2248 TELICI, breji 7 in 8 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 48 593, Noršinci 35. m2262 PUJSKE prodam. Vanča vas 7, p. Tišina, tel.: 46 566, popoldan. m2263 NESNICE, jarčice, lahko dobite vsak dan v Babincih 49. Tel.: 82 401. m2264 NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, in gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2267 SVINJO, 130 kg, za zakol, prodam. Tel.: 45 259. m2273-10 posesti DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, v Fokovcih, z garažo, ugodno z možnostjo plačila v dveh obrokih, prodam. Tel.: 069 141 255 ali 041 773 290. m2146 LOKAL, 14 m2, v centru M. Sobote ugodno prodam. Tel.: 21 911, od 8. do 16. ure. m2194 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 873, zvečer. m2196 V LIMBUŠU prodam delno opremljeno visokonadstropno hišo, okrog 330 m2 bivalnih površin, okrog 750 m2 zemljišča, za 70.000.000,00 SIT prodam. GSM 041 611 255 ali 041 541 587. V STROGEM CENTRU MARIBORA, na zelo frekfentni točki, prodam ali dam v dolgoročni najem s predkupno pravico nadstropni lokal 110 m2, primeren za gostinstvo, fotoalje, projektivni biro, zastopništvo, minica-sino, igralnico itd. Tel.: 041 611 255 ali 041 541 587. m2197 NJIVO, 0,5 ha, v Lemerju in kosilnico BCS diesel, z vozičkom, malo rabljeno, prodam. Tel.: 44 188. m2201 GARAŽO v centru Šavel, dam v najem. Tel.: 27 313, zvečer. m2204 RASTLINJAK, 50 x 8,5 m, termogen 100 KW, prodam. Tel.: 062 734 300. m2206 GRADBENO PARCELO V RAKIČANU, Cvetkova ul. 7 arov, z zidanim objektom, prodam. Tel.: 24 841. m2208 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Murske Sobote s kletnim parkirnim prostorom prodam. Tel.: 32 872. m2215 ENONADSTROPNO DVOSTANOVANJSKO HIŠO (delno opremljeno) v Murski Soboti prodamo. Tel.: 069 24 670. m2222 GRADBENO PARCELO v Veščici pri Murski Soboti zelo ugodno prodam. Tel.: 251 150. m2233 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v zazidalnem načrtu v Lendavi prodam. Tel.: 75 047. m2249 ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vinogradom in sadovnjakom v Moravskih Toplicah (Moravske gorice 14), ugodno prodam. Tel.: 349 220 in 22 326 zvečer. m2250 ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Plačilo mesečno. GSM: 041 979 014 m2256 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Tel.: 069 55 11 443, GSM: 041 286 418.m2266-16 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI IN KMETIJSKI STROJI. Novi in rabljeni. Možne menjave. Ugodni krediti. Agrocar, 062 788 52 06. m2102 TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo in avtomobilizem. Plačilo na več obrokov - čekov. Abrocar 062 788 52 06. m2103 VSE ZA AVTO. Brezplačna montaža. Plačilo na več obrokov - čekov. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2108 KUPIM manjši traktor Steyr. Tel.: 27 870. m2129 TRAKTOR ZETOR ŠTORE, Univer zal, Deutz, Torpedo, Ursus, IMT ipd. kupim. GSM: 041 293 369. m2198 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 48 06 C, 900 delovnih ur, prodam. Por-dašinci 14, tel.: 44 188. m2199 MOTORNO ŠKROPILNICO Solo, še v garanciji, prodam. Tel.: 77 095. m2229 TRAKTOR IMT 549, letnik 1987, ugodno prodam. GSM: 041 647 079. m2230 SEJALNICO ZA SLADKORNO PE- SO, tip Rau Exakta, prodam. Tel.: 22 159. m2231 Štefan Tratnjek mizarski mojster v pokoju iz Murske Sobote V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dober in skrben mož, oče, dedek in stric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi 28 27. januar 2000, IBTIK SEJALNICO BECKER za sladkorno peso in koruzo prodam. Tel.: 409 154. m2239 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO in predsetvenik prodam. GSM: 041 596 234. m2242 KLASS DOMINATOR 80, z obema adapterjema, in traktor Deutz 27-06, letnik 1978, prodam. Tel. 27 275. m2251 ŽITNI KOMBANJ KLASS DOMINATOR 85 Z ADAPTERJEM ZA KORUZO TER GOLF DIZEL 1.6 prodam. Tel.: 86 171. TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ kupim. Tel.: 49 237. m2274-14 MALO DENARJA, ste delavni, Vas veseli terensko delo z ljudmi v prijetni družbi. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. m2270 delo INŠTRUKTORJA ZA GRADBENO SREDNJO ŠOLO - za tehniške predmete - iščem. Tel.: 041 846 186. m2214 GOSTINCA s šolo in aktivnim znanjem nemškega jezika ter izkušnjami zaposlimo za samostojno delo v lokalu. Tel.: 041 643 170. m2225 ZAPOSLIMO ZIDARJE - DELAVCE z znanjem strojnega ometava-nja. Podrobne informacije dobite po telefonu: 069 71 526 ali 041 610 377. m2255-3 kmetijski pridelki PRODAJA KAKOVOSTNEGA GNOJA - KOMPO- STA, nastalega pri pridelavi šampinjonov, ki vsebuje: N - 1,10 %, P - 0,70 %, K - 1,30 %, Ca in Mg - 2,20 %. Cena 3000 SIT za tono. Kompost naložimo na prevozno sredstvo kupca v TOMAŽU pri Ormožu. Naročila in informacije: ABC POMURKA - Gobarstvo, d. o. o. Lendavska 9, 9000 Murska Sobota tel.: 069 300 070 in 062 715 376 m2212 razno DELNICE MURE odkupujem zase. GSM: 041 676 170. m2127 PREKLICUJEM veljavnost listka za vpis mleka 20. 10. 1999 v HK št. 06938-5, izdanega na ime Karel Recek, Matjaševci 17. m2191 ODKUPUJEMO ŽAGAN LES, suh, star vsaj 1 leto, javor, hrast, jesen, češnja. Plačilo takoj. Mizarstvo Senčar, Križevci, tel.: 87 423, 041 827 781. m2200 NOVO LETO, NOV ZAČETEK možnost odličnega zaslužka s terenskim delom. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik med 9. in 15. uro po tel.: 061 159 90 03. m2207 KOŠARE IN KORBLE prodam. Tel.: 55 41 210. m2220 VEČJO KOLIČINO lamelnega parketa po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 74 477 ali 041 414 799. m2226 ODKUPUJEMO DELNICE, ki kotirajo na borzi. Pridemo na dom. Tel.: 069 27 321 ali 0609 626 215. m2241 Preklicujem veljavnost Potrdila o vpisu za mleko za september 1999, št. HK 58412-8, na ime Štefan Kavaš, Ižakovci 111. m2244 Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka z dne 20. 10. 1999 na hranilno knjižico št. 60054-4, izdano na ime Štefan Bagari. Bakovci, Ob Muri 34. m2245 VINO z dostavo prodam. Tel.: 79 189 ali 041 909 839. m2265 STAREJŠA ŽENSKA IŠČE ŽENSKO ZA DRUŽBO. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 49 322. m2269 VEČJO KOLIČINO lamelnega parketa po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 74 477 ali 041 414 799. m2272-13 IMATE PREVEČ ČASA, PA PRE- IŠČEMO ZANESLJIVO OSEBO ZA POMOČ STAREJŠEMU V GOSPODINJSTVU. Pokličite popoldne po tel.: 22 365. milil srečanja 45-letni dobro preskrbljen zdomec iz Prekmurja, brez obveznosti, želi spoznati prijateljico do 44 let, lahko brezposelno. Tel.: 062 229 75 79. ■ SI OSAMLJEN, ni nikogar, ki bi ti prisluhnil, te razumel in razvedril? Pokliči me! Tel.: 090 40 91, 156 SIT/ min. m2271-2 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA! Montaža gorilnikov in meritve izkoristka. Ogled in predračun brezplačen. Ivan Šarkezi, s. p. tel.: 76 376. m2152 ČISTILNI SERVIS »KRPA«, Jadranka Kovač s. p., ponuja svoje storitve. Pridemo tudi k vam na dom. Tel.: 041 34 77 57. m2186 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠČINO za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključni izpit ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 28 577. m2213-2 VELIKA ZIMSKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA MODUL 6/1, KOS SAMO 69.50 SIT itd. DISKONT UNIVERZAL BELEC LJUTOMER TEL: 84 105,84 104,87 630, GSM: 041 641 122 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR Tel.: (062) 22 80 110 Plema, s. p., Razlagova 24, Maribor DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZKHNNLN N 86. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča in sorodnica Irena Gabor iz Markišavec 33 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in-znancem, ki-ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali za vence, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Le kdo pozabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno drago bilo ves čas do zadnjega je dne. V SPOMIN Zoltanu Gerenčerju iz Murske Sobote Minili sta dve leti, odkar te ni več med nami, vendar boš v srcu vseh, ki smo te imeli radi, večno živel. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji ZAHVALA V 86. letu starosti je mimo zaspala draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Vugrinec iz Kobilja 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovane vence, cvetje, sveče ter za svete maše in druge namene. Hvala domačim pevcem, pevcem iz Prevalj, g. župniku za opravljen obred, g. Sajku za ganljiv govor in pogrebništvu Banfi. Posebej hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Karel Gomboc iz Večeslavec 126 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino, društvu upokojencev, zvezi združenj borcev NOV in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Časar iz Markovec 71 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi g. župniku Hriberniku in g. župrfiku Kavašu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi Ob cestnem jarku, blizu hiše beli križ stoji, tam, kjer pretrgal si mi življenjsko nitko mladosti. Prerani grob mi rožice krasijo, bele svečke noč in dan v spomin gorijo. V SPOMIN 1. februarja bodo minila štiri žalostna leta, odkar ni več med nami drage hčerke, sestre in vnukinje Andrejke Hozjan s Hotize 77 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči vsi, ki te neizmerno pogrešamo N SPOMIN Boleč je spomin na 25. januar 1999, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož in ati Ni te več med nami, pa vendar - z nami sil Anton Jakšič iz Gornje Bistrice 48 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov prerani grob, nam pa pomagate. Njegovi naj dražji Zvečer vesel si legel spat, a zjutraj nisi več mogel vstat. Ta grenka smrt te nam je vzela, v solzah ostala je družina cela. ZAHVALA V 82. letu nas je zapusti! naš dragi oče, dedek, brat in stric Mihael Balažič iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, pevcem, g. župniku, pogrebništvu Ferenčak, predstavnici občine za poslovilne besede in vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in v druge namene in nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi njegovi S1 svojim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Ludvik Horvat iz Mlajtinec 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, govorniku Jožetu Horvatu za ganljive besede in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Dragi dedi, pogrešal te bom tvoj Damjan wsni , 27. januar 2000 29 Bolečina da se skriti pa tudi solza zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 25. januarja je minilo pet let žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Kako zelo, zelo boli, ko se zavemo, da te več ni. N SPOMIN Mineva deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Hiša pusta, prazna je ostala, ko vzel od mene si slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V mojem malem domu ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih nikoli ne bom pozabila. ZAHVALA Viljem Prem iz Gornjih Slaveč Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 87. letu je umrla naša mama in babica Irma Lepoša iz Fokovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala za skrb in nego delavcem kirurškega oddelka 3. nadstropja bolnice v Murski Soboti, darovalcem cvetja, sveč in prispevkov za pokopališče, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem iz Radenec, gospe za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina. N SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 29. januar 1996, ko nas je zapustil dragi mož, oče in brat Ludvik Čontala iz Motovilec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi Ko življenje utone v noč, le žarek upanja še išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. SPOMIN na Jožeta Časarja ■ Jožkeca iz Lipovec 26.1.1993-26.1.2000 Spomin nate, na tvoje plemenito srce in neizmerno voljo do življenja ne bo nikoli pozabljen. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete lučko spomina. Tvoji najdražji Čas beži, nas pa v srcu seje 30. januarja Solza po licu polzi, Tebe ni. A spomin na te Nikoli na zbledi. Ko se dani, Obraz tvoj v soncu zažari in solza spet po licu spolzi. N SPOMIN enako boli, kot pred dvema letoma, ko utrnilo življenje našega dragega Stanka Jakiča iz Veščice Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečo v njegov spomin od srca HVALA. Vsi njegovi Franjo Barbarič iz Gaberja 6a Spominjamo se te vsi, ki smo te imeli neizmerno radi V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, dedek, pradedek, tast, brat, svak in stric Jakob Pajek iz Zbigovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu. Ostal boš v naših srcih. Vsi, ki smo te imeli radi. 25. januar 2000 Zbigovci, Police, Ljubljana Ko si odhajala, se nisi poslovila, saj si verjela, da boš prišla, a usoda je hotela, da za vedno si odšla. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. ZAHVALA V 46. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in botrca Marinka Sobočan iz Zadružne ulice 15 v Črenšovcih Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, v dobre namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala velja g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Kolariču za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Lepa hvala Rolandovim sodelavcem gostilne Tonček iz Beltinec, Tomijevim sošolcem in razredničarki ter kolektivu Mure - TMO II iz Murske Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton, sinova Roland in Tomi, oče ter sestra Vera z Damjanom Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Tiho, mirno je v 86. letu za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Aladar Gorza čevljarski mojster iz Pečarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, še posebno družinam: Hajdinjak, Sever -Žižek, Jožeta Horvata, Špilak in Šeruga. Hvala vsem prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ali v dobrodelne namene in vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Lepa hvala g. duhovniku Balažiču, pevkam žalostink, govornici in gasilcem. Obenem se zahvaljujemo Valentini, Andreji, Romani, še posebno pa Tatjani za pomoč na domu. Prisrčna hvala dr. Vorešu za vse obiske in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Janez Z ženo Marijano, hčerka Marinka, vnuki Janja, Andrej in Vito z Ženo Mirjano ter pravnuk Vitek V 85. letu meje zapustil dragi mož Štefan Šiplič iz Vučje Gomile 27 Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, posebno družini Kandal in Gorčan, ki so mi v dneh najhujše žalosti stali ob strani. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, ki so mi pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče ter dragega moža pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoča žena Jolanka in vse drugo sorodstvo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči. ZAHVALA V 57. letuje prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in dedku Jožetu Forjanu iz Melinec 16 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobre namene ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. kaplanu Janezu Ošlaju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Andreju Zadravcu in govorniku CERTUSA Maribor. Hvala sodelavcem podjetja CERTUS iz Maribora, kolektivu OŠ Beltinci, učencem in razredničarkam 8. a, 6. a, 5. a in 4. a razreda ter kolektivu doma starejših v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Žena Marija, hčerka Mihaela z družino, sin Daniel ter hčerke Jožica, Maja in Martina DRAGI DEDI - ZELO TE BOMO POGREŠALI! Tvoja vnuka Mihec in Špela ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi Slavko Polanič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala tudi za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter vsem, ki so ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala gospodu župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za lepe besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so našega Slavka pridno obiskovali med njegovo boleznijo ter mu vlivali upanje in moči pri premagovanju njegove bolezni. Hvala tudi pogrebništvu Banfi in Komunali. Vsi njegovi v globoki žalosti M. Sobota, 19. 1. 2000 30 OGLASI 27. januar 2000, VESTNIK ^Zenato & Co. ^02 IN PWDMA FINEGA OUA VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 55 91 207, GSM: 041 716 576. d.o.o. Sotot^. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE Zidarstvo-Fasaderstvo In izolacije zidov strojni ometi Jože Horvat SJL Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 ekološko kurilno olje premog plačilo na 8 čekov brezplačna dostava kurilnega olja MESEČNA ŽREBANJA 3 x 500I olja______ www.horizontsi Horizont vedno dovoli toplo ^69> EKOLOŠKO KURILNO OLJE ■ |FB» CESTANASTADION1/A ; Z*069/648-340 NAROČIL* od 8. do 19. ur«, BREZPLAČNA DOSTAVA. stihi: TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 Ljutomer, tel.: 10691 84 90 90. od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069135 460, od 9.00 do 17.00 ^pohištvo za vas Zatri um vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. DAVČNO SVETOVANJE IVAJNSIC pisarna MURSKA SOBOTA (368 10, 368 11) pisarna LJUTOMER (84 95 80, 84 95 81) DAVČNO SVETOVANJE, VODENJE RAČUNOVODSTVA, POSLOVNA (RAČUNOVODSKA) PROGRAMSKA OPREMA BIROKRAT za Windows, IZOBRAŽEVANJE (RAČUNALNIŠTVO RAČUNOVODSTVO). Igor Ivajnšič, univ. dipl. ekon, s strokovnimi sodelavci l/aš poslovni in osebni zaupnik Vlado PAVLIČ ®.p. UL MlkJoJa Kuzmiča 13 9000 M. Sobota garažno in vrata z daljine upravljanjem O K N A fVRATA V SENČILA HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel. & taks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! ALFA KOLEKTIV Racionalna enačba i i pti i i ob Dravi 3a’ j mmRmJkEmi IVI V Eli Im I I vv tel.: 062 783 828 1500 cm3 + airbag + klima + servo + centralno zaklepanje + el. pomik stekel + nakupni pogoji pri DAEMOBILU PTUJ* = 1.749.000 SIT *NAKUPNI POGOJI: KREDITI ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO NA POLOŽNICE. DAJEVVOO MOTOR Racionalna odločitev ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 <46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf (D 080-1200 POKLIČITE ! POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Oli d. n. o. Cena minute pogovčra 156 sit NOVO NOVO NOVO FRIZERSKI SALON v MALI POLAN1114 Tel. 70 672 041/881 556 Se priporoča s svojimi storitvami! slo Cena: <4.900 tolarjev 040 MIŠA GA IMA POVEJ NAPREJ Cena: 19.900 tolarjev Ponudba velja do 3*1. *1. 2000 oziroma do prodaje zalog. • POKLIČITE NAS: 080 40 40 • OBIŠČITE NAS: halo.simobil.si In ne pozabite: Halo je prvi predplačilni sistem v Sloveniji z odzivnikom -osebno telefonska tzoipicsca. Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatel, v več barvah, s Sl.MOBIL kartico (SIMI, priključitvijo v omrežje in 1.000 tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih 2.000 tolarjev. Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona. Priložen je ček Halo za 1.000 tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih a.GGC tolarjev pogovorov! ki za vas sprejema in hrani sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti. fiSTil , 27. januar 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar K o KONCERT MURSKA SOBOTA - 28. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani preddiplomski koncert absolventke flavte Akademije za glasbo Felicite Heric in absolventa harmonike Univerze za glasbo jz Gradca Dejana Prasla. Izvajala bosta dela Bacha, Pagahinija, Piazol-le in drugih. Vstop prost! GORNJA RADGONA - 28, januarja, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma dobrodelni koncert orkestra Big Band Glasbene šole Ljutomer. Na programu bodo priredbe evergreen melodij, filmske glasbe in znanih uspešnic. Izkupiček s koncerta bo šel za obnovo šole. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - 28. januarja, ob 18. uri bo v hotelu Zvezda predavanje svobodnega raziskovalca na področju mejnih znanosti Ivana Mohoriča: Grad - Oko Slovenije. Predavanje organizira Društvo radiestezistov - bioenergetikov Pomurja. PROSENJAKOVCI - 28. januarja, ob 9. uri bo na Dvojezični osnovni šoli zgodovinski kviz za osnovnošolce. LENDAVA - 28. januarja, ob 17. uri bo na Dvojezični srednji šoli predavanje Stoletja madžarske zgodovine univerzitetne profesorice dr. Marte Font. DOGODEK GORNJA RADGONA - 28. in 29. januarja, bodo potekali v Trstenjakovem domu in v župnijski cerkvi sv. Petra Trstenjakovi dnevi. V petek ob 17.30 bo strokovno predavanje prof. dr. Antona Stresa Človek prihodnosti, v soboto ob 14. uri bo vodil slovesno mašo in bogoslužje mariborski škof dr. Franc Kramberger, ob 15.30 pa bo blagoslovitev in odkritje doprsnega kipa akademika dr. Antona Trstenjaka ter podpis protokola o organizaciji Trstenjakovih dnevov. V kulturnem programu bodo nastopili: Mešani pevski zbor župnije Gornja Radgona, Nonet osnovne šole Gornja Radgona, Harmonikarski orkester glasbene šole Gornja Radgona in skavtj, ob koncu pa bo podelitev zahval donatorjem in dobrotnikom. LJUTOMER - 29. januarja, ob 15. uri bo v Domu kulture plesni program Zimski plesni utrinki mentorice in koreografinje Nine Fras. Sodelovali bodo plesalci z OŠ: Bakovci, Beltinci, Bistrica, Križevci pri Ljutomeru, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ljutomer, Stročja vas in Veržej ter plesalci iz plesne šole Devžej in Fitko iz M. Sobote. GLEDALIŠČE DOLINA PRI LENDAVI - 29. januarja, ob 18. uri bo v vaškem domu premiera gledališke predstave Vrata avtorja Gorana Babiča in režiserja Borisa Gyorkoša v izvedbi gledališča La Luna iz Lendave. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - 27. januarja, ob 19. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav otvoritev razstave likovnih del Milana Balažiča z naslovom Iz cvetočih trav v skrivnost. Razstavo, ki bo na ogled do 23. februarja, bo odprl umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin, nastopila pa bosta Trio Varošanci iz Turnišča in Milan Balažič kot Tetec iz Požarina. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij člana fotokluba Murska Sobota Dominika Steinerja iz Beltinec. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava Slovenski kraji avtorja Janeza Bošnaka. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice so na ogled dela predšolskih otrok oz. učencev vrtca in OŠ Ce-zanjevci. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Mladi bralci ustvarjajo, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. LENDAVA - V grajski galeriji je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja - grafika Štefana Galiča. LJUBLJANA - Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja En-dre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000! Kino Park M. Sobota Četrtek, 27. januarja: ob 17.00 ameriški zgodovinsko-akcijski film Trinajsti bojevnik, ob 19. 00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Kocka Petek, 28. januarja: ob 17.00 Kocka, ob 19.00 Trinajsti bojevnik Sobota, 29. januarja: ob 17.00 Trinajsti bojevnik, ob 19.00 Kocka Nedelja, 30. januarja: ob 17.00 in 19.00 Trinajsti bojevnik Kino Ljutomer Sobota, 29. januarja: ob 19.30 ameriška komedija Očka po sili Nedelja, 30. januarja: ob 17.15 in 19.30 Očka po sili K O Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v filmu Trinajsti bojevnik igra Antonio Banderas, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Monika Makovec, Ciril Metodova 17,9000 Murska Sobota. Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Naštejte vsaj še en film, kjer igra Antonio Banderas! Odgovor: Kupon št. 4 Odgovore pošljite do 1. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. B O R Z Z N A N Ji je informa- Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo OBDELOVALEC LESA MIZAR; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B,C; do 31.01.00; ATRIUM-NOVIIN-TERIERI D. O. O„ NORŠINC111, P.P. 61 , LJUTOMER AVTOMOBILSKI KLEPAR AVTOKLEPAR (AVTOKLEPARSKA DELA ZA OSEBNA VOZILA,LAHKO JE TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 28.01.00; AVTOBUSNI PROMET D. D., BAKOVSKA ULICA 29A, M. Sobota AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK(PRIPRAVNIK); določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE PROGRAMSKIH ORODIJ MOTO-ROZNANSTVO; do 28.01.00; INTEGRAL, PROMET IN DELAVNICE D. D„ 'NDUSTRIJSKA CESTA 1, Lendava -Lendva VOZNIK-AVTOMEHANIK V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PROMETU (IZPIT IZ C IN E KATEGORIJE); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: POGOJ JE IV.STOPNJA IZOBRAZBE, KANDIDATI NAJ SE PREJ TELEFONSKI DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 16.02.00; MARTINEC ANTON S. P. TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKI-ŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA AVTOMEHANIK ZA TOVORNA VOZILA, ZAŽELJEN VOZNIŠKI IZPIT C IN E KATEGORIJE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; ostali pogoji: IZKUŠNJE Z DELOM S TOVORNIM VOZILOM, KANDIDATI SE NAJ TELEFONSKO DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 16. 02.00; Martinec Anton S. P. TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKIŠAVSKA 3, M. Sobota VOZNIK; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 19.02.00; KARLO VLADO S. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI AVTOMEHANIK (AVTOMEHANIČNA DELA V SERVISU OSEBNIH VOZIL); določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 28.01.00; AVTOBUSNI PROMET D. D„ BAKOVSKA ULICA 29a, M. Sobota AVTOELEKTRIKAR AVTOELEKTRIČAR (PRIPRAVNIK); določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: ZNANJE PROGRAMSKIH ORODIJ MOTOROZNAN-STVO; do 28.01.00; INTEGRAL, PROMET IN DELAVNICE D. D., INDUSTRIJSKA CESTA 1, Lendava - Lendva ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: POŠKUSNA DOBA 1 MESEC; do 27.01.00; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DO-BRONAK; št. del. mest: 15 ČEVLJAR ČEVLARSKI MOJSTER; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 01.02.00; FJF PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 35 1 1 5 43 cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • iščejo se znanja lektoriranja slovenskih tekstov, • ponujajo se znanja igranja na klavir in kitaro ter • domače zdravljenje gripe in prehladnih obolenj... Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. ODLAZIM - Plavi orkestar 2. WHEN THE HEARTACHE IS OVER - Tina Turner 3. HEARTBREAKER - Mariah Carey 4. THE WORLD IS NOT ENOUGH - Garbage 5. ČA BIN DA - Gustafi 6. UFT ME UP - Geri Halliwell 7. SMOOTH - Santana & Rob Thomas PREDLOGI: ROXANNE - George Michael NEK' Tl JUTRO MIRIŠE NA MENE - Alka Vuica I HAVEADREAM - Westlife LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MILIJON RUBINOV - Simona Weiss 2. KO TE NI - Lara Baruca 3. PRI VODNJAKU - Nude 4. SE ŠE SPOMINJAŠ - Sendi 5. ŽIVLJENJE KROG - Neca Falk 6. VERJEMI V LJUBEZEN - Oto Pestner in Oliver Dragojevič 7. MILENIUM - Agropop PREDLOGI: PLES OBLAKOV - Eida Viler POGLEJ ME ŠE ZADNJIKRAT V OČI - Aurora POJ Ml SERENADE - Helena Blagne LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. V NAŠI VASI ZVONOVI ZVONIJO - Primorski fantje 2. 2000 LET - Slovenski muzikantje 3. NAVIHANA ŠTAJERKA - Dan in noč 4. 2000 ŠE IN ŠE - Pih. ork. + Gašperji + Grega Avsenik 5. VEDNO ZA VEDNO - Alfi Nipič 6. SLOVENSKA PESEM - Petovio 7. BELI VENČEK - Jože Bohorč PREDLOGI: ČE Ml KRADEL BOŠ POLJUBE - Robert Goličnik s prijatelji LE ZAKAJ SRCE ZAJOKA - Fantje treh dolin V PLANINI RASTE ROŽA - Denis Novato Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 3. februarja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ŠKRILEC D.O.O., LENDAVSKA ULICA 37, MURSKA SOBOTA . FRIZER FRIZERKA; nedoločen čas; jeziki: hrvaški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji' ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC' do 01.02.00; ŠTUMBERGER ANGELCA S.P..AMD+NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI ZIDAR ZIDARSKA DELA; določen čas 24 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 16 02.00; HORVAT IVAN S.P., ZIDAR-STVO-FAZADERSTVO, MELINCI 137/ A, BELTINCI; št. del. mest: 3 ZIDAR (OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL); določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 19.02.00; KRIŽAN MIRKO S. P. TESARSTVO IN ZIDARSTVO, Čakova 14, VIDEM OB ŠČAVNICI KUHAR NATAKAR I KUHAR-NATAKAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNA DOBA 1 MESEC; do 28. 01.00; BIM Z ZVEZDICO D.O.O., M. Sobota, Ciril Metodova 50, M. Sobota NATAKAR VSA NATAKARSKA OPRAVILA (natakarica); nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 09. 02.00; Macun Slavko, S. P. BAR MA-CUN, STROČJA VAS 20, Ljutomer NATAKARICA; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST STANOVANJA, POSKUSNO DELO 2 MESEC A; do 31.01. 00; BRUNEC HELENA S.P., OKREPČEVALNICA BREZA, BREZOVICA 43, VELIKA POLANA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kate- ŠNJE POŠLJEJO NA ZGORNJI NASLOV); določen čas-12 mes.; 21. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT,2 LETI IZKUŠEN J Z VOŽNJO VOZILA B KATEG.,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 01.02.00; ZDRAVSTVENI DOM, M. SOBOTA, GRAJSKA ULICA 24, M. SOBOTA VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: IZPIT B KATEGORIJE, ZAŽE-LJENO ZNANJE MADŽ ARSKEGA JEZIKA; do 28.01.00; ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, KIDRIČEVA ULICA 24, LENDAVA-LENDVA DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA NABAVE IN PRODAJE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 01.02.00; IMGRAD, Industrija montažnih gradbenih materialov d.d., Ormoška 46, Ljutomer PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; določen čas 1 mes.; jeziki: slovenski jezik - go- vorno in pisno; do 01.02.00; SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA, ŠOLSKO NASELJE 12, M. SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG I PSIHOLOG; nedoločen čas; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA; do 28. 01.00; VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI — VERŽEJ, BRATSTVA IN FNOT- ZAVOD VERŽEJ, BRATSTVA IN ENOTNOSTI 5, VERŽEJ; DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU LENDAVA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROK.IZPIT, DRŽAVLJAN RS, VELJA VNA LICENCA,3 MESECA POSKUSNO DELO; do 01. 02. 00; ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, KIDRIČEVA ULICA 24, LENDAVA - LENDVA; (*) DOKTOR STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU LENDAVA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN RS, VELJAVNA LICENCA ZDRAV. ZBORNICE SLOVENIJE; do 01. 02.00; ZDRAVSTVENI DOM, Kidričeva ulica 24, Lendava - Lendva. KREKOVA BANKA Kupon Št. 4 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ____ 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: j Cene (SIT) na tržnicah gorije: B; do 09.02.00; KREFT SLAVKO S. P. OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER NATAKARICA (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 24 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali pogoji: KANDIDAT NAJ BO IZ OKOLICE (DO 15 KM); do 27.01.00; VARGA MILAN S. P. OKREPČEVALNICA VIKTORIJA, FILOVCI 7, BOGOJINA NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNICA,MORA BITI UREJENA IN KOMUNIKATIVNA; do 01.02.00; KLEMENT LADISLAV S. P. OKREPČEVALNICA KLEMENT, ARHITEKTA NOVAKA 13, M. SOBOTA NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: hrvaški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC; do 01.02.00; ŠTUMBERGER ANGELCA S.P.,AMD + NEPREMIČNINE, PREKMURSKE ČETE 110, ČRENŠOVCI ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI.TEHNIK-VOZNIK REŠEVALNEGA VOZILA V REŠEVALNI SLUŽBI (KANDIDATI NAJ PISNE PRO- I ZA NOVE SODELAVCE V banki, ki si v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalcev ter plemeniti njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca, DIREKTORJA POSLOVNE ENOTE MURSKA SOBOTA Razmislite o sebi in se predstavite! Ste sposobni vodenja in organiziranja, s smislom za timsko delo, akvizicijo ponudbe, komunikativni? Imate visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje angleškega ali nemškega jezika, obvladujete delo s PC-računalnikom? Z veseljem sprejemate nove izzive in iščete nove poti? Opišite svoja znanja, pričakovanja, želje in cilje ter priložite potrdila o izobrazbi. Svojo prijavo z življenjepisom pošljite v osmih dneh na naš naslov: Krekova banka, d. d., Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor Spoznajmo se in prepričajte nas! Postali boste naš sodelavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z mandatno dobo 4 let, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s kreativnim, odgovornim in dinamičnim delom, s stimulativnim dohodkom in dobrim imenom Krekove banke, kar vam zagotavlja osebno rast in zadovoljstvo. Skupaj si bomo prizadevali uresničiti naše cilje. "Da da denaa a itajdi itaue^a.! Sadje in zelenjava Murska Gornja ^/bota______Radgona Ljutomer Maribor Jabolka .... 100-120 180 ... 140 180 Hruške 450 400... 380 500 Pomaranče 180 200... 180-220 250 Limone 280 280... 280..... 250 Banane 150 180... 179 180 Kivi 400 380 .... 250-300 400 Suhe slive 600 .... 700 800 Orehi, jedrca 1.200 1.000.... 1.090 950 Solata, puterica. Solata, endivija.. 500 300 500.... 250.... 550 290 600 350 Cvetača 350 400.... 350 400 Zeleno zelje 100 80.... 80 100 Kumare 400 450 400 - 500 Rdeče zelje 120 150 120 1 50 Korenček 250 250 220. . 250 Paradižnik 450 400 ... 200-400 400 Paprika .. 400-800 450 499 700 Čebula Česen 100 160 80-100 100 400 400 400 400 Rdeči radič Fižol Krompir 450 80 400 350 100 ......400 300 70... 500 400 100 Peteršilj 500 400 500 600 Hren Dateljni Belo grozdje Ananas Por Klementine Kitajsko zelje Zelena 400 . 400-500.. 250 200 150 400 1.000 450 450 400 230 200 400 960 .. 350-450 400 400 200 200 500 1.000 500 500 500 200 300 Kisla repa 200 200... . 400 180 500 Kislo zelje Kaki Mandarine Bučke 200 350 '250 200 350 250 180 400 260 250 400 250 Grenivke Suhe fige Ohrovt 300 250 700 400 280 660 500 300 800 Suhe marelice šampinjoni 500 .... 1.000 600 280 1.200 600 300 .... 1.300 600 HTTP://WWWd>J^F".SI VESTNIK NA INTERNETU ZADNJA STRAN v dvoje je lepše Menjalniški tečai Pomurske banke 25.1. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 25.1. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,4099 14,4268 14,5689 Francija 1 30,2282 30,2637 30,5618 Nemčija 1 101,3811 101,5000 102,5000 Italija 100 10,2405 10,2525 10,3535 Švica 1 122,9440 121,8573 124,3009 ZDA 1 197,3958 197,6273 199,5744 Olajšajte si vaš vsakdanjik - urejajte vaše finančne zadeve na hitrejši, varnejši in predvsem udobnejši način. Trajno pooblastilo po tekočem računu vam omogoča, da Vaše redne mesečne obveznosti poravnate brez obiska v banki in brez skrbi o tem, kdaj jih je treba plačati. Na podlagi Vašega pooblastila bo banka ob določenih datumih v mesecu avtomatično poravnala račune za: - PTT-storitve, - RTV-naročnino, - naročnine za različne revije in časopise, - električno energijo, - komunalne storitve, - obveznosti, nastale z uporabo plačilnih kartic, in - razne druge obveznosti. Življenje brez ljubezni je kot leto brez pomladi pravi ruski pregovor. Zakaj bi se torej ne ljubili? Je pa res (kot pravi drugi pregovor), da je ljubezen kot Mesec: kadar ne rase, usiha. Zdaj 26-letni Daniel Baša iz Vučje Gomile na Goričkem je končal srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, potem pa se je prekvalificiral in postal zidar. Zaposlen je pri podjetju Gomboc - gradbeni inženiring Beltinci. V prostem času, ki pa ga je nekaj več le pozimi, rad pomaga na domači kmetiji. Tudi mleko je neki dan odpeljal v vaško zbiralnico. Pozneje pa je sploh rad opravljal ta prevoz, kajti zagledal se je v lepo zdaj 20-ietno Simono Kianec /O ) pomurska banka ---Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke iz Sela, ki je prav tako prinašala mleko v zbiralnico. Zrasla je velika ljubezen. Od tedaj je minilo dobro leto dni. Simona se je preselila v Vučjo Gomilo in proti koncu lanskega leta sta se poročila. Najprej seveda civilno, nato pa še po obredu svojih cerkva. Poroka je bila torej ekumenska, kajti Simona izhaja iz evangeličanske, Daniel pa iz katoliške družine. Obreda sta opravila senir Geza Erniša in martjanski župnik Ivan Kranjec. Danielu je bil priča Rafael Grah iz Černelavec, Simoni pa Geza Kianec iz Vučje Gomile. Nevesta je prevzela možev priimek Baša. Gostija je bila v gostišču Šiplič v Puževcih, igrali pa so Metulji. Začasno stanujeta na Baševi domačiji, v prihodnosti pa se bosta preselila v prenovljeno bližnjo hišo. »Zibala bova v juniju,« je na koncu kramljanja razkrila Simona. Lepo! Otrok je slavček v družini, pravi hrvaški pregovor. Temu se pridružuje tudi rek: Največja sreča je v zibelki. - Š. S. Praznovanje dneva madžarske kulture Prireditve pomurskih Madžarov ob prazniku Banko lahko pooblastite tudi za prenos dela Vaših sredstev na različne varčevalne račune oziroma knjižico. Podrobnejše informacije dobite v svoji enoti Pomurske banke. VESTNIKOV KOLEDA 27. januar, četrtek, ANGELA 28. januar, petek, TOMAŽ 29. januar, sobota, VALERIJ 30. januar, nedelja, HIJACINTA 31. januar, ponedeljek, JANEZ 1. februar, torek, BRIGITA 2. februar, sreda, SVEČNICA rejšnji teden so tudi v Pomurju v krajih, kjer živijo prebivalci madžarske narodnosti, zaznamovali madžarski kulturni praznik, dan madžarske kulture, ki ga Madžari praznujejo 22. januarja. Ta dan praznujejo kot spomin na nastanek madžarske himne, ki je nastala pred 177 leti in jo je napisal Ferenc Kolcsey. Tudi v pokrajini ob Muri so ta dan zaznamovali s kar nekaj proslavami in predstavitvami kulturne dejavnosti. Lunine mene: 31. januarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 27 minut, zašlo pa ob 17. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 38 minut, kar je za 24 minut dlje kot pred desetimi dnevi. 28. januarja ob 8. uri in 59 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Osrednja prireditev je bila v soboto v lendavskem gradu v organizaciji Zveze za kulturo madžarske narodnosti Lendava in Zavoda gale-rija-muzej v Lendavi, kjer so predstavili monografijo priznanega madžarskega neobaročnega kiparja Gyorgyja Zale, ki je bil rojen v Lendavi. Sledil je literarni program. V Dobrovniku so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor iz Trimlinov, pevski VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ zbor KD Solzice iz Žitakovec, ci-trarski ansambel Lusta banda, mešani pevski zbor, recitatorji, svojo novo kaseto pa je predstavil Tibor Ringo Kovacs. Na prireditvi v Središču so nastopili citrarski ansambel iz Magjarszombatfeja ter domači glasbeniki in recitatorji. Prireditev ob prazniku so pripravili tudi na Hodošu, kjer so sodelovali nastopajoči iz recitatorskega studia iz Nagykanizse in Lendave ter glasbe- VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku zlati obesek! na umetnica lldiko Czirakine Kiss. Na prireditvi v Žitkovcih so nastopili literarno-glasbena skupina Komisz Kenyer, glasbenik Balazs Radva-nyi, moški pevski zbor iz Dobrovnika, domači pevski zbor in folklorna skupina kulturnega društva Solzice iz Žitkovec. J. GABOR ■ Na kratko Gornja Radgona V družbi Pomurski sejem so za tehnično vzdrževanje (v glavnem pokritih površin) porabili v minulem letu 80.000.000 tolarjev. V letošnjem letu bodo skušali pridobiti dokumentacijo za zgraditev nujno potrebnega povezovalnega objekta za infrastrukturne namene, kot so banka in pošta ter večnamenska dvorana. Objekt bodo začeli graditi prihodnje leto. (G. G.) Odranci V tej občini so lani veliko naredili zlasti na komunalnem področju, saj so dokončali četrto fazo gradnje čistilne naprave in v celoti uredili kanalizacijo ter asfaltirali vse ceste. V tem letu bi radi pridobili v Odrancih kak obrtni ali celo industrijski obrat. V zadruženem domu pa so po odkupu od Mercatorja pridobili nekaj prostorov, v katerih naj bi bil podjetniški inkubator. (J. Ž.) Cankovski župan Viktor Vor-šič - Viktorios seli svojo turi-stično-gostinsko dejavnost s sedeža občine. Prva postaja je v soboški La Luni. Na Cankovi se gostinstvu naj ne bi povsem odpovedal. Na osnovi prijateljstva z občino Lukovica se namreč že dogovarja za franšizo z znamenitim gostiščem Konšek. Tako se Cankovi obetajo trojanski krofi. ***** Pomurski poslanci te dni niso dosegljivi, liga LDS, ki prevladuje, je v tolminski haciendi, kjer so začeli s proučevanjem geografske karte iz časov Av-stro-Ogrske. Po tej karti bodo predlagali delitev volilnih okrajev. ***** Športni menedžerji soboškega okolja te dni predvsem ugotavljajo, kateremu športu je naklonjen novi direktor Potrošnika mag. Alojz Režonja. ***** Po dvigu temperature v soboški enoti SKB-ja, kjer se je namigovalo o zamenjavah, naj se padcu temperature ne bi izognil tudi vrh Pomurske banke. Govori se, da naj bi imela NLB nekaj kadrovskih presežkov v svojem predstavništvu v Budimpešti, ki jih namerava ustoličiti v Murski Soboti. ***** Pomurska javnost naj bi sprejela z velikim odobravanjem definiranje nacionalnega interesa, ki se je zgodil pri sprejemanju letošnjega proračuna. Izredno zadovoljni so namreč, da se je le našel denar za lendavski kulturni mavzolej, še bolj pa, daje bila izigrana porodnišnica. Ob tem so politiki prepričani, da se bo porodnišnico dalo zgraditi s prostovoljnimi prispevki in morda tudi samoprispevkom, ki so ga Pomurci vajeni. ***** Eksmenedžerja hodoških Semen Kuhar in Lutar se že pripravljata, da omenjeni obrat vzameta v najem. Da bo posel zanesljiv, bosta v projekt vključila prokurista Mirana Ži- , lavca. ***** Tišinski župan Alojz Flegar je po temeljitih psihotestih ugotovil, da nima primernega kandidata za podžupana, zato bo še naprej brez njega. Najresnejšemu kandidatu svetniku Omarju pa je ponudil vodenje komisije za evropske integracije s posebnim poudarkom na sodelovanju z Nizozemsko. ***** Ludvik Bratuša - Luidži še naprej ignorira Iveka Rotdajča. Ta upa, da se bodo odnosi otoplili po še nekaj zavrnjenih pošiljkah sira s tujih trgov. Toda to so špekulacije, kajti ljutomerska kislost se spreminja v sladkost. ***** K.o. Tešanivci dobiva kmetijsko industrijsko cono, v kateri bodo hladili in pregrevali sinergijske pridelke. K.o. Te-šanovci je izbrana zaradi največje koncentracije pameti v tej vasi znotraj Moravskoto-pliške občine. KEŠEM m KONJ