ii iniiii krs( Iirciii^ Ą S! ISl Da so se povodom turških vpadov često turški udoleženci pri nas zgubili ali morali radi ran zaostali, ter da je marsikateri to priložnost izrabil in pobegni., je naravno. Ti so se pa pozneje udomačili in često dali ikončno tudi krstiti. V krstnih knjigah so take slučaje zabeležili navadno z dodatkom: »natus in Saracenis«, t. j. rojen v mohamedanskih krajinah. Zgodavinsko znamenit krst sedeinletnega Turčina se je pa izvršil pri nas tik pred popolno onemoglostjo turške vladavine dne 8. junija leta 1687 v župniji Sv. Miklavža v Slov. gor. V krstni knjigi beremo, da je bil takrat krščen na ime Franc Karol de.ek, 'katerega oče je bil poveljnik Budapešto, Ibrahim paša, in mati Dinoe-Dinoo v Budapešti. Predzgodovina tega krsta je očividno ta, dasi tudi najbrž ni nikjer zabeležena. Od leta 1511 do 1686 so gospodarili turški paše na Ogrskem. Da so ti bili vselej kruti in pohotni napram našim ženarn in hčsrkam, je dovolj znano. Mati tega fantka je bila plcmkinja in morebiti krasotica. Paša si jo je zažeiel, jo dal privesti ik scbi ter jo prisilil, da se mu uda. To se je moralo zgoditi leta 1879. Dne 8. scptembra 1686 jc pa izgnal vojvoda Karol Lotrinški turško posadko za vselej iz Budapešte. Takoj ko je biio mesto otcto turških nasilnežev, je rnati tega malega Turčina, ka'tera je bila katoličanka, skrbela za to, da se fant čim prej krsti. Kaj jo jc pa napotilo k temu obredu ravno k Sv. Miklavžu, sicer ni znano, pa lah-ko uganemo. Imola je najbrž gorice v znamenitem jeruzalemskem okolišu, katori spada pod oraenjeno župnijo, ali je pa bila celo poscstnica cerkvice in velikega gospcskc-ga don_a na Jeruzalemskcrn vrhu, kjer j_ rasdo ono izborno vino, ikatero so Madžari zclo .astili in mu doclali ime: štajerski »tokajec«. — Krstil je tcga nczakonskega otroka 1a¦kratni župnik Miha Žagar (Sager). Boler je bil Ivan baron Mauerburg, botra Ana Foesian pl. Zasavec, torej tudi plemiča. — Ž.