Kosova graščina MUZEJSKO DRUŠTVO Titova 64 JESENICE 64270 Jesenice Tel.: 064 82-061 DRUŠTVENI ČASOPIS Leto 1 Jesenice, marec 1991 Štev. 2 Urejuje uredniški odbor: Janez Meterc, Joža Varl, Tone Konobelj NASTAJANJE MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE 27. decembra 1990 je bila sklicana v Kosovi graščini na Jesenicah v imenu iniciativnega odbora za ustanovitev Muzejskega društva Jesenice (sklicatelj T. Konobelj v imenu Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice) ustanovna seja MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE. Na sejo so bili vabljeni in so se je udeležili posamezniki, ki delujejo oziroma sodelujejo v okviru dejavnosti, ki naj bi zajemalo bodoče društvo (Avgust Delavec, Marjan Dolinšek, Franc Konobelj -Slovenko, Tone Konobelj, Zdravko Kovačič, Janez Koželj, Andrej Malenške, Janez Me-terc, Alojz Noč, Anton Noč, Klemen, Mira in Tomaž Novak, Ivana Pretnar, Dušan Prešeren, Borut Razinger, Izidor Trojar, Joža Varl in Anton Žerjav). Udeleženci ustanovne seje so imenovali naslednje člane v pripravljalni odbor za pripravo društvenih dokumentov, registracijo društva, organizacijo ustanovnega občnega zbora ter drugih dejavnosti, ki so v zvezi z ustanavljanjem društva: Tone Konobelj, Avgust Delavec, Franc Konobelj, Zdravko Kovačič, Majda Malenšek, Janez Meterc, Dušan Prešeren, Borut Razinger in Joža Varl. Pripravljalni odbor se je sestajal na svojih sejah (H. in 28. januarja, 18. febru-arja 1991) v prostorih Kazine na Jesenicah, opravil potrebne dejavnosti ter sprejel sledeče sklepe: Sedež društva bo v Kosovi graščini na Jesenicah, Titova 6A, kjer se do ustanovnega občnega zbora vpisujejo bodoči člani društva. Na pročelju stavbe bo urejena oglasna deska. 2. Področje delovanja bo območje jeseniške občine, člani pa so lahko vsi državljani republike Slovenije. 3. Društvo bo prostovoljno združenje tistih ljubiteljev in profesionalcev, ki bodo pripravljeni sodelovati na vseh področjih dejavnosti, ki so v zvezi z muzealstvom, varstvom naravne in kulturne dediščine. člani društva lahko postanejo tudi delovne organizacije, društva in zgodovinski krožki na šolah. Društvo se bo privezovalo s sorodnimi društvi doma in v zamejstvu. A. Pripravljalni odbor je sestavil osnutek pravil za registracijo društva. 5. Za društveni znak je predlagan grb javorniške fužinarske družine Zoisov, ki ga predstavlja stoječi lev (imenovan Zoisov lev). Znak se bo uporabljal kot zaščitni in spoznavni simbol na vseh društvenih dokumentih in žigu. Grafično je znak oblikoval slikar Branko Čušin s Koroške Bele, društveno izkaznico pa je oblikoval Damjan Jensterle z Blejske Dobrave. 6. Finančno program delovanja društva je zasnoval Borut Razinger. 7. Društveno glasilo bo prejemal in v njem lahko sodeloval vsak član društva. 8. Društvo bo skrbelo tudi za izdajanje jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje. MUZEJSKO DRUŠTVO ITSE N ICE 9. Poleg že omenjenih društvenih dokumentov je pripravljalni odbor oskrbel inventarno knjigo, blagajniško knjigo in knjigo za vodenje kronike društva ter imenoval Zdravka Kovačiča za društvenega arhivarja. Na zadnji seji se je odbor odločil, da bo ustanovni občni zbor Muzejskega društva Jesenice H. marca 1991 v Kazini na Jesenicah. 0 svojem delu je odbor obveščal javnost preko glasila Zelezar in Radia Triglav. S temi dejavnostmi je pripravljalni odbor zaključil svoje delo. Urednik: Janez Meterc J. V. Valvasor (1689): STARA SAVA IZVLEČEK IZ OSNUTKA PRAVIL MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE 1. Pospeševanje spomeniško-varstvene kulture s tem da člane spodbuja k čuvanju kulturne in naravne dediščine in preprečevanju njihovega uničevanja 2. Spodbuja zapisovanje krajevne zgodovine in spom skega ter ustnega izročila ter gojiti ljubezen i tega izročila. To velja tako za kulturno in nar, dediščino, pa tudi ljudsko izročilo in domoznarv stvo v celoti. 3. Spodbuja zbiranje zgodovinskega gradiva, predme tov, dokumentov, knjig, listin, fotografij, ume' niških del, etnoloških predmetov, starega denarj značk, kolajn, medalj, znamk, starega orodja in orožja, tehničnih posebnosti in starin, fotoapai tov, modelov in maket, mineralov in fosilov ter drugo, kar naj bi vse lahko predstavljalo pomenil dopolnilno gradivo bodočih stalnih muzejskih ra; stav ali privatnih zbirk. Člani se lahko združe jejo po interesnih področjih, lahko pa tudi po krajevnem ključu. A. Povezovanje članov po interesnih področjih ali krajevnem ključu ni obvezno, društvo bo pospeše' vaio delovanje članov v celoti, po področjih ali kraj ih. 5. Prirejanje strokovnih srečanj, predavanj in drui oblik s področij delovanja društva, organiziran; strokovnih razstav in predstavitev društvenega! drugega gradiva, organiziranje strokovnih ekskui zi j ter podobno. Na teh prireditvah lahko sodelt jejo člani ali pa povabljeni strokovnjaki z do' ločenih področij. 6. Razvija založniško dejavnost v obliki jeseniške! zbornika za krajevno zgodovino JEKLO IN LJUDJE, društvenega časopisa in drugih strokovnih in po' ljudnih publikacij, katerih naročniki so vsi čil ni društva. Če pa je v družini več članov, pa vsaj enega izvoda. Osrednji spomenik padlim v NOB in žrtvam TUDI DEL KULTURNE DEDIŠČINE Kulturno dediščino predstavijajo tudi spomeniki in obeležja, ki označujejo najpomembnejše kraje in dogodke iz časa med obema vojnama ter obdobja narodnoosvobodilne borbe. Vse te spomenike in obeležja smo-postavi 1i v času od leta 1945 do današnjih dni. V naši občini je takih obeležij in spomenikov več kot 130; približno 50 od njih je posvečenih padlim borcem NOV. Ostala obeležja zaznamujejo kraje, kjer so se nahajali sedeži raznih političnih organizacij oziroma so se odigrali pomembni dogodki. Označeni pa so tudi tisti kraji, kjer je okupator streljal talce, da bi s tem preprečil partizanske akcije. Občinska skupščina je večino teh obeležij in spomenikov zakonsko zaščitila in v ta namen tudi programira v letnem proračunu določeno vsoto finančnih sredstev, ki sicer ne zadostujejo v celoti, so pa vseeno velika pomoč za njihovo stalno vzdrževanje. Zavarovani so tudi posamezni partizanski grobovi in skupna grobišča. Kot določeno obveznost in s tem pomoč so nekatere delovne organizacije prevzele pokroviteljstvo, oziroma patronat nad nekaterimi spominskimi obeležji. Vsi tovrstni spomeniki in obeležja, ki so v naši občini precej skromnega značaja (izjeme so nekateri spomeniki, kot na primer na Hrušici, Plavžu, pred železniško postajo na Jesenicah, na Javorniku, v Mostah), predstavljajo odraz naše zavzetosti, požrtvovalnosti in spoštovanja do te polpretekle zgodovine. Pri tem so svoje prispevali priznani slovenski umetniki (npr. Z, Kalin S. Pengov, J. Torkar) ter znani arhitekti (npr. E. Ravnikar, V. Kopač, G. Velepec). Zelo lepo in estetsko se ti spomeniki vključujejo v okolje v Spominskem parku na Plavžu. Vsa ta spominska obeležja nas spominjajo na najtežje obdobje naše zgodovine. Ljudje, katerim so posvečena ta obeležja, so bili skromni jeseniški delavci, revolucionarji in junaki, saj so v neenakem boju žrtvovali največ, kar so mogli - svoja življenja. V predvojnem času je bila večina njih vključenih v različne ideološko obarvane kulturne in druge organizacije. S prenehanjem veljavnosti družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOB je precejšnje breme skrbi za njih ponovno padlo na ramaena Zveze združenj borcev NOV. Franc Konobelj-Slovenko MUZEJSKO DRUŠTVO J ES E S ICE LITERATURA ZA ZBIRALCE KLJUČI IN KLJUČAVNICE Leta 1981 je Gorenjski muzej iz Kranja pripravil razstavo z naslovom "OKOVJE". Ob tej razstavi je izšel tudi katalog, kjer je stilno in kronološko prikazan razvoj predvsem ključa in ključavnice, pa tudi drugih elementov kot so tečaj, nasadilo, vratno tolkalo, primež in ščitek. Katalog je moč dobiti v Gorenjskem muzeju v Kranju, Tavčarjeva A3. OKENSKE MREŽE Leta 1974 je Milan Kumar izdal grafični katalog kovanih mrež z naslovom "KOVANE MREŽE". Mreže je razdelil po pokrajinskem ključu (Dolenjska, Gorenjska, Ljubljana z okolico, Notranjska, Primorska, Slovensko Primerje in Štajerska). Knjigo je moč dobiti le še v anti-kvari atih. STARI AVTOMOBILI Pri Mladinski knjigi je leta 1988 izšel zanimiv barvni prevod knjige Juraja Porazika "STARI AVTOMOBILI". V knjigi so ilustrirani opisi najbolj zanimivih avtomobilov, ki so bili izdelani med letoma 1770 in 1940. Knjigo prodajajo v vseh knjigarnah. STARE LOKOMOTIVE Leta 1984 je pri Železniškem gospodarstvu izšel katalog Staneta Kumra SLOVENSKE MUZEJSKE LOKOMOTIVE. V katalogu je obdelano 42 ohranjenih lokomotiv med letoma 1861 in 1932, pa tudi 48 tistih, ki se niso ohranile in so vozile na slovenskih progah. Katalog ima Železniški muzej v Ljubljani. STARO OROŽJE Pri založbi Panda press v Beogradu je pred leti izšel katalog D. Pantelića SVE PUŠKE SVETA. Puške so v knjigi razdeljene po namenu, po načinu delovanja, glede na velikost kalibra in vrsto municije. Kljub slabemu tisku in ilustracijam je knjiga koristen priročnik. Pred leti so sprejemali pismena naročila na naslov PANDA PRESS, Dragana Pantelića in Dragana Milovanoviča, 11070 BEOGRAD, poštanski fah 148. PLANIŠKE ZNAČKE V peti številki jeseniškega zbornika JEKLO IN LJUDJE, 1985, je Borut Razinger kataloško obdelal ZGODOVINO PLANIŠKIH ZNAČK. Značke je razdelil na "uradne" in "neuradne". Med letoma 1934 in 1984 je bilo izdanih 351 značk. Lastnik zbil— ke je avtor sam, katalog pa je moč dobiti pri avtorju Borutu Razingerju, 64270 JESENICE, Hrušica 175. NUMIZMATIKA Numizmatično društvo Slovenije izdaja za ljubitelje in zbiralce starega denarja, medalj, bankovcev, odlikovanj in značk NUMIZMATIČNI VESTNIK. Sedež društva je v Ljubljani, Ilirska 14, kjer so tudi redni sestanki vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, ob 18. uri. Nedeljska srečanja pa so v hotelu Ilirija v Ljubljani od 9. do 13. ure. STARE RAZGLEDNICE V zadnjih letih je izšlo nekaj zanimivih in bogato opremljenih knjig starih razglednic. Predvsem so cenjene tiste izpred prve svetovne vojne, ki so jih tudi kolorirali. Na Jesenicah je bila leta 1988 prva taka razstava z naslovom PANORAMA JESENIC NA RAZGLEDNICAH PRED PRVO SVETOVNO VOJNO. V knjigarni so še vedno na voljo knjige POZDRAV S SLOVENSKIH KRAJEV in najnovejša NAPREJ ZASTAVA SLAVE. Tone Konobelj PREDLOG LETNE ČLANARINE: - 100 din za člane - 50 din za upokojence, vojake in študente - 10 din za dijake in učence NASLOV DRUŠTVA Muzejsko društvo Jesenice 64270 JESENICE Cesta maršala Tita 64 telefon: 064-82-061. URADNE URE: vsak dan od-10. do 12. ure in od 16. do 18. ure razen ob sobotah in nedeljah. v* km k m kulturne dediž ■ Wm ■ Wm r