TU^mi «dv«iduB| I* I I Tf I ^^^ VUBj ^Bifl^^^ I^^^ m^^L B^^ ^^^ Officio! Orgon «f86 9l*vf> " 11 I ^^ ^^ Organi- 11 p ----' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ____ F'No.' 107 CLEVELAND, OHIO. FRIDAY. SEPTEMBER 13 th, 1918. " LETO XI. - VOL. XI. Izdajalci v aeriski anuadi? Ostro povelje vsem vojakom. ll^^feeriSaOflftt^ p sept* Ameriške čete na fronti doma streljajo na vsakogar, ) kdor bi tekom boja s sovražnikom začel kričati, da je pri-•eljc, da se morajo A- ajfi podati, cfcrjih sov-ljame. Nadalje se 27^''av^ta v bc^ni pri FisJ I Ml^jjMSt^kati od ene sto-| tnijc^jAge in kričal, naj , se amerfcki: vqjaki utfajo, častniki odsvetujejo Vsak mi daljni boj kot brespotfiemty no klanje. Uradna odredba se gla§i: Oseba ki razširja take vesti med vojaki je sovražnik preoblečen v ameriš- lŽi 'uniformo aH pa je izdajalec * naših vrstah, ki drži ki Nemci, ali pa navaden lopov in strahojjetecjki $e mu je zmešala pamet. Naj bo kdorkoli, ustreljen mora biti nemudoma. Kadar se vrši bitka nikakor nlmamd Časa:, da bi preiskovali kdo povzrocuje panikp fttefl vojaki. Dolžnost vsakega Častnika in vojaka jp, ubiti na mestu vsakogar, |Sdor bi tekom boja prigovar-Bil ali silil druge, da prenehajo z bojem. INobene razlike • ni, če je dotična oseba tujec fli prijatelj, navaden vojak {ali častnik. Ta odredba je bi-I la izdana, ko so našli nekega Nemca smrtno ranjenega daleč v notranjosti ameriške linije. Imel je na sebi ameriško uniformo in dognalo se je, da je mož dalj časa živel v Ameriki, kjer se je dobro naučil angleško. ^BHjp " i -"L, I II, I JI« I 1 I j» m Petrograd v plamenih, divje klanje po ulicah. Boljseviki grozijo s klanjem. Washington, 12. sept. Brzojavka, ki je dospela na a-meriškega poslanika v Kristijani ji na Norveškem, pravi, da mesto Petrograd gori in da je bilo zažgano na dvanajstih nfcličnih konceh. Objed-nem se vrši ogromen pokolj Mfudstva fo «licah» Državni tajnik Lansing, ki je dal *o brzojavko v javnost, omenja, da se ne poroča ali je nastalo klanje ljudstva od strani bolj ševikov ali pa se je ljudstva polotila splošna panika. London, 12. sept. Poslanik boijševikov v Londonu, je bil aretiran. Aretacijo je povzročila angleška vlada, ker so ; boljševiki v Rusiji zaprli več angleških državljanov. Iz Pe-irograda se poroča, da so s t>oljŠeviki tam dali aretirati i nad 200 angleških državljanov. I Stockholm, 12. sept. Po <2eli Rusiji se formira tako-ivana MBela garda" v nasprotju s takozvano "Rudečo gardo".. Bela garda obstoji fečinoma z ruskih kmetov, ki liso zadovoljni z boljševiki. Vstajniki so se polastili mesta Vologda, 110 milj Južno od Moskve. Pričakuje se, da se 0ela garda pridruži Čeho-■ llovaški armadi. | Washington 12. sept. Me- sec julij in avgusta sta bila najbolj strašna meseca v zgodovini v Rusiji, ker v tem Času je prizadevanje boijševikov, da uničijo vse, kar se ne strinja z njih idejami, prišlo na vrhunec. Za mesec september se pa pričakuje ^UwjSik^JoflQdJwv, kajti bolj ševiki in njih nasprotniki zbirajo vse sile, da uničijo eden druzega. Življenje vsakogar kdor ne spada k boljševikom danes v Rusiji ni več varno. Mnogo stotisoč ljudi se pokori boljševikom iz strahu. Trotzky se je izjavil, da ostane boljševiška vlada na krmilu, dokler bodejo imeli še enega samega vojaka, ki bo držal z boljševiki. Nadalje se je Trotzky izjavil, da bo Moskva spremenjena v prah in pepel predno se boljševiki podajo. Veliko mesto Jaro-slav ob Volgi, je bilo danes upepeljeno, ker se boljševiki niso mogli več držati v mestu. Noči so strašne v Moskvi, ker neprestano se sliši pokanje pušk, ki streljata na one, katere je polovila Rude-ča garda. Mo$kl In ženske delijo usodo. Cele čete aretira^ nih so navaden prizor v Moskvi. Celo nemški poslanik Helferich se je izjavil, da vlada y Moskvi tak nered, da je nemogoče tani Stanovati. Kajzer Viljem prosi liga za mir. [i Amsterdam, 12. sept Kaj-[ i r ter Viljem je govoril v mu- i nicijskih tovarnah v Essenu, i : kjer izdelujejo Kruppove to-j i gove. Omenil je, da "vsak j I liovek na svetu ve, da se je j silovito trudil, da bi kolikor i Jjiogoče naredil vojno krat- ; llo v kbrist ljudstva in ves ] .civilizirani svet. Kajzer je de- < tal, da je vsak trenutek pri- i g praVljen narediti mir- (Po vzgledu Rusije). Zbranim de- s l ovcem je kajzer govoril sle- j leče: MoJi dragi delavci! Od i (ekdaj je bila moja iikrenit l Jelja, da vas počastim z svo- < jo cesarsko navzočnost pri I iašem delu. Ves čas strahovite vojne ste bili vi neumorno j i f i delu in ste narediti čude- < fcftt^offiSŽ • tlfl&i zanesla niti prmcem (in isi-t M nn debeli sem ffovoril z; bral žalost na obrazu, Htoda vsi so trdni v misli, da moramo zmagati. Jaz nisem kriv tega, ampak sovražniki, ki so prežali na priliko, da razbije^ jo Nemčijo. Vsakdo izmqd vas ve, koliko sem si jaz prizadeval, da bi ohranil miri Decembra meseca 1916 sem odkritosrčno "ponudil mojim nasprotnikom mir, toda smejali so se mi. Marsikdo vis se vprašuje zakaj je vse t© potrebno. Odgovor je: Za vaše, otroke in za ohranitev velike; močne Nemčije, katere se bodejo vsi narodi bali. f POZOR! Vsi oid registrirani fantje in možje, ki sirili zadnjo nedelje na shodti za W S. 9. šo« ob 1 Ufi popoldne. Po-sehnb se ot^zaria vse kapi- rfjlwA ^tAfffvi aIi 9 - IIPl f|A Skoro 150.000 mož registriranih J iH^fil MESTNE NOVICE \ Poročila, ki so dosedaj do- j spela na glavni vojaški urad naznanjajo, da se je v Cleve-j landu registriralo približno 132.000 mož in fantov, in lah-; koše računa, da bo število prišlo do 150.000. Tisoče In tisdčfi Cleveland-1 tesiriov v starosti' 18 dO 46 leti si* 'je' V Četrtek11 registriralo.! Na všdzfeodaj 'zjutraj so žtali patrijotorii državljani in drugi, da bi Čitiphij opra- j vili svojo dolžnost registracije. Po večina krajih je šlo vse lepo napt-ej. dočim zAjW' drtiyt^eje bilq borttr ž« velikimi težavami, ker možje nj-sb ržržurtieli vprašanj irt ni bilo dovolj tolmačev za vse Hi-lične' jezike posameznikov. 4$0 mož in fatitov se je registriralo že do srede večera To so oni, ki stanujejo izven mesta. Vpja§ki! bdbor je odloČil celo, da se morajo tudi i oni registrirati, ki so 12. septembra 46 let stari. 3500 kler-l koV i rt registrar jev je bilo na delu od 7. ure zjutraj pa poa no v noč. Stotine posebnih [tolmačev je bilo v raznih kočah. Drugi teden bodejo vsi j —Oni, ki imate fotogralič-ne aparate, varujte se te apa-j rate jemati s seboj i park in | tam fotografirati. Mornariški tajnik je pravkar priobčil naznanilo, da je strogo prepovedano fotografirati kak par-nik, ladijo,> barko, čoln, pri-jatanišče, doke, obrežje ali, sploh kak drug prostor ob ježfcru. Kdor se pregreši pro-ri temu, bo obtožen po špi-| jonski postavi. —Po mestu se je razširila govorica, da oni farjtje in mu-ki šo re^iktrirali lansko leto,' in so imeli prečen o ne-| deljo zborovah^' |lede prodaje vojno hratmifh znamk, če ne kupijo te zriamke, bodejo morali v vojaško službo. Vlada naznahja, wto ni pravilno. da nakup >iojno hranilnih znamk ne bo odločeval ali je kdo poklican v vojake i ali ne. Pač pa vlada vsakemu ' registriranemu rtttjjno priporoča, da ta in dtiigi teden ku-, pi kolikor mogo^vojno-hra-nilnih znamk in na ta način pomaga doma vladi, namesto na bojišču. r —Prijazen mje John . - :___' . i . i -j.'.:_______ ^ ■ i' 1. ■■■ ■ — .......mmpr- Pozor, lojalni Slovenj! V petek, ob 8. uri zvečer je zborovanje lojalnih Slovencev, ki hočejo pomagatipri Li- 1 LntWHAMU PvwlttM MAI nfJI Tliim Deny Loan Kampanji, ri iuuju naj piuu vsi društveni uradniki, pa tudi drugi lojalni Slovenci. Dolžnost vsakogar je pomagati. Liberty Loan Committee. registrirani že dobili vprašal- 1 ne pole, da jih izpolnejo in j vrnejo vladi, nakar bodejo 1 posamezni klicani v armado. 1 —Obravnava proti socija- i listu Debsu, ki je bil pred so- < dni jo od pondeljka tega tedna, Je bila v sredo zvečer go- i tova. Nobeden izmed Debso- 1 vih zagovornikov in odvetni- J kov ni spregovoril besede v ž korist Debsa. Ampak Debs i sam je imel jako dolg govor, katerem je obsodil kajzerja, i toda kljub temu pa ni^priz- < nal, da je potrebno z vojaško 1 silo nastopiti napram njemu. ; Izjavil se je, da ga malo bri- i ga če presedi do konca življe- i nja> ječi. V četrtek zjutraj je < sodnik Westenhaver podučil 1 porotnike, kako naj ravnajo i z obtožnico. Izjavil se je še i enkraty da ne smejo misliti, j i da je bil socijalizem tožen, se sploh ne smejo ozirati kar se je govorilo proti soci-jalizmu ali za. Gledati morajo samo na to, ali je po njih mnenju Debs kriv ali ne. Debs še ni obsojen. Porota se je posvetovala 6 ur in ga spoznala krivim treh točk obtožbe, dočim je bil v dveh točkah oproščen. Sodnik Westeflhaver bo najbrž šele v soboto izrekel obsodbo. —Zopet je bila ena oseba skrivnostno umorjena v Cle-velandu. Policija je dobila truplo Felche Chaferja v četrtek zjutraj pred njegovo hL lo na 2663 Hazen ave. s sedmimi ranami- Kot je policija i mogla dognati, je šel Chafer! v četrtek zjutraj na tržnico z vozom, in ko je zavil okoli vogta svoje hiše, so začeli padati streli. JNafmanJše sum-nje ni, kdo bf bil napadalec. \ —Od 1. oktobra naprej se P9 Nemci se puntajo. Pariz, 12. sept. Neki švicarski zdravnik, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, pravi: Pred nekaj dnevi sem videl v nekem nemškem mestu ka- ? ki h sto nemških vojakov, ki so se prepirali s svojimi čast-1 ni ki. Izjavili so se, da ne gredo na fronto. Na dano zna-■ men je so slekli svoje suknje ' in dejali: Streljajte, toda na ' fronto ne gremol k •"• ' Avstrijsko poročilo. | Dunaj, 12. step. Na Tirols kem se vršijo lokalni bojf. V Asolone okolici smo odblff | " hud italijanski napad z moč-* nitoi zgubami. Ob reki Plave jf [ se nadaljuje motno artilerij-1 ' sko obstreljevanje. > Uničen submann. f ; Washington, 12. sept. Kot p je poročal mornariški odde- i 1 lek vlade je bil torpediran ve- ] - liki ameriški transportni par^l , nik uDora", ki Je bil nekdaj 3 avstrijska last. 2800 vojakov j . na krovu transporta je bflo I j rešenih. Ameriške torpedov-. ke, ki so bile za časa torpet i diranja v bližini so nemudo-a ma začele napadati submarin. i, z globočinskimi bombamLO-e pazovalci so videli, da je več bomb imelo uspeh, da je submarin planil kvišku iz vode L radi razstrelbe, nakar se. jf il 1 razletel na stotine kosov. ;J>y ODO'!M ——l".' . I«"-'------ ' • :t \> 4 Govor ministra Lloyd Getrg? o m!rn Manchester, Anglija, 12. I sept. "Najhujše smo prežive- i li/' se je izjavil Lloyd George j angleški ministerski predsednik. "Novice so danes za nas vse dobre, izvanredno dobre" je nadaljeval vodja Anglije. Sicer je gora, kamor moramo priti visoka, izvanredno visoka, toda mi smo že prekoračili sredino gore. Naše zgu-be pri naših današnjih ofenzivah niso niti eno petino velike kakor so bile zgube teta 1915 ali 1916. Prihod A-merikancev na naše bojišče i je položaj popolnoma spremenil. Nemci so obupali. . Transport ameriških čet na angleških parnikih je najbolj ogromho delo v zgodovini ! Anglije. Nemci pri nejboljšj., volji niso pričakovali več kot dve ameriški jdivUijL Irnkgb, 7 a v ji reve oe luntvv, bilo v vojni; Ko smo marca meseca letos doživeli poraze, smo imeli še vedno rezerve na razpolago, o katerih Nemci niso vedeli. Izrazil sem & svojo hvaležnost oninvki SQ me kritizirali, Češ da nimaji ^ rezerv, kajti s tem so zape!l*| li Nemce na napačno pot nam mnogo koristili. Pota^ tega si pa moramo častitat}, | ker smo se zjedinili na bojih šču, kajti enofno poveljstvo na fronti je pripomoglo, da smo doživeli zmag$< Le hopetnost .n^rod* wore danes povpročitt, da ne zmagamo. Mi moramo narediti mir k* j to veljaven vse Časa.1 Ne samo flerazitLprusfri itarizefi,,ampak nemškg Uflfel stw:»wra ^o&at. m ¥9m vedeti ite ni; i Mijci^A AMtKIIvA • IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK« kc .. ________ -rr^rr:--—. , ■■ NAROČNINA« JLuAmtriKo - J3.00 Za Cl+tfd. po polti f+AO E*>ropo - $4.00 Vosamtmna Jt+tfilfa " »Ute w» "O.......__________________9 * uit n.aun Ava. h. ■.. ouwuuro. orno. men—an. nukmrou m_ K|/ EDWARD KALISH. P^isher _LOUIS J. PIRC, Editor. p ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. lead by 25.000 Sknaus ii tke City of Cleveland aid elsewhere. Adrertisagrates 01 request. American in spirit Forrip in lugnageonly " "i Enttmi at wcond-dau matter January 5th 1909. at the poft office at Cleveland. Ohio tmdtr the Act qf March 3rd, 1879* _ r ...... . * . i . .i... . ■ ■ ■ f V borbi za osvobojenje. L NPyfJ ■ 1 . - Ko je pred štirimi leti na Balkanu počila prva puška v tej vojni in so tevtonske čete napadle malo Srbijo, da jo "kaznujejo", tedaj se nemški gospodarji na Dunaju P *n Berolinu paC niso nadjali, pa tudi v ostalem svetu ni* so bili prepričani, da bo ravno ta praska med Avstrijo in Srbijo povzročila, da se dvignejo mali in zatirani narodi Avstro-Ogrske, da bo postala ta vojna konečna borba za svobodo malih in potlačenih narodov. In nikjer ni toliko malih in potlačenih narodov kot jih je ravno v Avstro-O grški. Celo tedaj ne, ko se je podala v vojni vrtinec Francija in Belgija na zapadu In orjaška Rusija na vzhodu, ni Evropa pričakovala burje z one strani, odkoder je naravno morala priti. V to nam pričajo uradne izjave zaveznikov, ki so se izjavili, da so prijeli za orožje v obrambo Belgi-- je, ki je bila nasilno napadena, v obrambo Srbije in napadene Francije. Kakor hitro pa se je polegel prvi vihar v Evropi, ko je prišel prvi oddihljaj, tedaj je Evropa zapazila v ozadju nove legije, ki so prihajale v to borbo narodov, legije malih, potlačenih narodov s severa in juga Habsburške čr-nožolte monarhije. Kako čudovito se je položaj spremenil. Jugoslovani r>o bili poznani'kot najbolj udani Habsburške dinastije, m tudi Čehi in Slovaki so prei vedno borili se-za avstrijske interese, in Avstrija niti slutila ni, kako ogromni plamen narodne zavesti je razplamtela, ko s? je podala sku- i paj v vojno z Nemci in Turkic proti — svobodnim narodom. Iz ponižnega jagnjeta je nastal silovit volk, iz zatiranega Slovana, Čeha, Slovaka, Slovenca in Hrvata je fpreko noči postal skrajno zaveden narod, ki se je pojavil i ne v vrstah avtokracije, ampak je silil v crsto onih, ki za- i p htevajo popolno svobodo. I Na severu so se dvignili Slovaki in Čehi, na ogrskih < bplanjavah in hribih je odmeval glas himunskih sužnjev. ] a od Jadrana in Triglava pa je zaoril glas Jugoslovanov: < Hrvatov, Srbov in Slovencev. In konečno so se oglasili i tudi avstrijski Italijani tam v Tridentu in v Furlaniji, Vsi ti narodi, avstrijski podaniki, so zahtevali eno in isto; vsak izmed njih je imel en princip: Svobodo in samo-od- « * ločevanje I i Ti potlačeni in zatirani narodi so se nemudoma opa->ali z jako ostro nabrušenim mečem: Z mečem pravice in I resnice. Zbijali so se, gledali so in opazovali, da se pridružijo onim, na katerih strani je pravica, zmaga in res. niča. Stara, birokratična, nazadnjaška Avstrija je sprva po strani gledala Čete vstajajočih narodov, o katerih je p vedno bila prepričana, da niso nevarni, ker so do mozga in kosti udani cesarski rodbini. Ker so nekateri le preveč silili v ospredje in preglasno zahtevali, svobodo, je Avstrija mislila, da potlači ves ta upor s tem, da postavi par tisoč vislic in potegne "upornike" nekoliko višje od zemlje, v strah in svarilo ostalim. Polagoma so se napolnile tudi ječe, nekoliko stotin glav se je moralo ločiti od trupla borcev za svobodo. Avstrija je mislila, da je s tem opravila svojo dolžnost, in da bo narod zanaprej mirno poslušal vsa» povelja nemške gospode, d$ gre v Iclavnlcc za veličanstva milosti božje. Da, niti ostala Evropa, na primer zavezniki, niso sprva razumeli avstrijskih potlačenih narodov, niso znali takoj prijeti iskreno jim pro-žene desnice, ker o iskrenosti niso bili prepričani. Šele ko je na vseh evropskih bojiščih vstajniški spieč začel sekati germanske glave, šele tedaj ko je bil na bojiščih od ?.avez nikov razvit prapor civilizacije in humanitete, šele tedaj, ko so zavezniki prisvojili si geslo: za svobodo vseh malih narodov, ko se je Wi|sonov glas mogočno razširil po vsem svetu, tedaj so dobili šele ti mali narodi priznanje. Vstajniki v Avstriji sa dobro, uporabili svojo spretnost. Ovirali so avstrijsko vlado v notranjščini, kjerkoli so mogli, na zunaj, na bojiščih pa so celi slovanski polki v avstrijskih armadah z glasno godbo korakali sovražniku nasproti in se z njim pobratili. Kljub temu avstrijski sužnji niso bili še priznati kot člani osvobodilne, pravične armade zaveznikov. Kri Jugoslovanov in Čeho-Slovakov se je prelila na vseh bojiščih, njim so se pridružili vstaši vseh drugih zatiranih narodov, in potrebno je bilo, da pride skrajni napor zatiranih, da svoj svobodni prapor zajedno s križem trpljenja .in žrtev prineso na vrh Golgote, da se jim Evropa in z njo Amerika pridruži ter jim poda desnico v znak odobravanja njih načel, njih svete borbe za rešitev iz stoletne sužnjosti. Prvi ki so bili priznani v borbi za svobodo so bili naši bratje s severa, Čehi in Slovaki. Francija in Angina, ki vodijo evropske zavezniške države, so jih priznale za mo** tovarf** v vojni, za *eM enako vredne, za svoje za-* i se Je oglasila Amerika, ta največja prijateljica zatiranih in potlačenih narodov. Amerika ni priznala Cehov in Slovakov samo kot svojih prijateljev in zaveznikov, ampak kot najboljše pomočnike v skupni borbi za uničenje Nemčije in Avstrije. O tem nam jasno svedoči izjava državnega tajnika I^lisinga, ki je v imenu vlade in naroda Zjedinjenih dr-k Živ objavil pred nekaterimi dnevi, da priznava začasno Ceho-4lovaško vlado kot za svojo zaveznico, sploh da a-meriška vlada občuje z začasno čeho-slovaško vlado na isti način hct občuje s francoske, angleško ali italijansko VlMfl In prepričani smo, da zavezniki v Evropi kakor tudi mMMkd^i ' r. . . bajonetom in stroinim puškam zreči v žrela topov, glasno kričijo po svobodi, ta borba nam priča, da boj za svobodo ne bo zaman. Enaka prošlo^t temne zgodovine ju2-r ih Slovanov s severnimi; enaki stoletni boji za svobodo, iste težnje in cilje, vse to mora mogočno upljivati na Amerika in zavezniki vse to dobro vedo. Njih prejft-ne izjave kar se tiče vstaje Jugoslovanov na jugu monarhije in onih, ki so izven teh mej, vse to nam priča in garantira, da se bo nekaj zgodilo. Izjava državnega tajnika Lansinga z dne 29. junija, kjer se je Izjavil, da je cilj Zjer dinjenih držav vztrajati v borbi, dokler se ne osvobode vse veje slovanskih narodov izpod avstro-nemškega jarma, nam spričuje, da bo ravno tista roka, ki je pred nekaj dnevi stisnila bratsko roko čeho-slovaških bratov, prej ali pozneje stisnila tudi bratsko roko jugoslovanskih bratov kot roko iskrenih zaveznikov, iskrenih prijateljev, ki zahtevajo eno in isto, proti čemur se je Avstrija neprestano borila — svobodo malih in zatiranih narodov. In ko se radujemo ob priznanju severnih naših bratov, je treba, da gremo sedaj toliko bolj odločno v borbo, katero vršimo že štiri leta. Dokler smo bili osamljeni, dokler je ta borba zadela samo naše notranie kroge, dote-daj je bila borba skoro brez pomena, a kakor hitro so posegli vmes zavezniki ter odobravali našo borbo, se je položaj spremenil. Naša borba dosedaj je bila bolj samosvoja, kakor hitro pa pride'priznanje zaveznikov in Ame-iike, tedaj bo naša borba zajedna borba zaveznikov in Amerihke. Priznanje zaveznikov in Amerike bo Jugoslovanom konečna garancija, da se zastava, pod katero stopa milijone Francozov, Angležev, Amerikancev in drugih, ne bo zavila prej, dokler je ne posije solnce svobode celega sveta, solnce svobode oproščenih sužnjev. - ^ Hi- Iz stare domovine. Nov slovenski list. — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 1. in 2. snopič I. letnika. Urejajo: prof. A. Kaspret, dr. F. Kidrič, vseučiliški profesor dr. Rajko Nahtigal. Ljubljana — Gradec—Dunaj 1918. Izdajajo prijatelji slovenske znanosti. Natiskala Ig. pl. Kleinmayer in Fed. Bamberg v Ljubljani. Vsebina. Važnost latinskega dela brjžin-skega kodeksa in njegovih pripiskov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov. Prispevki in opombe k zgodovini reforma cije na Slovenskem. Ivan Un-gnad v prognanstvu. Staro-slovenska družba in njeni stanovi. O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu leta 1237. Prispevek k rodovniku Franceta Prešerna. Izjava uredništva. O tem listu piše Edinost začetkom junija: Pred nekaj dnevi je izšla prva številka novega slovenskega znanstvenega časopisa, ki je velike važnosti za naše kulturno življenje. Doslej niso imeli slovenski znanstveniki,, ki so gojili vedo, kateri je predmet slovenski narod sam, svojega strokovnega glasila. (Carni-ola in mariborski "Časopis za zgodovino in narodopisje" sta se vzdigqila le začasno nad lokalni ^pomen.) Večinoma so hodili naši zna-stveniki v goste k raznim časopisom revijalnega in leposlovnega značaja ter so povzročili pri naročnikih povsem razumljivo ogorčenje, ker naročniku leposlovnega lista gre predvsem za leposlovje, ne pa za znanstvo. In tako so bili naši najboljši mo žje potisnjeni v tuji svet, odtod prikazen, da je obljubljal Škrabec svoje znamenite razprave na platnicah nabožnega lista in da so drugi znanstveniki tiskali svoje razprave o slovenskem jeziku, o slovenski zgodovini in o slovenski književnosti v tujeje-zičnih časopisih, ki so ostali vsled tega slovenskemu občinstvu neznane in nedostojne. Odtod konečno pojav, da se je širil v domovini dilenta-tizem v znanstvenih stvareh, a tujina se je dičila z delom slovenskega uma. Preko znanstvenika ima znanstven Časopis pomen za narod in njega razvoj — tembolj pa "Časopis", ki zastopa vedo, kateri predmet je slovenski narod sam. "Časopis" izdajajo prijatelji slovenskega znanstva, društvo iz katerega se nam obeta razviti slovenska znan stvena akademija. Uredništvo "časopisa" pa misli raz-liriti že sedaj svoje delovanje tudi na izdavanje posebnih znanstvenih knjig — in ■ ima v tem oziru tudi že po- ■ nudbe (dr. I. Prijatelj in dr. . A. Žigon) — seveda je, odvisno tudi od občinstva, v koli- ■ kor bo omogočilo podjetju izvršitev tega namena. Delež- i niki podjetja morejo postati tisti, ki pošljeljo enkratni pri-' spevek 100 K (cel ali v obrokih). Naročnina znaša 8 K. ; za dijake in učitelje 6 K. Skrb za stradajočo mladino. — V Ljubljani se je u-stanovil pod predsedstvom gošpe županje dr, Tavčerje-Ve poseben odbor, ki naj skrbi za stradajočo šolsko mladino. .Ta odbor ima namen posredovati* da se šolo obiskujoči Otroci jz krajev, kjer so lslabe prehranjevalne razmere, do konca vojne namestijo po rodovitnih delih Sl<* venije in Hrvatske. Ker bo iz Trsta gotovo mftogo otrok (priobčeno iz Edinosti od 5. junija), ki so potrebni boljše prehrane, je potrebno, da se ustanovi v Trstu tak odboor ki stopi potem v dotiko z ljubljanskim. V Ljubljani računajo največ na otroke iz Trs-t?. Ker se me je opozorilo na to, si dovoljujem sklicati v ta namen sestanek za 6. f. m. ob 6 popoldan v Slovansko Čitalnico in se obračam zlasti do našega zavednega ženst-va, da se udeleži sestanka, ker naj predvsem ženstvu pripade naloga skrbi za našo mladino. Dr. Ivan Marija čok. Besen siovenožer — mrtev. Edinost piše 8. junija "Mnogo je bilo govorenja zadnje dni o Karlu Linhartu, ko se je udeležil znane depu-tacije alpskih Nemcev in slovenskih nemškutarjev na Šta jerskem in je to priliko porabil za črno denuncijanstvo na škodo nas Slovencev. Tržaške Slovence je ta Linhartov nastop ogorčil tem bolj, ker so poznali moža od blizo. Kmalu na to, dne-3. t. m., je umrl nagle smrti v Ptuju, kjer je igral ulogo slepo uda-nega pomočnika rabljev našega naroda. Po smrti se ne dotikamo več — človeka in njegovega zasebnega življenje. Sovražnik in njegovo za sebno delovanje ostaneta pa podrejena kritiki, sodbi in obsodbi. Pokojni politik in žurnalist je bil tip tistih elementov, ki si za plačilo osvajajo vsako — prepričanje. In tako je prišel kot borec in fa-natizator nezavednežev in nevednežev v vrste sovražnikov in preganjalcev našega naroda, žurnalist in agitator Linhart ostane narodu tršemu v najžalostnejšem spominu. "Slovenski Gospodar" pripominja: Za časa nje govega dedovanja je bil Šta-jerc na vrttti podlosti. Nje- lafflllfl^H , i j, '. |niSmL nesreča na gra- • miti. — Edinost 8. junija. Že - prevčerajšnjim zvečer so nam - prišli povedat v uredništvo, , da se je dogodila v Rukovcu i v Liburnijl strašna nesreča. - Ker pa nam niso mogli poda- - ti nikakih pozitivnih podat- - kov in so nam ostavili dvomi, i nismo še nič omenili v včeraj- - šnjem izdanju. Včeraj pa i smo doznalt, da se je v res- - niči dogodila strašna nesre- - ča v rodbini gospoda Matije j Bručiča, notarskega kandi- - data v Podgradu, nahajajoče- f;a se sedaj na fronti v Tiro-u. Gospej Alojziji, iz znane ugledne rodbine Kraigherje- • ve v Postojni,\je padla grana-, ta iz rok in eksplodirala. Gra- - nata jej je odtrgala obe nogi ■ in poškodovala 'levo roko. • Granato so imeli v hiši v trd- - ni veri, da je jzpražnjena.Nu, tisti, ki so izpražnjevali, so ■ pustili notri vžigalec in bržkone nekaj eksplodivne sno- • vi. Tako se je dogodila groz- • na nesreča. Sreča v nesreči je bila, da obeh otročičev Bru i člcevih ni bilo v stanovanju. Pač pa je bilo po eksplozfji razdejano, oziroma porušeno pohištvo. Opozorjena po detonaciji in hrupa sta prihitela hišni gospodar in še nekdo drugi. Našla sta nesrečno . gospo na tleh pri polni zaves-, ti. Prvo je vzdihnila: zraka, . zraka! Potem je prosila, naj . jo polože na posteljo, kar pa - niso mogli, ker niso vedeli, • kako bi jo prijeli v tem strašnem stanju. A ko je nesreč-nica opazila, kaj se je zgodi- . lo z njo, si je zaželela hitre smrti. Ta želja si jej je izpolnila po dveh urah. Pogreb se je vršil predvčerajšnjem. Po tej nesreči sta seveda kruto zadeta g. soprog in družina Kraigherjeva, a plovila je tudi rodbina 'g. dr. Bručiča, odvetnika v Trstu, ki mu je soprog ponesrečenke brat. go-kojna Alojzija je bila prebla-goo žensko bitje v najlepšem pomenu besede. Znana je bila tudi v Trstu. Svoječasno je bivala tu tri mesece v družini Cotičevi. Omilila se je vsakemur, s komur se je seznanila. Zato je nje tragična smrt globoko pretresla vse nje znance. Hudo preganja nesreča velespoštovano družino Kraigherjevo v Postojni S smrtjo -Aloojzije je izgubila v tem vojnem času menda že četrtega svojega člana. Ro dbinama Bručič-Kraigher izrekamo najiskreneje, iskreno čuteno sočutje. NAROD SEBI. Začetkom junija so prines li vsi starokrajski listi naslednji oklic in'izjavo upravnega slovenskega gledališkega konzorcija v Ljubljani: v Pred štirimi tedni ssmo se obrnili do narodno zavednih Slovencev s prošnjo, naj osnujejo po deželi slovenski krajevne odbore in odseke, ki bi zbirali člane za Slovenski gledališki konzorcij vLju-bljani. Prosili smo, da bi se oglasili novi člani vsaj do 12. majnika t. K Dasi je bil rok prav kratik je bil vspeh tega poziva vendar še dosti ugoden. Posebno lep je bil v Idriji, kjer je krajevni odbor pod načelst-vom g. not. kand. Tavsesa do 12. majnika nabral že nad sto delnic po sto kron. Tudi naši dijaki na fronti, vsak tre nutek v smrti nevarnosti* so se spomnili našega kulturnega zavoda: slovenski vojaki v bolnici v Laškem Vidmu so poslali 1000 kron, častniški zbor jurišnog batoljona 42 d. p. divizije, vojna pošta 136 pa je nabral 910 kron — posebno ljub dar, ker nam je došel od bratskega debla našega trojedinega naroda — in tudi pri drugih oddelkih se zbirajo darovnza slovensko Talijo. Stopili pa so na dan tudi denarni zavodi. Jadranska banka je pristopila konsor-l j i, i . i * robna orgaftizasija po vseh slovenskih krajih. A prav taka organizacija nam je nujno potrebna. Narodno gledališče v Ljubljani mora biti vez in središče za vse ostale odre in no šolo in v zvezi z Glasbil Matico tudi glasbeno dram*if tično šolo. Le tako se bo' mo|| _" *** _ : » ■ g« Vzemite Nuxated Iron, če hočete dovolj prave moči "stay Mestni zdravnik pravi, d« nodl. ■ 991 1 1 dl dtllkatn«, nervozne ljudi fh^CA l^a^AV* afl^P močnejie tekom dveh tednov lllCIC iidlVUl d LICU v mnogih alučajlh. S' / Mnogo ljudi jako nespametno misli, da dobijo ponovno zdravje ln moč od kaJce priganjajoče med le ime, sDcrlvnega nostrum a ali narkotičnih d rož, doChn je reanJca da prihaja prava moč Le Ijotoan hrane, kMero uživate. A-11 ljudje mnogokrat ne dobijo^ moči hi njih jiauilte hrane, ker A nimajo dovolj leleza v svoj} kt- m vi, ki bi pomagalo spreminjati hrano v tlvljensko tvarino. Ii ■ svojega oslabljenega, nervozne- ■ ga položaja vedo, da je nekaj M narobe z njimi, toda ne morejo povedat! kaj. Ce vi niste sdra- f vi ali močni, tedaj ste dolla! sa F mhn sebi, da naredite sledečo presku&njo; Prepričajte se, ko> llko časa morete hoditi ali delati, ne da bi se utrudili. Potem pa vzemite Nuxated Iron tri-Hrat na dan, po jedi tekom Štirinajst dni. Potem .. i. -v firtv* sU-zSBS r^f^w" nriiiDr\ni:i KI A 7\/r7 A II preview do« 31-julija 1918. H 1 ' ..-**-■• ''-'I • '{I | „ ' & ..^^l^^JJ^l 4 ' vf^ V ^ * ™ Pri štev. 1. — C. 987 Ignac Germ, 109 Josip Zupančič, 8 Josip Ogrin, 830 Josip Nosse, 608 John fireskvar, V Frank Matjašič, 50 John Zdovc, 91 John Jalovec, 104 Ffank Marn, 18 Frank OkiCki, 804 John OStir, 1948 John Pate, 1784 Adam Hrovat, 1502 Leo. Peček, 1126 John Smolič, 1503 Maks IvanCič, 1397 James Mali, 2199 John ? Blatnik, 1263 Frank Rant, 1291 Mike Horžen, 1092 Anton Gombač, 981 Frank Senica, 1052 Fr. SeraprimoŽnik. Pri Stev. 2. — C. 1234 Ana Julnič, 1115 Rozi Pire, 1793 Marjeta Sajovic, 1255 Jvana Kuhelj, 602 Mary Frld-hofer. 1 "..t • ' "V''' .: tA Pri štev. 3. — C. 735 Adolf Petrich, 1723 Louis Fink. Pri štev. 4. — C. 2367 Fanny Modic, 472 Ana Ferlan 435 Angela Žibert, 477 Fanny Kozoglav, 431 Fanny Su-hadolnik, 1747 Ivana PetrinCiC, 1528 Mary Kastelic, 1746 Fanny Kukec, 1229 Ana Maver, 1490 Al. Pakiž, 1923 Mary Sadar, 1470 Ana Poček, 1523 Kati Matos, 1339 Re--za Oštir, 1489 Fanny Strnad, 1818 Fanny Leveč, 1253 Johana Kolar, 1254 Mary Stražišar, 1588 Mary Leonardi, 1247 Ivana Eržen. > Pri štev. 5> — C. 545 Josij TekavčiC, 181 Srečko Eržen, 547 Ignac Slapnik, 193 Frank Laurich, 1448 Frank Kuhar, 1836 Frank Poje, 549 Josip Baraga, 1764 Frank Skufca, 1584 John Erbežnik. K . ri štev. 8. — C. 461 Ignac Gross, 371 Mary Gross. Prt štev. 9. C. 1169 John Zakrajšek. Pri štev. 11. — C. 657 Josipina Jereb. Pri štev. 12. C. 1736 Anton Lušin, 262 John Tomaži«, 261 Ignac Herbst, 17Š1 Karol Krašovec, 1217 An. Zadnik, 929 John Mervar. Pri štev. 14. — C. 647 Anton Zakrajšek, 313 Frank Kisovec, 901 John Korn, 26 John Velkavrh, 584 Frank Jerina. Pri štev. 17. — C. 1886 Lovrenc Skok, 1769 John Jamnik, 952 Louis Škoda, 1672 Martin Žugel, 672 Josip Kodrič, 745 Frank Verbič, 1808 Josip Kušljan. Prvi mesec suspendirani: Pri štev. 1. — C. 2376 Mat Žulič, 395 Anton Jalovec, 266 Anton Ogrinc, 2178 Peter Ocvirak, 111' Anton Kuhar, 1050 John Sadeč, 21 Josip Likovič, 1848 Josip Žni-daršič, 2276 Josip Benko, 1895 Frank Celežič, 1*28,Mike Kožar, 1011 Anton ZorčiC, 1364 Josip Russ, 1500 Frank Kuhar, 1121 John Stražišar, 995 Josip Zupančič, 1374 Jakob Kovač, Frank Vidic, 996 Anton Smel. Pri štev. 2. — C. 1792 Uršula Jalovec, 1558 Ivana ^ekol, 1141 Ana Vardjan, 2156 Ivana Linger, 1719 Fanny Kne, 2158 Albina Brajdič, 1134 Ana Smigovec, 324 Ana Skufca 1131. Ana Zaje, 1136 Pavla Štefančič, 1859 Angela Rogelj, 625 Jedert Soršek. . Pti štev. 3. — C. 1870 Josip Gregorič, 2273 Anton Zidanič, 1068 Albin Poznik, 726 Rudolf Boltauzer. Pri štev. 4. C. 505 Jožefa Koprivec, 2350 Rozi Bo-StjančiO, 1416 Mary Jerič, 416 Rozi Jalovec, 1605 Ivana Miklavčič, 245 Jos. Ogrin, 1228 Mary Gorenc, 827 Ant. Nadbath, 1827 Fanny Popek, 437 Jožefa Jalovec, 1641 Marjeta Česen, 1572 Jožefa Jerše, 1541 Mary Jerše, 1390 |ltary Žnidaršič, 1542 M. Starčič, 414 E. Suhadolnik, 1589 Fanny Žnidaršič, 1607 Frances Nosse, 1415 Johana Ko-Igns, 1646 Ivana Sodja, 1373 Mary Lautižar, 1227 Ana Opeka, 1382 Johana Rožič, 1243 Rozi Cimperman, 1262 iMary Novak. Pri štev. 8. — C. 948 Martin Luznar* 951 Johana $avs, 362 Jožefa Mrgole, 373 Johana Valenčič, 370 Josip Kastelic. -iMll > x Pri .štev. 9. — C. 142 Louis Kurant, 473 Luka Mister, 1610 John Možina, 1170 Josip Gruden. Pri štev. 11. — C. 1655 Mary Andolšek, 1695 Fran-, 1 ■ 1 mu POROČNE fine svilene obtoke* vence, ttrn-free in vse drugo ddbftc pri meni vedno po naji ceni tat drugje. Bcuo B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (»39) Ste se že preskrbeli za zimo? Vsi veste, da se blago vsak dan draži in da ga je teško dobiti. AH tega ne veste, da se "bo okpli 10. oktobra vse zimsko blago podražilo za 25 do 30 procentov. Zatoraj vas cenjene Slovence in Slovenke opominjam, da se preskrbite vso zimsko opravo prej kakor je mogoče, in si na ta način prihranite precej vašega teško prisluženega denarja. Nikar ne odlašajte ker se bodete pozneje kesali. Kupite vaše zimske suknje, kiklje, jopiče, spodnjo opravo, rokavice, nogavice, bluze, itd. dokler Še dobite iste po sedaj-nih posebno nizkih cenah. Če ste prijatelj dobrega, trpežnega in modernega blaga oglasite se pri meni, kjer dobite vselej po nižji ceni kakor kje drugje. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam. (Fri-118) Beno B. Leustig, 6424 St. ,Clair ave. Nasproti SI. N. Doma. CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo . spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše 'blago po nižji ceni kakor drugje pri . Beno B. Leustig, 6424 StClair ave._(*39) Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka. v F&zor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča ln sinke v hiši. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber: Nick Davidovich, 1081 AddisOn Rd. Princeton 2984 K. Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. Previdne gospodinje imajo doma vedno eno aUUMiieo Dr. Rlchterjeveta PAIN-EXPELLER •annljlro •fditro m vtrtnji |»ri TfTmatlSnU bolečinah, prehladu, i*r«u*lj«nju itd. redi no pravi s varatreno znamko sidra. SSe. In OOe. ▼ lekarnah in narvraoat od • P. AD. R1CHTBR * CO. M Waabteftoa StrMt. M*w York, N. V Hiše naprodaj! V Clevelandu in Colffcn-wOodu, na lahka odplačila z 6% obrestmi. Naprodaj imam tudi več farm. Za podrobnosti se oglasite pri John KraH, 961 Addison Rd.- (110) NAJFINEJŠE ženske bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustip, 6424 St. Clair ave. (*39) Birma! Birma! Kupite vence, tančice in obleke za vaše bi rman ke dokler je še kaj tega blaga dobite. Vse obleke, venci In tančice kupljeno pri meni je o-kusno narejeno in jako poceni. Za obilen obisk se vam priporočam. (Fri-124) Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. Nasproti SI. N. Doma. Naprodaj je motorno kolo, samo dva meseca rabljeno, s side karo. Proda se poceni. Vprašajte na 1393 E. 43rd St. ——--(110) DR^ L. E. SIEGELSTEIN,! KLrmJ ( r [""KRVNE IN KJtONfCNE BOLEZNT] URAINC URE: Odi 9. sjvtrej do 4. m^Uh, od 7. do S. n«i«r. Ob nadeljak «d 10 d« 12 308 ParaMUMnt BMg. 74« Euclid Aw. mu EtrttlhSi — POZOR! — Kupite staro-k raj s k a zdravila Nova iznajdba ta oac, ki trpijo na revmatizmu, obiztih nli želodcu ali se nervozni. Pišite nam ali se oglasite na: Sacbe - Mitchcl Drug Co. j 2281/ E. 14th ST. tBT Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe POSEBNO NAZNANILO! t Dr. Wolfe, rtUkl lp«ct**]tat, je vpeljal t Oferaludu tm rettk* •troje at ltmTije&je lju«. Ta to aMAljeTol adraTljeaje aa uMi kot a« aAra. vi m fc*altaafc »note. Ne ra&uoa ate m preMaro, preiskav* s X larM |» /astoaj vaakeaou bolnika, fie ee idravi pri aje«. Nič ae dene, tadto *Ma oe le »AraTite, pridite da vidite kaj ta IpeetJfcUet lahko naredi sa tm, Imate ? nered v letedon, ka ■ tarT Nered ¥ jetrih f I Revmatfiemf Glave- I bol, zaprtje, neftlete I krlf tleboet, norvor " no »t, bruh, kašelj, elaba pljuča T Prlva. tne bolezni T I. td. Vaša prilika Tm > prilika, de vpnMPOT VVIlMp IJ^ H^lsi »Vft, da vae pretile z X ML Nikdar prej ntafe Imeli teke prilike v meetv. Dejte ee prelekatl Ukei. Ne edlalajte, kar je nevarno. $1000.00 x Žarki se rabijo za preiskavo in zdravljena ČE STE BOLNI Pridite takoj In ta &pect)aldet vae popolnoma praiKai potem sveeia. ; 6e morete oadnavotl, toer uspeh je odvleeo od' preiskav«. Njegovi krasi i stroji' li vseh delov sveta mu pomagajo, da lana najboljll idravnHUd arad v meetu. Ko eo druge metode adravljcnja agubdle moč, dobite takaj uepek. ' Bres vprašanja* kakftno botasen imate, če zdravnik vidi, da ee da oairave«, bodite prepričani, da kenala osdravite, ln nSpomur ni treba zapraviti deaar-ja, ne da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite ee privatno z zdravnikom. 2047 E.9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nad »t i»«cijajfat, CLEVELAND, o. in Prospect Uradna mtm ». «J*tv*J do 8. Kf. Ob n«d«U*fc m4 10 d« 1. . princeton 1381 Bdi Rtstdale 1881 AMBULANCA. II.I.I.I.I —.............................II ■ I lllllil^ 7t,\ vznki »lučaj neireče alt loteznl, Če potrebujete •ainbulasco ali bolniški voz, eo k Hči te kstrrikoli telefon vafik Čas, po noCi ali po dnevu. Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hifci obenem Ako vam operator reče, da «e ne ogla-zimo, ne vrjemite, zahtevajte supervizorja, ln dobite odgovor od n« takoj ;# ANTON GRDINA • 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. -žaL-k^rt^ra. ' - .tsi: Čistite hišo z električnim čistilnikom. Nemogoče je hišo očistiti če samo pometate. Brez ozira koliko časa posvetite č is ten ju z metlo, vi ne morete odpraviti iz hiie prahu in smeti. Toda z električnim čistilnikom lahko imate dom popolnoma Čist skozi celo leto. Kupite enega sedaj in redite se sitnosti hišnega čiščenja. THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBUC SQUARE Pozor! Razprodaja čevljev! "' ' — ^ V SOBOTO 14. SEPT. 1 - * ' &L J «pit vidu Avvt I HmltV•'■ WW ss« fp^r.i; ;,^. " 'ixiii:'.: ia/wm-1 Jpr>; viaxzhr.''■ • ^ F9 TROJKA * ■ 5 f POVEST " ;A 2jLJ »HM F«, DETEL A 1 "Ljudmila, Anica, Bogo-l liir, Milica!" je Jclical svoje ljudi. "Gospod Bojanec je jirišel." Nobene napetosti, rtič slovesnosti; kakor med svojci, tak je bil sprejem. Ko t A Je zafiel Lovro opravičevati jm je ustavil Stojan, Češ, da dobro ye, koliko da je opravil, preden se uredi gospo-I irstvo. "Od konca str&Se ffloveka sitnosti," je dejal; "a kadar pride vse v pravi tir, se jtakafci prijetna stran kraef-Stoega stanu, najlepšega, naj* a^fttiifelgfal tufli riajfiarflvnejščga, ker "je edini " fci W if ustvaril Bog nepos-rednje. Zatorej smo tudi mi najbolj zavisni od Boga in najmanj od ljudi,r Jel Je tako živo popisovati sladkosti zafqJ svetnik Urban, ki je tu- je Isti-I; fla,n se je zagovarjal. Ja^le I Se nikdar nisem pokesallda ■pm&BK&sm." "Človek kar ne urneje," je t-JlMhivtti gospa, "da v Mo-| čilski graSčini nobeden izmed i treh sinov ni hotel prevzeti ; gospodarstva. Vsi so šli po svetu, kjer opravljajo prav Snznatne služblce. Rajše služijo, ko da bi bili sami svoji g°"f^gjm služiti Je tudi laž-p je ko sebi gospodariti," je me nil svetnik. "Kjer je Sef za pe-§ vtami, se opravi marsikaj proti volji; kdor pa ne čuti načelnika nad seboj, tega zapeljuje prilika, da si lajša stan * m zanemarja dolžnosti." g ,1 "To je res; in človek mora biti najprej sam sebi gospodar, če hoče uspešno gospodariti zemlji, ki se mu marsikdaj upre. Toda saj brez dela ni počitka in brez uspeha ne veselja. In kje se kaže uspeh ' rednega dela lepše ko v na- m J "Kaj pa duševna zabava?" je omenil Lovro. \ W * v "Tudi te ne pogrešamo. Vsak večer se utrga kaj časa za branje; nedelja nam ga ponudi še več, in zima je kakor ustvarjena za tako zabavo. A z branjem je kakor s hrano; če jo uživa človek zmerno, mu koristi; preobjes ti se pa ne sme. Tudi družbo po svojem okusu doboste lah ko toa deželi, če niste preveč izbirčni. Z eno besedo, nI ga Življenja čez življenje na kmetih." » mnrnttii "Priča in dokaz sem jaz," se je smejal svetnik, "ker sem skoraj vse l^fo na Pristavi. Zato sem tudi tako zdrav vkljub svoji starosti. In ždaje sem se namen!! sploh tu ostati, dokler me ponesov Gorenjo vas, kamor bostp hodili Milica in Anica" — ted-ve sta bili vstopili in sta pozdravljali Lovra — "cvetlice sadit na moj grob." ■Oh, dedek, ne govorite ta ko," sta ga prosili tiho deklici. "No, no, tako hitro še nc, Če Bog da," je dejal gospod svetnik. "Nekaj časa se bom še igral z otroki." "Z otroki?" ga je pogledala začudeno Anica in napela ustnico. "Medve vendar nisva več otroka." "Res, kiko hiti čas! Zdi se mi, kakor da bi bili včeraj še ^ Skakali v kratkih krilcih oko- ^ "In danes že 21^19 let," tie kaj pošepetala na uho, se se priporočila in šla. "Ta fee** je Milica gospodinja," jo je opravičila mati; ^zatorej mora Iti po opravkih 0 ■ ... , fr* r iji LtiU ■ ... J A ; '«• ~ in pripravljata za svoj poklic, e A nikar ne mislite, gospod 5 Bojanec, da samo delamo in i gospodinjimo. Včasih ti/dl 1 prepevamo, da vse odmeva, ) in klavirja ni še prepredel i pajek." i "Gospoda Bojanca bo za* - nimalo videti," je dpjal go- - sjfjodar in vstal, "kar snfo pre i naredili zadnje leto." \ „Poslovili se bomo, ko si t vrnete," je dejala gospa. * gati /a gospodarske posle, je i gledal jaflto p|zljjvp vse ila-1 prave,' povpVaševaf p6 tem irt ■ se čudil glasno, kako pripra-i vno da je vse urejeno na Pri-i stavi. Gospodar sam vendar ■ ni bil povsem zadovoljen, češ i da bi to in ono naredil dru-i gač„ če bi delal nanovo; mar * sika) je priporočil Lovru, ^iar - sij^aj mM odsvetovaljj kOvro P k hvaležen poslušal. Pono- - je kazal Stojan svojo Zi- - vino v prostornih, snažnih ) hlevih. p . ; j "Tei-le stvari se je treba dr-r Jati," dejal; "zakaj z eg* 3 rskim žitom ne moremo tek- 1 movati, in vinogradi še dolgo nebodb dajali polnega pridel- 2 ka. Tudi sadje zaleže mnogo. * Vti&ttŽ se mi 6bna3a prav dbb J ro. Navadno prodam lehko i. vse rta drevju, ker je dob« 3 vrsta; če he, pride mi za dom f ravnotako prav." Ogledali so - si bližnje njive, gozd in v go-i zdu kapelico, ozaljšano z de- htečimi cvetlicami, in veselili - so se prekrasnega razgleda z i zelenega holma. Lovro se - je spomnil, da Je ostal še da- - Ije, nego bi se spodobilo; a z - najljubeznejšimi razlogi so - ga pridržali še pri kosilu. — i Ker je bilo občevanje tako , prijazno in neprisiljeno, seje i čutil Lovro hitro zopet do- - mačega; saj ga je lastne roj- - stne hiše spominjalo razmer- - je med stariši in otroki, mo-l litev pred kosilom In po ko-; silu, spoštljivo vedenje mla-l dine. Zanimali so ga dogotki - iz življenja gospoda svetnika Stojan je govoril prijetno in ' poučno o gospodarskih rečeh gospa pa je znali razgovor . vedno tako zasukati, da je i čutil Lovro, da je važna ose-x ba v družini. In Lovro je za- - čel spominjati zdaj Anico, - zdaj Milico, kako so se igrali 3 v otroških letih. Milica se je : muzala skrival tem spomi-s nom, Anica pa se je smejala > z očmi, z usti, z vsem obra-t zom, da je Lovru neizrečeno 5 dobro doUk zavest, da jo iz-i borno Zabava. Živo ga je spo-i minjala ljubljene sestre Metke; imela Je Iste dobrodušne oči, isti veseli izraz ma mla- - dih, svežih licih, isto Živahno vedenje. Zabava je tekla brez f opravfjivega namigovanja in tkanja, brei duhovitega obrekovanja in neslanega dov-tipkovanja, vse naravnost in odkrito, kakor med ljudmi, ki se čislajo in ljubijo iti ne čutijo potrebe, da bi se boljše kazali, nego so, ali se skazo-vali na stroške drugih. Enkrat se je poč nekoliko pošalil Stojan z Lovrom. Ko je pohvalil ta namizno vino, je vpra šal gospodar, za kakšne vrste vino da je ima. Lovro je u-gibal, a ugenil ni. • "Pristen jabolčnik," Je dejal Stojan, "narejen na vinskih tropinah, domač pridelek a že marsikak vinoznanec in celo vinoslovec ga ni spoznal." "Med onimi sem tudi jaz," je dejal svetnik, "dasi sem Že poskusil marsikako kapljico v svojem Življenju. A ker me je ta prevarita, jo uničujem 2a kazen brez prizanašanja." Lovro bi bil ostal v dnilbi cb večera, tako mu je ugajala, in pri slovesu tudi ni tajil tega čuvstva. ^ 'Vospod Bobneč," mu je JX-mjj^X-' fit, m jfvA./ahlit vas!" "Za gradom skozi gozd I mate kratko pot," je pristavil gospodar, "čez dan Je vroče, a proti večeru se hodi prijetno. Tu bomo potem razdrli kako pametno. Dobro došli ste nam vedno." — Lovfo je menil, da se pač pride na Pri-I stavo gori, a doli, doli se vleče pot, ker se človek ločiti ne more. J t* "Če je le tudi resnica, gos-j pod Bojanec!", je opomnila ^ gospa; "zakaj pravili ste, da . se naprayljate k nam ,že cel teden, odpravljate pa se hit-j ro." "Ne za dolgo," je trdil Lovro; "jaz utegnem zlorabiti * prijazno vabilo," . ( , , .< "Tu je moja pisarna," je ' dejal Stpj^n, ko sp šli po hod-t niku v pritličje; c4prl je pri-; jazno sobipo, kjer sta ležali na močni pisalni mizi dve dpr [ beli knjigi. "0 poč,itnicoh mi vodi knjigo Bogomir,^ sicer ' Ana ali Milica, ki pa potrsbu" jeta natančnega priglednika. * ker mi zapišeta marsikaj v [ napačen^ razpredelek." t Ko t sta bj(i povili dekleti Lovru * dva ^opka rož, enega zanj, ] enega zji Metko, se je odpeljal Lovro zadovoljen sam s seboj, ; 1 Začel je primerjati med ^ potom, Stojpnovpr , družino z Majerjevo. Tam vse preprosto in odkrito, nazori o življenju polteni in resnobni, za [ Salo vsakdanje malenkosti ; tu svetega, nedotekljlvega nič, čim vzvišenejša misel, } tem pripravnejša za norčevanje, o poštenosti megleni : pojmi, uživanje poslednji namen, pogovor ničemuren, zu-} naj duhovit, znotraj prazen, [ namesto sramežljivosti pri ženskih etiketa, pri moških } nič, sin očetu v sramoto, oče sinu v zasmeh. Najnatančne-" je seveda je primerjal petin-J dvajsetletni mladenič dekle-; ta. Dognal je, da je pač Irma ' mnogo lepša kot oni obe sku-"r pa j. A vedel je, data krasota ' ne bo hotela skrita cvesti, da } bi ž njo ne dobil žeiil za dom " ampak za svet, in sklenil je, , da je ne vzame po nobeni ceni. Onedve ssta vzgojeni dru-gač, pohlevni sta, pridni in pobožni, in ženska pobožnost " je moškim jako nevarna, in grdi tudi nista. Če bi se torej ] moral Ženiti, moral — o če-" mer ni govora — torej posito, J non concesso, in Če mu bili na izbor s^amo Majerjeva in Stojanova družina, izbiral bi na Pristovl. A hvala Bogu, te [ potrebe Še ni. Da bi izbral na ' Pristovi veselo Anico in ne resne Milice, to je sklenil tem " laže in hitreje, ker ga sklep ! ni še vezal. Ko se je bil pripeljal v Go-' renjo vas in ukazal hlapcu, " da naj pristoji pri Bojancu, je začel ogledovati oba šopka " in premišljevati, kateri bi bil ' Aničin, da bi ga obdržal zase ' in kateri MiliČin za sestro " Metko. Oče je bil jako vesel, * ko je slišal, da je bil Lovro na ; Pristavi, in nenil je, da morata iti z ženinam tja najprej | vabit, "zakaj Stojan je mož." "lanez, mimo Mlake poženi!" je dejal Lovro hlapcu. Hitro se peljal mimo znanega kraja in v stran je gledal, da ne bi ga kdo ustavljal. - "Stoj! Stoj! Vraga, kam pa drvite?" je vpil gospod Ma-jer z vrta; Lovro se obrnil, privzdignil klobuk in izginil. Dali« prlhMUjie. VOLNENE ALI SVILENE kikJje vsako v rs t tvega kroja in ir najboljšega blaga, fino iwie-lan-e, številke, dobite pH ,Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot dmpje (x3Q) Zanesljiva in pametna deklica prosta šole iz dobre družine, ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprejme takoj. Mora znati dobro računati. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (xl06)l Front soba se odda za enega ali dva fanta. Prost vhod in kopališče na razpolago. Po- zve se na 1124 E; 63rd St —--- (108) > O*«J«__ ..Itin ■ — -I. 1, L . Ml,. rrouajo se siovensae narmo-nike, jako malo rabljene, na tri tone. Pozvesena 1124 Ei E! sZtniZdie 1 potrtbu f Jq v«Čkr»t ktko krmilo, | r*dno M jih na prima boiazan za ■ dno in pnano U ni prapozno. Vi & potrabujata torej toniko, ki bo atr- V dita vm ni tole.nl mUv. Na B «*.Nik,Ur,imMb0| Several [ Balsam of Life K ^tSavaror življenski balzam), To C idraviioja wano, kot »*b*rnk toni- P 1 ka in pravo zdravilo v slučaju ca p at« aabaaarii, ča na mbrato praba- h lil S^afij^^če imSoWlte na Jetrih. Ml priporodamoto zdra- K vilo vtym, .osobito postaranim in f r i slabotnim osebam. Poakgsfte ga. 1 ; Oooa 86 centov v vseh lekarnah. [.>& VPRAŠANJA. Ali veste ~fcaj vas boli? Ali veste iakšn£qrazlika je med bolnim In zdravim č(o^ vekom?'( Ali veste kaj lahko nastane iz vaSe sedanje bolezni? Ali vestNft1 kam iti, kadaf ste t bolni? Ali veste, sem jaz zdravnik 33 tet ? * , ■ Preis^l sem tisoče/,bolriih moških mjiensk. Id so imel) in imele' vSakov&tne kronijj-ne bolea^j. J ' f((()u' ce n$ morete odgovoriti na vsa ta vnfiBarija, potem pridite v nafurad, 2209 Ontario St. en btoktod house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsaki&n od 9. zjutraj do 'tj^večer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2209 f Ontario St. Dr, Sqnolanas,0»D, Specialist za oči. 811S St. Cl^a kf. 2. nadstropje. Cler.Und, Ohio Zdravimo ftči iti jih preiščemo. Preskrbimo pra v a ^ očala. MiiUMiinw »m*" lia^J Dr. J. V. J ŽUPNIK, SLOVENSKI [ ;. ZOBO ZDBAVNlt, | . ; > 6127 St Clair Ave. < f Knausovo poslopje aad Grdi- > novo trjfovii o. < | Najboljše v zobozdrav- 1 1 niiko delo po niz- 1 1 kih eenah. 1 , , Uradno ur« *d 8:30 ^utraj do * ftJO rtočer. 1 , MT Ubtrtr bondi •• •prajamaj* | » < f ** >a * polna rradaa.ti. * j || Slovenec dobi takoj delo kot bartender. Oglasi naj se pri Jos. Nose, 1245 E. 55th St. :-------^^-— (108) Naprodaj je Regal avtomobil v dobrem stanju, pet tires. Avtomobil in pet oseb. Cena $199.00. Poizve se na 1453 E. 26th Street._ (107) Soba se odda v najem za 2 fanta, brez hrane. Vprašajte na 15625 School ave. Collin-wood. (108) Slovenka bi rada dobila delo pri boljših ljudeh. Vprašajte na 6115 Lexington avenue. ---—-(108) Izobje] JI/i deremo. tote brez baJe č i ti. Cene smerne Vse de k) j garantiraqo ta 20 let. En poskus vm^boprepričat. ^ ..JI 111 i i. 'ffprto, ET^ecer r, jj ; D^ Belber ZOBOZDRAVNIK ^ Pomnite da imamo vedno naprodaj lepe in pripravne hiSe in lote za vas. Jako nizke cene. Geo. Travnikar, Nottingham, O. MUu'.rie-.- —(ii4) Naprodaj je lot 45x188 na Bliss Rd. Cena $800, hi je veliko več vreden. $200 se plača takoj, drugo na obroke po $10 na mesec; Ignac Wal-terr7!7 HI 11 H—) ■ ■ f i r * >ž Tri dragoceni nl AO AR hottt* prait Aa-I »M (lede »mljU^ii •)> i ti denarja, fnvorita i ničelni* H kam Mi« podružnico v (■ l( bikini. s .n Co imate liberty bond«, zavarovalnina, kontrakte, branit« jih pri na* na bataki, kjer m> varni pred ognjem in tatvino. Volja vm marj kot poldrtif j cent na dan. Vložite vai doner na btnkn kjer dobit« 4 od»t. in vidi no more zginiti kot zgine če ga držite doma. Gbc. Hn^Compan^ ttfoifp,.! oo.ooa I t GLAVNI URAD M .1 _ i »edaj v armadi Združenih držav. Urad te pa še nadalje vodi po HARRY L. EASTMAN | NA 5514 ST. CLAIR AVE. | Pondeljek, torek, četrtek, petek zvečer D od 6 do 8. ^ 'i, i— f Central 5821 W Slovenski tolmač r T r T IT TT7 T71 IT TTT T T TXTTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTI 1! riti riftKiJ [ ,dt>nlocl iiQjjA .c£T .J .1 :»jtt Vim ZA nakup pohištva, preprog, peči i za plin in premog skupaj, lede- : nice ali. Ice Boxes in v«, domačo • pohištveno opravo, se kupi za 'it'n 1 v "i;"//! H?''3! i tiši * fWl P ' tilt Wr I i ! ' ti C GOTOV DENAR ali pa 1 (M.'T!*^ IMI^DI '.J l liff'M ■■ UjJ 11 > JP »ilt>f 17 i '='1 ' NA iZPtiAČlLA i ' ■t T f i'h f .fir ,«.■) 1.1 n i j |! lil T, JluH Jliwft <>ffi! -J Jiffil • • ,i . Sj'rn. m ,:.) .v^- r The Star Furniture Co. j ;: 5824». 0» An." OmU,eb : i I II t I M M I II ! t t I t f M ! t t I I f I t • f I I t ( I I I I I I I t I i I t i F. WACHCIC, slovenski trgovec : v Colliaweodu, 0. 746 E. 152ad St., zravea bank ■ . > . jjj^flF* Dobili imo nove svilnate najfinejše bluza , ^^ in kakortudi volnena in svilnata krila, jih ' , lahko kupiie po najnij^ih cenah. WAJ yaš denar dela. mmmmmmammmmmasmsmmmmmm^mmmmmmmmmmm^^ms^mmmmmmmsmsmmmsssmsmmmmsmmrnm- Kupite lot poceni, prodajte ga za dvojno ceno v nekaterih letih ali pa gradite hišo, kadar so prilike ugodne. Pridite na naše zemlje in poglejte si krasni tlak, katerega sedaj gradimo. Vsak, lot ima s?oje cevi za kanale v kletih. Vzemite zeleno karo pri Lorain-av. postaji, z napisom "Cleveland - Puritas Springs", in povejte konduktoiju, da vas spusti ven na stop 9. Samo pet minut hoda od mestne kare. r Lahka odplačila. Popust za gotov denar THE CLARK MANCHESTER CO. 1 li Am O O ^"KTYY V V A S S ril iajZ/"Zo VVJiLlAMjUIi oLii/vi« i" l ■ i ai ss^ 1 LiLtt %JV£*\J