AKTUALNO VPRAŠANJE £1 urejanju nase družbenogospodarske •rob tnatike stopa vie bolj y ospredja prt-: natika trgovine. Tako je tudi nas Okra i ljudski odbor pred nedavnim tesne: obravnaval probleme trgovine. la to bi pričakovali, da bodo tudi potre- .liki sveti pokazali večjo delavnost. i nt tako. Skoraj bi lahko dejali, «d so potrošniški sveti na Gorenjskem — i nekaj izjemami — omrtveni. Vzrokov za to, da so potrošniški sveti prav sedaj, ko posvečamo toliko pozornosti trgovini, odpovedali, je več. Med tistimi, ki jih največkrat slišimo, je gotovo ta, da ustvarjajo potrošniški sveti poleg delavskih svetov dvotirnost v upravljanju v trgovini. Zaradi nejasnosti o področja dela enega in drugega so ostajali potrošniški sveti več ali manj res le inšpektorji higiene in kulturne postrežbe, vrata v gospodarjenje pa so jim ostala zaprta. Bes je, da ta dvojnost povzroča nejasnosti, zlasti ker tudi zadevni predpisi niso dovolj precizirani. Morali bi vzporedno i razvojem potrošniških svetov razvijati tudi njihovo pravno formulacijo. Prav to, da smo pustili potrošniške svete, da so se rodili, nismo pa po rojstvu zanje dovolj skrbeli, je verjetno poglavitni vzrok njihove omrtvelosti. Vse kaže, da so tudi nekateri občinski sveti za trgovino oziroma za blagovni promet premalo sodelovali z njimi. Prav bi bilo, da bi sedaj, ko se povsod trudimo izboljševati trgovine, posvetili nekaj pozornosti tudi potrošniškim svetom. A. Č. AKTUALNO VPRAŠANJE VESELJE V KRANJSKI GORI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto xi., št. 17 — cena din 10.— KRANJ, 3. MARCA 195S Prva predvoliln V Radovljici in Begunjah polne dvorane in konstruktivna razprava volivcev V četrtek zvečer je bilo v Radovljici predvolino zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 350 Volivcev. Govoril je poslanski kandidat za Republiški zbor dr. Miha Potočnik o gospodarskem razvoju Jugoslavije, o napredku v Sloveniji in na Gorenjskem. Govoril je tudi o prosvetnih, zdravstvenih in drugih Problemih ter odgovarjal volivcem na nekatera vprašanja. V Petek zvečer pa so imeli podobno zborovanje tudi v Begunj Tako so se začela velika predvolilna zborovanja, ki so v naslednjih dnevih predvidena v ^nofjih krajih in večjih delovnih kolektivih. Do volitev nas *°či samo še tri tedne, toda zadnji teden zborovanja niso predvidena. Značilno je, da sta bili zborovanji v Radovljici in v Begunih zelo dobro obiskani. Dvo-j*na v gasilskem domu v Begunjah jc bila pretesna, da bi IPrejela vse volivce. Govor dr Miha Potočnika sta dopolnila *e tovariša Franc Jere in Stap« Jnjdiš, ki sta navzočim tolmačila nekatere lokalne probleme. Nato so ljudje zelo kon-•truktivno sodelovali v razgo-v°ru in dajali podubc, kako bi z yečjo strnjenostjo vseh tamkaj-J*jih organizacj in podjetij bo-*je odpravljali nekatere težave, slasti je bilo govora o boljšem Vzdrževanju cest in o potrebi po •semletni šoli v Begunjah. —k elektrifikacija sorice in njene okolice V ospredju V soboto ob 20. uri zvečer je bilo v Sorici predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležil tudi poslanski kandidat za republiški zbor LRS Janko Prezelj. Govoril je o pomenu Jugoslavije v svetu in njeni gospodarski politiki. Nekaj časa pa se je zadržal tudi pri perspektivnem na- na proslavo praznika žena NA GORENJSKEM SODELUJE V ORGANIH UPRAVLJANJA OKROG 300 2ENA Zene kr mjskega okraja bodo tudi letos proslavile svoj praznik —* praznik žena. Težišče svojega dela in proslav so združile s pnpra\'ami na volitve, kot eno najpomembnejših letošnjih akcij političnih organizacij. Mimo tega pa bodo imele še vrsto drugih prireditev. Med drugim bodo imele razgovore z delavkami, ki sodeljujejo v delavskem in družbenem upravljanju. Le-teh je v kranjskem okraju okoli 300 in bodo imele 11. marca delovno konferenco v Kranju. Na konferenci bodo govorile o problemih žena v proizvodnji, delavskem upravljanju, o zdravstveni zaščiti in o drugem. V vseh tovarnah in večjih krajih bodo imele tudi proslave in razne druge prireditve. Posebno živahne proslave bodo v Kranju. Nekatere zaslužene žene bo sprejel predsednik ObLO Kranj, tov. Vinko Hafner. Kranjsko društvo žena je pripravilo tudi obisk partizanskih mater in zaslužnih /.ena. Jeseniško gledališče pa bo 8. mar- ca gostovalo v Kranju z dramo »Lov na čarovnice«. Podobne prireditve bodo tudi na Jesenicah, v Tržiču, Skofii Loki in drugih krajih Gorenjske. J. P. črtu občine Železniki. V razpravi so govorili tudi o elektrifikaciji Sorice, Spodnje in Zgornje Dajne, Zabrda, Torka in Davče. Te vasi so v Selški dolini edine, ki še nimajo električne energije, čeprav so vašča-ni pripravljeni pomagati pri delu. Govorili so tudi o razmejitvi zemljišč med občino Železniki in Tolminom. Nekatera zemljišča še vedno pripadajo občini Tolmin, čeprav sodijo v občino Železniki. Ta problem je nastal v času italijanske okupacije. — Tudi vprašanje gozdne takse tare vaščane v Sorici. Del programa so posvetili tudi gradnji Gasilskega doma. Zborovanja se je udeležilo nad 40 volivcev, kar je za tako majhno vasico kar precej. Nova žičnica, ki že dober mesec dni poskusno obratuje, je številnim smučarjem v veliko zadovoljstvo. Poseben užitek pa je tudi pogled na čudovito okolico med vožnjo. Razprava o osnutku okrajnega plana in proračuna činskih proračunih .Vse pa kaže, da bo doživel okrajni plan v tej točki popolno spremembo. Osrednja točka dnevnega reda petkove seje ObLO Kranj je bila obravnava predloga letošnjega okrajnega družbenega plana. Občinski svet za plan in finance je imel k predlogu plana precej pretežno sicer manj pomembnih pripomb. Občinski odborniki so sprejeli vse, razen dveh. Med drugim so poudarili na seji, naj bi letos dotacije okrajnim športnim in kul-turno-prosvetnim forumom še ostale v okrajnem proračunu, pripravi pa naj se vse potrebno, da bodo od prihodnjega leta dalje vsa sredstva za te okrajne činitelje prihajala od posameznih društev, ki pa bodo dotirana po občinskih proračunih. Predlog letošnjega okrajnega družbenega plana namreč že ne obsega več dotacij društvom (razen Okrajni zvezi TVD Partizan) in predvideva, da se bodo ta sredstva usmerjala po ob- V nadaljevanju seje je ža nekoliko maloštevilen odbor poslušal poročilo podpredsednika tov. Puharja o zborih volivcev. Oboji zbori volivcev — za občinske id skupščinske volitve — so v kranjski občini še kar dobro uspeli. V petek popoldne je rudi Občinski ljudski odbor Jesenice razpravljal o osnutku okrajnega družbenega plana in proračuna. Pa omenjenem osnutku je predvideno, da se bo letošnja proizvodnja na Gorenjskem povečala za 2,3 •/• glede na lansko leto, v kmetijstvu pa celo za 7 •/». Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski odbori v svojih proračunih in raznih skladih, bodo letos za okrog 30 •/• večja kot lani. PREDVOLILNI RAZGOVOR j približali mmnnm Predsednika Izvršnega odbora skupščine Zavoda za socialno zavarovanje za okraj Kranj, tov. ALBINA JENSTRLA, ki v občinah Bled in Bohinj kandidira za poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščina LRS, smo naprosili za naslednji razgovor: »Katerih problemov so se doslej ampak da naj bi vsako podjetje Novinarski večer v Kranjski gori V petek zvečer je bila dvorana v Kranjski jryri nabito pol-*• 'Judje so že precej pred zadkom novinarskega večera z»-vse sedeže. Novinarji »Glasa Gorenjske«, ki so jih to pot "'"kali, s<. jim posredovali v obliki razgovorov, člankov, re-^•rtaž, vesti, komentarjev in »lik problematiko njihovega kraja. ^* »meh in zabavo pa so posk rbeii Lipe Revše in Ahačičev **rtet. Kako so bili poslušalci zadovoljni, naj pove slika. organi družbenega upravljanja na področju socialnega zavarovanja ■ajbolj uspešno lotevali oziroma kje bi morali bolj poprijeti?« »Družbeno upravljanja v socialnem zavarovanju se je lepo razvilo, ima pa precej svojevrsten značaj. Posebnost je v tem: zavarovanci izvolijo izmed sebe vse organe upravljanja, ki morajo rele vati probleme, ki se v socialnem zavarovanju pojavljajo, in upravljajo s sredstvi, ki jih zavarovanci vplačujejo. Posebnost pa je tudi v tom, da socialno zavarovanje sredstva zbira, ne vpliva pa neposredno na trošenje večjega dela sredstev, ki se na področju našega okrajnega zavoda zbirajo. Zaradi tega organi upravljanja socialnega zavarovanja v okraju ali pri podružnicah lahko konkretno razpravljajo le o delu teh sredstev, to je o skladu za preventivo in o presežku, če se ta ustvari. Zaradi tega je delo teh organov usmerjeno le na izboljševanje poslovanja okrajnega zavoda in podružnic, na izboljšanje zdravstvene službe in podobno. V zadnjih letih je bilo na tem področju rešenih precej perečih problemov. Po združitvi okrajev Kranj in Radovljica je bilo več nevsklajonih stvari. Zaradi enotnega poslovan)a so se morale te neskladnosti odstraniti, pri tem pa •mo naleteli na razne težave, predvsem na užaljenost in ozko gledanje nekaterih posameznikov. Pojavljale so se celo težnje po tem, da sredstva ne bi zbirali in uporabljali po sadanjih načelih, dobilo nazaj vsa sredstva, ki jih vplača kot prispevek za socialno zavarovanje. Take stvari so se pojavljale skoraj na vseh skupščinah vse leto 1956. Po temeljitih raz- pravah smo pa le našli skupno stališče. Za uspešno delo v korist zavarovancev je bilo treba vskladiti tudi zelo zaostrene odnose med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo. Posamezniki, ki delajo v socialnem zavarovanju, so včasih gledali na zdravstveno službo kot na nekaj, kar neodgovorno troši sredstva, ki jih socialno zavarovanje s težavo zbira. Zdravstveni delavci pa so bili mnenja, da jim socialno zavarovanje pre-skopo odmerja finančna sredstva ter da nima pravice do vpogleda v uporabljanje sredstev. Ta nesoglasja so bila včasih preveč ostra, ker so pri tem vedno trpeli le zavarovanci. Preden so se ta nesoglasja odstranila, je preteklo precej časa. Sele po več skupnih razgovorih, na katerih smo si povedali drug drugemu vse dobre in slabe strani, se je stvar izboljšala ter sedaj vse kaže, da takih nesoglasij ne bo več. Največ časa pa je bilo posvečenega temu, kako čimbolj približati socialno zavarovanje zavarovancem samim in kako napraviti poslovanje čimbolj ekspeditivno. V ta namen so bile ustanovljene v vseh večjih krajih podružnice Okrajnega zavoda, ki so se ob njegovi pomoči v zadnjem letu okrepile ter sedaj v glavnem vse dobro poslujejo. Razen tega smo v preteklem letu precej uspešno urejali tudi probleme zdravljenja zavarovancev, izboljšanja preventivnega zdravstva. Precej sredstev je bilo vloženih v posvetovalnice za matere, otroške posvetovalnice itd. Šibka točka v družbenem upravljanju socialnega zavarovanja pa je v še vedno prešibkem stiku t zavarovanci. Člani skupščin tako okrajne kakor pri podružnicah, premalo sodelujejo na zasedanjih skupščin, še manj pa potem sklepe skupščine tolmačijo zavarovancem. V prihodnje naj bi v te skupščine prišlo tudi več ljudi iz neposredne proizvodnje.« »Lani Je tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju uvedel pavšalno plačevanje zdravstvenih storitev. Kako je tak način plačevanja vplival na delo zdravstvenih domov, zlasti še na njihovo preventivno dejavnost?« »Vpliv pavšalnega plačevanja zdravstvenih storitev na delo zdravstenih domov, je konkretno še težko oceniti, ker je ta nači« plačevanja v veljavi šele leto dni. Vendar pa se je že v tem času pokazalo, da je več pozitivnih kakor negativnih posledic. Zdravstvena služba se je v glavnem pocenila oziroma se v tem letu stroški niso toliko povečali, kolikor so se povečale storitve. Druga dobra stran je v tem, da zavarovanec, če misli, da ni bil zdravljen tako, kot bi bilo potrebno, lahko poišče zaščito pri Zavodu za socialno zavarovanje. Zato bodo zavarovanici začeli gledati na službo socialnega zavarovanja z drugačnimi očmi kakor prej, ko so smatrali, da je Zavod za socialno zavarovanje tisti, ki preprečuje boljše zdravljenje. Zdravstveni domovi so začeli bolj gospodarsko gledati na svoje poslovanje. Najvažnejše, kar smo hoteli doseči s pavšalnim plačevanjem zdravstvenih storitev — izboljšanje preventivne službe — pa ni napravilo večjega koraka naprej. Okrajni zavod je v svojem proračunu predvidel 1,000.000 dinarjev za plačevanje posebnih storitev v preventivi posameznim zdravnikom, ki bi se za opravljanje teh dol pogodbeno vezali z Zavodom. Teh sredstev pa je bilo koriščenih le 80.000 din. To kaže, da se nekateri zdravniki zelo neradi vključujejo v preventivno zdravstvo oziroma da se preventivo podcenjuje. Posamezniki gledajo na preventivo celo kot na nekaj manjvrednega. V zadnjem času so v podjetjih ustanovili precej obratnih ambulant, toda vse te ambulante se še vedno v glavnem ukvarjajo le s kurativo, tako da tudi te ambulante niso povsem odigrale svoje vloge. Poudarjam pa še ponovno, da pavšaliranjo zdravstvenih storitev ša ni toliko časa v veljavi, da bi ia mogli oceniti vsa rezultate.« 2 Glas Gorenjske KRANJ, 3. MARCA 1958 ce mrtvi volijo... Sredi februarja je italijanska vlada morala razpustiti občinski svet v Neaplju. To pa zato, ker je pod vodstvom monarhista A. Laura občinski odbor zabredel v korupcijo in začel zlorabljati svoj položaj. v odloku o razpustitvi sveta je kar 17 točk, ki bremeni odbornike — po večini monarhiste in prr>-fašiste. Med njimi so najhujše: zloraba občinske imovine in občinskih fondov ter dejstvo, da so na volilnih spiskih vede pustili 100 mrtvih, ki so potem na volitvah, seveda, vsi volili monarhiste! živeli prazniki! Tako nekako so verjetno vzklikali Moskovčani, ko so prejšnjo sredo, 19. februarja, spet po 40 letih lahko »uradno« praznovali »-Praznik ruske zime«. Ob tem prazniku so na Leninovem stadionu v Moskvi odprli pisan zimski semenj z nešteto zabavišči. Tu se ljudje lahko še sedaj zabavajo. Prireditelji niso pozabili niti na idilično vožnjo s sanmi, v katere so vpreženi psi ali pa poznana ruska >»trojka«. slaba tolažba! Podpredsednk ZDA Nixon je na nekem zborovanju v Fenixu dejal, da vlada ne bo več dopustila nazadovati ameriško gospodarstvo. Poznano je, da gospodarstvo v ZDA v zadnjih mesecih hitro nazaduje. To nazadovanje, ki je začelo v zadnji tretjini lanskega leta, pa se je v letošnjem januarju Se s povečanim tempom nadaljevalo. v januarju so na primer uradno zabeležili 4,494.000 nezaposlenih, kar je za 1,120.000 več kot v decembru lani. Tako naglega naraščanja nezaposlenosti ne pomnijo po zadnji vojni. Pred Nixonom je podobne izjave dajal tudi sam predsednik Eisenhower. Toda angleški list »Obser-ver« je zapisal, da imajo te obljube »na žalost bolj priokus po kvazireligiozni veri v bodočnost Amerike, kot pa so rezultat jasnih gospodarskih dejstev«. Kaže torej, da je Nixon kaj slabo potolažil Američane in ostali svet. dolga konferenca v četrtek, 27. februarja, je začela v Ženevi mednarodna pomorska konferenca. Na konferenci bodo razpravljali o poenotenju mednarodnega pomorskega prava. To pa seveda ne bo tako lahko! Največ težav bo pri razpravi o teritorialnem morju. Pomorske države si namreč sedaj lastijo precej različen pas morja od obale, kot svoje — teritorialno — morje. Ta pas je širok od 4 do 12 morskih milj. Nekatere latinsko-ameriške države zahtevajo celo 200 milj! Največ zaradi nafte, ki so jo odkrili ob svojih obalah. Tudi Francija, kot je znano, je raztegnila teritorialne vode ob alžirski obali kar 50 km na široko. Zaradi tako pisanih stališč posameznih držav do tega problema, se pojavlja tudi precej »težav«. Tako na primer proti samovoljni odločitvi Francije, da raztegne pas teritorialnih voda ob alžirski obali, ni protestiral nihče, medtem ko so vse zapadne države protestirale proti odločitvi Sovjetske zveze, da bo razširila pas teritorialnih voda na Tihem oceanu. Delegati bodo o tem razpravljali dolga 2 meseca. Dober tek! abc LJUDJE IN DOGODKI Stassenovo „krivoverstvo" IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V začetku marca se obetajo precejšnje ohladitve, po 6. marcu pa bo nestalno vreme s pogostimi padavinami in tudi topleje bo. Da nekaj nI v redu med šim Eisenhovverovim posebnim svetovalcem za razorožitvena vprašanja Haroldom Stassenom in ameriškim zunanjim ministrom Dullesom, je bila t VVa-shingtonu javna skrivnost. Spopadli sta se Dullesova »nepomirljiva-« linija in Stassenova linija »popuščanja« in sporazumevanja z Vzhodom. Za včasih nekoliko prožnejša stališča od uradnih so Stassena večkrat ukorili. Končno pa je moral tudi odstopiti s položaja posebnega svetovalca predsednika Eisenhowra, ker so njegovi pogledi na razorožitveno vprašanje in tudi ves mednarodni razvoj šli v razkorak z uradnim stališčem, ki mu botruje Dulles. Zanimivo pa je, da Stassen ni odstopil v času, ko je bil spor na vrhuncu, se pravi tedaj, ko je VVashington zavzemal najbolj nepomirljivo stališče, ampak je najavil odstop v trenutku, ko se je uradno gledanje začelo mehčati in se je tudi Dullesu zdelo prav, da da nekaj pomirljivej-ših izjav. Zato Stassenov odstop ne pomeni popolne zmage zunanjega ministra: Stassen je sicer šel, toda njegove ideje so ostale. Za njegovega namestnika so zdaj imenovali Jamesa Wads-vvortha, pomočnika ameriškega predstavnika Cabot Lodge-a v Združenih narodih. V kuloarjih je novi ameriški predstavnik v Komisiji za razorožitev znan kot eden najbolj vedrih in najbolj pristopnih ameriških diplomatov. Že to si razlagajo kot znamenje, da se bo ameriško uradno stališče v zamotanem razorožitvenem vprašanju neko-likanj otajalo. K temu pa je prispeval tudi sam Wadsworth z izjavo, da ZDA pripravljajo novo stališče, ki naj bi pripeljalo iz slepe nlice ta mednarodni problem št. 1. Pri ameriškem zunanjem ministrstvu pa so ustanovili tudi posebno komisijo, ki se bo ukvarjala z razorožitvijo in bo pomagala z nasveti zunanjemu ministru. Stassen pa, čeprav je zapustil uradni položaj, še ni stopil tudi z javnega političnega odra. Prav te dni je šokiral ameriške vladne politike z izjavami, ki so v resnici pravo krivoverstvo za uradno stališče ZDA. Med drugim je predlagal, naj bi se sestali glavarji držav pod pokroviteljstvom ZN in predsedstvom generalnega sekretarja svetovne organizacije ZN. Na sestanku pa naj bi bili mimo znanih štirih velikih sil zastopani tudi Poljska in Cehoslova-ška. Tako bi bila vsaka stran udeležena enakomerno s tremi udeleženci. — Prav tako meni Stassen, da bi bilo priporočljivo skleniti sporazum o ustavitvi vseh jedrskih poskusov za dve leti. Kot pripominja ugledni ameriški časnik »Ne\v York Times«, je to sicer že star ameriški predlog, toda bil je vedno povezan z drugimi pogoji. Stassen pa popolnoma izdvaja predlog o prenehanju atomskih poskusov, ker meni, da bi to bil lahko prvi korak k širšemu sporazumu o razorožitvi. Časopis ne nasprotuje temu predlogu, ampak predlaga, da bi ga temeljiteje proučili. To je vsekakor važen glas v Siassenov prid. Vprašanje pa je, ali bo lahko dovolj okrepil maloštevilne Stassenove prijatelje in somišljenike, da bi lahko bivši Eisenho\vrov svetovalec s tem predlogom tudi prodrl. Zal je še vedno tako, da marsikatera koristna pobuda iz Amerike najde več odmeva drugod po svetu kot pa v samih ZDA. Vsekakor pa je težko zanikati, da ni Stassenov predlog zelo značilen in pomemben simptom, v katerem se zrcali zboljšano razpoloženje tudi v Ameriki. Pred važnim sestankom na najvišji ravni je vsakršno tajanje ledu veseli znanilec bližajoče se pomladi... MARTIN TOMAŽIC v nedelo smo zabeležili Občni zbor društva tekstilnih inženirjev in tehnikov Slovenije REKONSTRUKCIJA INDUSTRIJE IN KVALITETNA VZGOJA KADROV Kranj, 2. marca. V soboto je bil v Kranju republiški občni zbor Društva inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije. Zbora so se udeležili tudi znani gospodarski in politični predstavniki. Na občnem zboru so razpravljali o problemih tekstilne industrije. Največ težav je zaradi zastarelega strojnega parka. — Treba bo poskrbeti, da se predvidene rekonstrukcije v tekstilni industriji čimprej realizirajo. Hkrati s tem pa ne kaže zanemarjati vzgoje tekstilcev. Na občnem zboru so govorili tudi o delu DITTIS. Najdelav-ne jše društvo je za sedaj v Mariboru, ki ima tudi največ članov. Takoj za njimi pa lahko omenimo Kranjčane. Med drugim so razpravljali tudi o glasilu »Tekstilni razgledi«. Nekateri so menili, da naj bi bilo to glasilo popolnoma strokoven list tekstilcev, drugi pa so predlagali, naj bi bil to poljudnoznanstvena revija. Kot vse kaže, se bo treba omejiti le predvsem na strokovnost. Sicer pa bodo o tem ali naj bi izhajal samo osrednji list tekstilcev za vso Jugoslavijo, ali pa naj bi še naprej izhajali tudi »Tekstilni razr-gledi« še razpravljali. SEDMA PREMIERA V MESTNEM GLEDALIŠČU Jesenice, 2. marca. — Mestno gledališče na Jesenicah je vče- raj uprizorilo kot sedmo letošnjo premiero Arthurja Millerja: »Lov na čarovnice«. Zelo zahtevnemu delu so bili igralci povsem kos, kar je v glavnem zasluga režiserja Bojana Čebu-lja, ki je bil obenem tudi insce-nator. V zvezi s to predstavo ja upravnik gledališča tov. Jagodic častital Bojanu Cebulju k 25. režiji v jeseniški gledališki hiši. V RIBNEM SO USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO Ribno, 2. marca. — V Zadružni dvorani v Ribnem so danes ustanovili Turistično društvo. Društvo si je zadalo nalogo, da bo urediol vasi Ribno, Godešče, Selo in Kupljenik, razen tega pa bo skupno s Turistično zvezo Slovenije in Gorenjsko turistično podzvezo 4. julija letos organiziralo sprejem ameriških Slovencev. ODLIKOVANJE JE LETOS OSVOJIL TINE LUZNAR Primskovo, 2. marca. — Danes je bilo v Zadružnem domu na Primskovem pri zelo dobri organizaciji tamkajšnje družine izvedeno okrajno strelsko tekmovanje »Za zlato puščico«, ki se ga je udeležilo 120 strelcev in strelk z Gorenjske, ki so si na družinskih tekmovanjih pridobili pravico nastopa na tem tekmovanju. Borba med posameznimi strelci je bila ves čas zelo napeta, ker so si vsi prizadevali priboriti prehodno odlikovanje »Puška narodnega heroja Ivana Slavca Jokla«. Nepričakovano so se tudi letos na prva mesta uvrstili rr.^j pozna- o kadrovskih problemih v trgovini VVendling Ivo, predsednik DS »Kokra«, Kranj: »V našem podjetju nujno potrebujemo še 3 prodajalce. Zlasti manjka moških. Kadra manjka iz več vzrokov: zaradi deljenega delovnega vjasa, zaradi nevsklajenih plač v trgovini oziroma industriji itd. Eden izmed vzrokov je tudi v tem, da posamezniki zaradi nekaterih primerov trgovino na splošno tre-tirajo kot špekulantsko«. Logar Jože, predsednik DS »Oprema«, Kranj: »Priliv kadra v trgovino ne zadošča niti pri sedanjem stanju, še manj pa bi zadoščal, če bi bila trgovina dovolj razvita. Vzrok je treba iskati predvsem v dokaj napornem delu, saj je trgovina še vedno v neustreznih prostorih ter ima na razpolago v glavnem le pripomočke, ki jih je uporabljala Že pred 50 leti. Stvar pa je tudi v tem, da ima delavec v proizvodnji za nadzor samo preddelavca ali mojstra, trgovski delavec pa ima kritika v vsakem kupcu. Ce pomislimo še na deljen delovni čas, nam bo jasno, zakaj se mladina tako nerada odloča z« trgovski poklic« Zalokar Jože, predsednik DS »Hrana«, Kranj: »Predvsem manjka moških moči, ki se u«merjnjo raje v tehnične stroke, kjer vidijo boljšo perspektivo. Tudi delovni čas je v industriji točno določen na 8 ur, medtem ko je v trgovskih podjetjih treba žrtvovati za interno delo tudi nekaj prostega časa. Lotiti se je treba tudi modernizacije trgovskih obratov in poslovanja. Poslovanje v trgovinah naj bi teklo v dveh izmenah.« Lipovec Angelca, predsednik DS »Kolonialen, Bled: »Kadrovsko vprašanje je v našem podjetju precej težavno, kar zadeva moške moči. Sploh je težko najti moške vajence za uk. Za vajenke in delavke — razen kakovosti — ni problema. Toda v podjetjih, kot je naše — trgovina z mešanim blagom — so ženske telesno prešibke, moški pa zaradi nižjih prejemkov, deljenega delovnega časa in ostalih pogojev raje odhajajo drugam. Naslednji, nič manjši vzrok je v tem, da je trgovina in njeni delavci tarča za vsakogar, komur se zljubi, dostikrat neupravičeno.« Mekiš Ferdo, predsednik DS »Delikatesa«, Kranj: »Sladkor, riž, moka in podobno blago je navadno v vrečah, težkih po 80 do 100 kg. Ce bi to pomanjkljivost odpravili, bi bilo moč v živilski trgovini skoraj povsem zamenjati moške z ženskami. Zlasti ie manjka moči za specializirane trgovine in trgovine s tehničnim blagom, kar velja tudi za naše podjetje. Prod vojno skoraj ni bilo v naših krajih dolikntes, zato je treba ta kader sproti učiti. Na Gorenjskem, ki je industrializirana, ni moč dobili kadra za trgovino, lahko pa bi ga dobili od drugod, če bi imeli stanovanja.« ni strelci. Po zanimivi borbi je odlikovanje osvojil Tine Luznar iz Radovljice s 358 krogi. Slede: Franc Černe iz Iskre 356 krogov, Rudi Bagari iz Radovljice 354, Marjan Skoberne iz Iskre s 354, Janez Otrin iz Javornika s 352 krogi itd. -an LJUBLJANSKI DRSALCI NA JESENICAH Jesenice, 2. marca. — Včeraj in danes dopoldne je Zelezni-čarski drsalni klub Ljubljana priredil na umetnem drsališču pod Mežakljo revijo na ledu. — Revija je bila zelo kvalitetna, saj so se drsalci zelo dolgo časa pripravljali na državno prvenstvo, ki je zaradi slabega vremena odpadlo. Ta nastop ljubljanskih drsalcev, ki ga je videlo nad 1000 gledalcev, bo nedvomno precej pripomogel k razvoju umetnega drsanja na Jesenicah. 13 LET MARLJIVEGA DELA Kranj, 2. marca. — Danes dopoldne se je v sejni dvorani OLO Kranj, na 14. rednem letnem občnem zboru Acro-kluba Stane Žagar iz Kranja zbralo preko 100 članov in prijateljev. V 13 letih je klub dosegel vrsto pomembnih uspehov: v padalski, modelarski, jadralni in sekciji motornih pilotov je vključeno 180 članov. Na okrajnih in republiških tekmovanjih se je med članstvom najbolj odlikoval mladi Silvo Seražin, ki je bil večkrat prvi. PIONIRJI SO TEKMOVALI V nedeljo dopoldan je bilo v Trbojah, v Voklem in Prcbače-vem prvenstveno hitrostno ocenjevalno tekmovanje s skiroji in dvokolesi med pionirji in pionirkami tamkajšnjih avto-moto krožkov, pod vodstvom AMD Šenčur in šol iz Voklega in Tr-boj. Tekmovalo je 81 pionirjev. Prva mesta so osvojili skiroji: Albin Bobnar iz Voklega, Slavko Pravst iz Prebačevega in Milan Urbane iz Trboj; dvokolesa: Vinko Kepic s časom 1,20 min. pred Janezom Knificem s časom 2,34 min. Tekmovanje si je ogledalo veliko število mladine in odraslih. -an TRIGLAV TUDI DOMA NAJ-BOIJSI Kranj, 2. marca. — V tretjem kolu republiške moške lige v kegljanju so danes nastopila na kegljišču Triglava moštva Ljubljane, Kranjike fore, Gorjancev in Triglava. Rezultati: Triglav 4998 (Veho-vec 795, M. Ambrožič 859, Stare 837, Rogelj 777, Turk 855, Mar-telanc 875), Kranjska gora 4840 (Magušnr 802, Gosar 808, Milili t 787, Žerjav 828, Pečar 807, l'r b«r 808), Ljubljana 4773 (Tomšič 778, Likovnik 858, Gabrovšok 783, Avsec 74«, Dominko 771, I.e-giša 839), Gorjanci 47,'!4 (VtMCl 1.17, Vencelj 77«, Murn 839, Jerman 774, Mralak 736, Cigoj 752). NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V KROPI JE GOVORIL DR. MIHA POTOČNIK V soboto se je zbralo v Kropi v domu Partizana na predvolilnem zborovanju preko 100 ljudi. Poslanski kandidat za republiški zbor LRS dr. Miha Potočnik je govoril volivcem Krope, Lipnice, Kamne gorice in Srednje Dobrave o preteklem obdobju Ljudske skupščine. Poudaril je, da bodo volitve v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino predvsem v znamenju skupnih napoorv vseh Jugoslovanov za nadaljnji dvig življenjske ravni in napredne miselnosti. Na koncu je navzoče pozval, naj z udeležbo na volitvah ponovno pokažejo svojo pripadnost jugoslovanski skupnosti narodov. NA ZBOROVANJU V BUKOV-ŠCICI VELIKA UDELEŽBA V Bukovščici se je zborovanja udeležilo 60 ljudi, kar pomeni polno udeležbo. Tudi tukaj je govoril kandidat za republiški zbor LRS Janko Prežel j. V razpravi so omenili pot med Bu-kovščico in Bukovico, ki je res zelo slaba in jo bo treba čimprej popraviti. V Bukovici in Bukovščici so volivcem zavrteli dva filma. V teh vaseh namreč nimajo lastnih kinematografov. V NOMNJU NAJŽIVAHNF.TSA RAZPRAVA O KOMUNALNIH VPRAŠANJIH V soboto je bilo v Nomnju predvolilno zborovanje, na katerem je govoril poslanski kandidat za Republiški zbor tovariš Albin Jensterle. Na zboru je bilo okoli 50 volivcev. Tovariš Jensterle je navzočim govoril predvsem o gospodarskem razvoju in zunanji politiki FLRJ in tudi o razvoju Bohinja v bodočnosti. V razpravi pa so volivci spregovorili o svojih lokalnih problemih, in sicer o ureditvi zvezne ceste Bled—Bohinj, o ureditvi mostu čez Savo in plačilu davkov. Dalje so govorili tudi o odkupu živine in poudarili, da je odkupna cena živine z ozirom na ceno mesa prenizka. Pogovarjali so se tudi o urejevanju pašnikov in o potrebnih ukrepih za razvoj turizma v Bohinju. OD 3. DO 9. MARCA POŽARNOVARNOSTNI TEDEN V dneh od 3. do 9. marca bo v Sloveniji požarno-varnostni teden. V teh dneh naj bi opozorili in seznanili ljudi z delom in vlogo gasilstva. Razen tega pa si bodo gasilska društva v teh dneh še bolj prizadevala, da privabijo med svoje vrste nove člane, predvsem mladino in ženske. Sedaj je na Gorenjskem okoli 6.000 prostovoljnih gasilcev, kar pa je za dobro požarno - varnostno službo premalo. Predvsem bi morali več gasilske vzgoje posvetiti ženam, ki imajo največ opravka z ognjem. Važno je, da vsak naš človek zna ne le gasiti požare, temveč jih tudi preprečevati, da pozna preventivne ukrepe in samopomoč pri požarih. Pri vsakem po/aru je treba ugotoviti vzrok, ker je le-ta pri gašenju velikega pomena. Vzroki požarov so na Gorenjskem kaj raznovrstni. Se vedno je največ požarov zaradi lahkotne,elm>-sti, nepazljivosti in nepoučenosti. V zadnjem letu je posebno naraslo itevilo gozdnih požarov. V po-žarno-varnostnem tednu bodo po šolah in tudi drugod razna predavanja in tečaji, razstave in javni nastopi gasilcev, kjer bodo lahko ljudje slišali marsikaj poučnega in zanimivega. Klub rrosoodarstvenikov Pr' Trgovinski zbornlei Kranj. ob-\ i' < a vse člane, da bo v torek, dne 1. marca J9'8 ob 16. url P°" poldne v klubskih proslorih Zbornice predavanje O SPLOŠNI INDUSTRIJSKI PSIHOLOGIJI Predavala bo prof. Marija Novo-el — asistentka za infUist'U" sko psihologijo na higiensko"1 zavodu v Z;ii! i eliu. Uprava Kluba vabi vse zainteresirane k »im večji uilele*n'' Uprava Kluba KRANJ, 3. MARCA 1958 j Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Sprejmem takoj honorarno zaposlitev v dopoldanskih urah. Obvladam strojepisje in pisarniško poslovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. »termika« - -podjetje za toplotne izolacije, Ljubljana, Titova 22, telefon 20-058 potreb«je 1 šoferja za tovorni avto 1 skladiščnega delavca r.i\ skladišče v s ko t'ji Loki pri kolodvoru. Nastop takoj. — Javiti se osebno ali pismeno v upravi podjetja Ljubljana, Titova 22 ali v skladišču Skofja Loka (bivša Hajnriharjeva žaga). RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00. 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 Uri, ob nedeljah pa ob 6.0b, 7.00, 13.00, !j.00, 22.00 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PO\EDEIJEK, 3. MARCA 8.05 Orkestralna matineja. 9.00 Ridijski roman — Roger Vailland: 324.000 frankov. 9.45 Pet pevcev - pet popevk. 10.10 Dopoldanski komorni spored. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Svet onkraj Mure. 12.00 Nikos Skalkotas: Grški plesi. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Jurhar: Kako negujemo gozdno drevje s treb-ljcnjem vej. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Usodni korak. 13.40 Listi iz domače književnosti — Ivan Minatti: Pesmi. 16.00 Portreti slavnih pevcev — XIX. oddaja: Jussi Bjoor-linrj. 17.20 Srečno vožnjo! 18.00 Mladinska oddaja. 18.45 Radijska univerza — Dr. Rastko Močnik: O družbenem upravljanju - I. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Zvonimir Cirilic, solist Kjell Baekkelund (Norveška). 8.05 »00 9.30 10.10 11.30 12.00 12.30 13.40 H.20 15.40 18.00 18.45 20.00 *>30 '2-15 1.05 ».00 1»10 U.35 U.05 l2.30 »4.0» l5-40 l1-00 '7.15 TORF.K, 4. MARCA Bedni gosti v ladijskem studiu. Z ihavni mozaik. Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo. Na vrtiljaku melodij in popevk. /i dom in žene. »Slovenski utrinki«. Kmečka univerza — Ing. Gvidon Fajdiea: Vrednost d> ip.-i "i porekla travnega in deteljnega semena. Pisnn spored opernih melodij. Za otroke — A. S. Puškin: Pravljica o ribiču in ribici. Potopisi in spomini — Ka-simir Edschmid: Diamanti v jugozahodni Afriki. Športni tednik. Domač« aktualnosti. Najboljši Jugoslovan, zbori — V. Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Mladena Pozajiča. Radijska igra — Pnolo Le-V': I'o željah. Sestanek ob petih. Prodam 2 do 3 kubične metre smrekovih desk, debeline 25 do 30 mm in kmečki voz, skoraj nov. Naslov v ogl. oddelku. 314 Prodam vseljive pol hiše (stanovanje in lokal). — Kranj, Titov trg 23. — Informacije daje lastnica sama. 315 Kupim motorno kolo »Lam-bretto«. — Fajfar Pavla, Cirče 21, Kranj. 315 Nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, tovarniški delavki. — Šenčur 155. 317 V občini Tržič se dajeta v najem dva valjčna mlina, oba v brezhibnem, takoj uporabnem stanju. Ponudniki za en ali drugi mlin naj se zglasijo v Oddelku za gospodarstvo občine Tržič. 313 Moped-Pnch prodam. Flajšman Anton, Sp. Bela 10, Preddvor. 295 Prodam prvovrstno vrtno seno, otavo in lucerno. — Slane, Preddvor. 301 Zahvaljujem se »Glasu Gorenjske« in Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici, ki sta mi kot naročniku izplačala zavarovalnino v znesku 6000 din. Posebej se še zahvaljujem Drž. 18.00 Kulturni pregled. 18 30 Glasba narodov sveta — VII. Od Ukrajine do Kavkaza. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Arije in odlomki iz manj znan'h oper. Četrtek. 6. marca 8.05 Na cbisku pri naših amaterskih zborih. 9.00 Svet v orkestralnih barv ih. 11.30 Cicibanom - dober dan! (Pet pravljic v prevodu Majde Stanovnik). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Zakotnik: Zboljšana proizvodnja in večja poraba mleka. 12.40 Pozdrav iz Dalmacije. 13.40 Iz orkestralnega albuma. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Daninos: Tovarna gentle-manov. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 18.00 Radijska univerza: Od kod različna mnenja zdravnikov. 18.15 Dela jugoslovanskih komponistov. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Notranjepolitični tedenski pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 »Po svetu jazza«. PETEK, 7. MARCA 805 Na obisku pri nordijskih mojstrih. 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe. 11.90 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Sauperl: Pravilna rez breskev. 13.15 Od arile do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Partizanska mamica pripoveduje. 15.40 Iz svetovne književnosti — Elisabcth Enright: Ko se zlomijo veje. M.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Pojeta obrt. zbor »Enakost« iz Kranja in moški komorni zbor iz Celja p. v. Viktorja Fabianija in Egona Kuneja. 18.50 Družinski pogovori, pregled. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. zavarovalnemu zavodu za izplačano zavarovalnino 84.000 din kot nezgodnemu zavarovancu. — Barbo Franc, Valburga 45. 319 Pudam 4 prašiče, težke 30. d»oj: popolna srednja iola. Kantfidat mora obvezno izpolnjevati pogoje po SI. II. Zakoaa o Javnih uslužbencih. Ponudbe poslati v rek« 15 dni otf dneva objave raspisa. Temeljna in položajna plača po predpisih Zakona o javnih uslušbeacih. Proinjo kolkovati i dia S«.— (državo!). Btaa»T*nja ni na raspolago. Maja Rutarjcva (desno) je osvojila med mladinkam' obe državni prvenstvi. Majdi Ankcletovi v soboto ni šlo, v icdeljo pa se je uveljavila v slalomu. Obe sta članici SK »Triglav« Kranj ra 1:38,4, 2. Janez Cop, Jesenice 1:39.6. 3. Boris Limovšek, Kranjska gora 1:40,6; članice: 1. Slava Zupančič, Triglav Kranj 1:47,0, 2. Polonca Stefanec, Branik Maribor 2:15.4, 3. Ivica Magušar, Enotnost Ljubljana 2:16,6; mladinke: 1. Maja Rutar 1:54,9, 2. Gabrijela Zdovc, Prevalje 2:06,5, 3. Krista Fanedl, Fužinar Ravne 2:06,7. Slalom — člani: 1. Peter Križaj 1:59,2, 2. Matevž Lukanc 1:59,6, 3. Ludvik Dornik (vsi Ljubelj Tržič) 1:59,6; mladinci: 1. Janez Cop, Jesenice 1:25,1, 2. Rajko Stare, Triglav 1:33,3, 3. Ivica Modric, Grafičar Zagreb 1:35,9; članice: 1. Sla vica Zupančič 1:31,9, 2. Meri Kerštajn, Kranjska gora 2:15,4, 3. Ivica Magušar, Enotnost 2:33,1; mladinke: 1. Maja Rutar 1:48,2, 2. Majda Ankele (obe Triglav) 1:58,2, 3. Krista Fanedl 2:07,2. DOKONČALI BODO GRADNJO ŠPORTNEGA IGRIŠČA Britof, 2. marca. — V soboto zvečer je imelo TVD »Partizan« Predoslje redni letni občni zbor, ki je dobro uspel, saj je razprava nakazala celo vrsto smernic in nalog, ki jih bo moralo društvo z novim odborom rešiti v tekočem letu. Zlasti mnogo je . bilo govora o izboljšanju dela v I nogometni, smučarski, odbojkaški, atletski in namizno teniški sekciji, sklenjeno pa je bilo. da naj omenjene sekcije organizirajo več društvenih, prijateljskih in prvenstvenih tekmovanj. Zelo razburljiva razprava pa se je razvila okoli vprašanja o športnem igrišču, ker namerava mizarsko podjetje »Roleta« iz Kranja pričeti graditi na istem prostoru nove obratne prostore. Zbor je odločno nastopil proti temu namenu, ker bi s tem uničili društvu eno najlepših športnih igrišč na Gorenjskem. Proti temu načrtu »Rolete« so bili tudi vsi politični in društveni funkcionarji tega področja. --Sklenili so, da bodo v tekočem letu s prostovoljnim delom dokončali še tista dela na igrišču, ki še niso dokončana. -an Zadnji šoortni rezultati I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Split : Željezničar 2:1 Vardar : Spartak 1:1 Partizan : Crv. zvezda 2:2 Vojvodina : Velež 0:1 Dinamo : Hajduk 4:0 Budućnost : Beograd 0:0 I. CONSKA NOGOMETNA LIGA Reka : Tekstilac 2:0 Šibenik : Elektrostroj 2:1 Jadran : Odred 2:2 Trešnjevka : Metalac 4:0 Ljubljana : Branik 1:2 Lokomotiva : Segesta 1:1 Grafičar : Orient 1:0 §§§ S SODIŠČA TUJ DENAR SI JE PRIDRZAL J. S. je bil zaposlen kot pogodbeni zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda pri podružnici Radovljica. Julija in avgusta 1957 je pobiral plačila za premije zavodovih življenjskih zavarovancev. Zavodu pa ni od-vedel vsega denarja, temveč si je znesek 34.288 din pridržal in ga porabil za svoje potrebe. Ob upoštevanju njegovih družinskih razmer in ostalih okoliščin, ga je sodišče obsodilo na 2 meseca zapora pogojno za dobo enega leta. Razen tega pa mora DOZ-u povrniti 34.288 din. KAZEN ZA NEPREVIDNO VOŽNJO J. S. je po poklicu šofer, ki se je pred časom zaradi ogrožanja javnega prometa že zagovarjal pred sodiščem. Pred kratkim pa se je ponovno zagovarjal zaradi podobnega kaznivega dejanja. Dne 3. aprila 1957 je namreč v večernih urah vozil osebni avtomobil last Projektivnega ateljeja v Ljubljani po cesti Selca—Železniki. Ko je dospel do mostu v Cešnjici, je vozil tako neprevidno, da je zapeljal na oporni zid in se prevrnil v potok Cešnjica. Na avtomobilu je nastalo za 239.348 dinarjev škode. Po njegovem zagovoru je prišlo do nezgode v glavnem zato, ker ceste ni poznal in pa zaradi meglenega vremena. Sodišče njegovega zagovora ni moglo upoštevati. Kot poklicni šofer bi bil dolžan prilagoditi brzino cesti in vremenskim razmeram. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi njegov prejšnji prekršek, pa tudi olajševalne okoliščine, ter ga je obsodilo na 3 meseca zapora. Razen tega mora obdolženi povrniti tudi škodo, ki je nastala na avtomobilu. Prav gotovo bo ta kazen šoferju v opomin, da bo poslej pri vožnjah pazljivejši. ZARADI GOLJUFIJE POD KLJUČ L. A. iz Kokrice je sodilo sodišče zaradi goljufije. Dokopal se je namreč do ene šestine nekega premoženja z obljubo lastniku tega premoženja, da bo poročil njegovo hčer. O svoji obljubi pa pozneje ni hotel ničesar slišati. Med kazenskim postopkom je obdolženi zanikal, vendar je bil njegov zagovor z nekaterimi pričami ovržen. Ugotovljeno je bilo, da je obdolženec vseskozi zasledoval le materialne interese, ni pa imel namena poročiti se z omenjenim dekletom. Obsojen je bil na 6 mesecev zapori. -—^ 15. MARCA II. TRGOVSKI PLES V DOMU TVD »PARTIZANi V STRAZI5CU PRIREJA SINDIKALNA PODRUŽNICA TRGOVCEV KRANJ __J »Živi, še živi,« je trdil Miklavž in res se je zdelo, da Aleš še živi. Bil je nezavesten, toda žila na vratu mu je še zmeraj vidno utripala. »Sani je treba pripraviti in ga odpeljati v dolino,« je naglo ukazal in potisnil Aleša Dominiku v roke. Dominik je pokleknil v sneg in držal v naročju zmaličeno svakovo telo. Ko ga je skušal trdneje poprijeti, je fant zastokal. Stric Miklavž je odvezoval tovor, Dominik pa je držal v naročju Aleša in zdaj, ko je bilo vse končano, ni občutil do njega nobenega sovraštva več. Ko je klečal v snegu in mu je Aleševa glava visela na prsi, ni nič več mislil na svoj zločin. Čutil je samo, kako je Alešu kapljala kri iz ustnih kotičkov, se cedila na njegovo desnico, s katero je ponesrečencu podpiral glavo, od tam pa počasi padal« na tla. Vsaka kaplja se je na belem snegu razširila v velik krvav madež. Te krvi ga je bilo groza, čutil je njen težki, sladkobni vonj, pritiskala mu je na možgane, v želodcu mu je povzročala slabost. Ko bi ne bilo te krvi, ko bi je ne bilo treba gledati. Ko bi se te kaplje ne razširjale v lise, velike, da bi jih komaj pokril z dlanjo... potem bi ne bilo nič hudega! Odtrgal je pogled od okrvavljenih tal in ga zapičil v strta mlada prsa, v katerih je hroplo, kakor bi voda tekla v požiralnik ob cesti. Tudi tega ni mogel gledati in poslušati in povrh je kri še vedno kapljala, lepila se mu je na prste, gnusna, sluzasta in madeži na tleh so se širili, širili... Dominik je zastokal, zdelo se mu je, da ne vzdrži niti trenutek več z lepljivimi, okrvavljenimi rokami. Po poti je prisopihal drugi voznik, prva dva sta se oglašala spodaj s poti. Dominik je preložil ponesrečenca delavcu v roke in pomagal Miklavžu razkopavati sani. Odmetala sta polovico, tedaj je stric Miklavž potegnil iz obroča konec pretrgane vrvi. »Pretrgana,« je zastokal. »Saj sem rekel,« se je oddahnil Dominik. Miklavž je vrtel konec v rokah in ga ogledoval. »Toda kje, hudiča, se je predrgnila? Tu ob prečniku se vendar ni mogla! Ne, saj ni mogoče...« Sunkoma je izpustil vrv, zapičil pogled v Dominika, široko zinil in nato bliskovito spet pobral vrv. »Če ni podrezana?« je vprašal strahotno napeto. Pod drevjem se je jelo mračiti in to je bilo dobro, drugače bi Miklavž opazil smrtno bledico na Dominikovem obrazu. Dominiku je dvakrat glas odpovedal, preden je izdavil: »Kdo naj bi jo podrezal?« »Jaz ne in drug tudi nihče. Samo za enega vem, ki bi mu kaj takega prisodil,« je govoril Miklavž in v tem trenutku ni bil prav nič podoben zapitemu hišnemu stricu. Obraz mu je bil resen in strog. Dominik ni vzdržal pred pogledom Miklavževih oči, teh strogih, rjavih, tako Gašperinovih, da, Aleševih oči. V drobcu sekunde se je ovedel, da stoji zraven delavec in posluša in to mu je vrnilo pogum in odločnost. »Tako, še morilca bi me radi storili?« je rekej jezno. »Raje glejmo, da ga bomo spravili v dolino. Če pride pravi čas zdravnik, ga morebiti še lahko reši.« Miklavž je utihnil. Postlali so Alešu na saneh in ga varno položili na seno. Obrnili so ga tako, da mu glava ni visela navzdol In stric Miklavž se je vpregel v rogovile. Dominik in delavec sta ob straneh pazila na ranjenca. Nekoliko niže so srečali še tista dva delavca, ki sta že pripeljala prav v dolino in sta se vračala, da bi pogledala, kaj se je zgodilo. Prvi, star, izkušen mož je rekel: »Ne vem, če ga bomo živega spravili domov.« »Kaj pa govoriš?« se je zadirčno obregnil Dominik. »Takoj bomo poslali po zdravnika, pomagal bo.« »Zdravnik ne zna delati čudežev,« je odvrnil starec. »Prsni koš mu je stisnilo, težko bo kaj z njim.« Molče je šel žalostni sprevod navzdol. Nad vrhovi je gorela rdeča zarja in počasi je mrak ovijal drevesa in molčeče može. Stric Miklavž je previdno vozil in kadar so se sani stresle, so se vsi spremljevalci zdrznili, kakor bi jih tresljaj zabolel. Aleševa bleda glava je nihala na senu sem in tja, kakor glava mrliča. Stari tarbehar je zavpil naj Miklavž ustavi sani in potem je Alešu na obeh straneh podložil glavo s senom. Podvodni ,poljedelci' »Seveda je res,« je dejal doktor Che-nevee, direktor študijskega centra za podvodna raziskovanja, »da postajajo kontinenti vedno bolj siromašni. Toda gladina morja je večja od zemeljske suhe površine in v morju so vse snovi, ki jih potrebuje človeški organizem. Obdeluj -mo morjel« Podvodno poljedelstvo je torej poklic bodočnosti. Francija na primer že računa s tem, da ji sčasoma ne bo treba več kupovati na tisoče ton sena za živino v tujini. Konje in govedo bodo krmili s posušenimi algami 1 Znani kemik in inženir Reess je tudi res že z uspehom krmil sestradane konje z rdečimi algami. Danes poznamo kruh iz alg in plank-tonove juhe. V Sovjetski zvezi so iz »algina«, ki ga najdemo v morju v obliki nekakšnega rjavega testa, napravili učinkovito zdravilo proti črevesnim boleznim. V Ameriki so iz iste snovi izdelali zdravilo proti tvorom. Profesor Gesset je v Franciji delal z algami uspešne poizkuse pri transfuziji krvi. In še bi lahko naštevali razne stvari, ki so jih že dobili iz algina: sladkor, pivo, vino, plastične mase ipd. Toda algina je malo in prav zaradi tega je poklic podvodnega poljedelca i tako važen. Profesor Chenevee pravi, da bi alge lahko uspevale tudi v globini 5 metrov, kar bi kultiviranje zelo poenostavilo. Presadil je alge iz globine 30 metrov bliže vodni gladini in so lepo uspevale. Kako resno gledajo nekatere države na možnost podvodnega poljedelstva, dokazuje Oddelek za podvodna raziskovanja pri francoski mornarici, ki mrzlično išče naraščaj. Vsak francoski rekrut lahko odsluži svoj vojaški rok kot potapljač. Tovarne komaj krijejo potrebe po podvodni opremi. Zahtevajo celo v Ameriki, Japonski, Izraelu in celo v Siamu. VAM JE ZNANO, DA . . . — je belih ljudi na svetu vsega skupaj 1.200,000.000? Vseh ljudi na svetu pa je sedaj že nad dve in pol milijarde. — so med dresiranim! sloni v cirkusu vedno le samice, ker se samcev ne da ukrotiti? — imajo sloni samo šest zob. To pomeni: poleg dveh oklov še štiri kočnike? — je najvišji vulkan v Evropi Etna, ki je 3260 m visok? — je največja prekooceanska ladja Queen Elisabeth, ki je dolga čez 300 metrov in široka 36 m in ima čez 83.000 BRT. »tMHtif««ii«miM)^awit«iMfiiii^iiii'iitTiiiii!iMiiiKiiHtt!rkiiiiHii,iM< ZA RAZVEDRILO lapovi v Jugoslaviji Slap Skakavec na rečici Vogošči, pritoku reke Bosne, je visok 98 metrov in zavzema prvo mesto med jugoslovanskimi slapovi. V raznih krajih Jugoslavije, zlasti na dalmatinskih rekah, pa je mnogo lepših slapov, ki zaradi svoje lepote slovijo tudi izven dežele. Med najlepšimi je Manojlovac na Krki, ki je visok 52 metrov, širok pa skoraj 100 metrov. Na Krki je tudi znameniti Skradinski Buk, »jugoslovanska Niagara«, kjer pada voda čez 17 pragov v globino 46 metrov. Med dalmatinskimi slapovi velja omeniti tudi tistega na Vrbanji, ki je visok 50 metrov. Med najlepše slapove v Evropi pa vsekakor sodijo Sastavci na Plitvicah, kjer padajo vodni curki v globino 70 metrov. Kakor znano, je Plitvičkih jezer 18 v raznih višinah (638 do 504 m) ter pada voda iz enega v drugega v slapovih. Skupna površina jezer znaša 19 kvadratnih kilometrov. Jezera so znana po svoji lepoti in so razglašena za narodni park. Ta biser Jugoslavije hodijo obiskovat številni tujci iz vseh predelov sveta, saj so Plitvička jezera s slapovi prav tako znamenita kot pa na primer Postojnska jama. Zanimivosti PSIHOLOŠKE IZKUŠNJE Ameriški psiholog dr. Spock je pred 15 leti vzbudil veliko pozornost s svojo knjigo o vzgoji otroA. Z njo je odločno nastopil proti pretepanju kot vzsroj-nemu sredstvu. Zdaj je izdal drugič to knjigo. Toda tekst je nekoliko spremenil. Psiholog se ne zavzema več tako odločno proti palici. Medtem se je namreč poročil in postal oče dveh otrok. DRAGO USMILJENJE Na Kitajskem so ukinili neki zakon, ki je bil star več kot 1000 let. Po tem zakonu je vsak tisti, ki je nekoga rešil iz vode, moral rešenega vzdrževati do smrti. MAČEK ODPIRA SOBNA VRATA Neka lena bela mačka je stalen obiskovalec v pisarni okrajnega sindikalnega sveta v Dubrovniku. Tam ima svoj stalen kotiček, toda včasih se sprehodi po drugih sobah in si pri tem sama odpira vrata. Spretno skoči na kljuko in obenem odrine vrata. VDOVSKA ULICA »•Ulica vdov« imenujejo prebivalci bosanskega mesteca Bi-jeline majhno ulico, v kateri stanuje 13 vdov. To so edini stanovalci te ulice. Njihovi možje so deloma padli v borbi proti okupatorju deloma pa so umrli pred vojno. LASTNO KRI JE DOBIL OB TRANSFUZIJI Neki krvodajalec z Reke jo dal pred kratkem bolnici večjo količino krvi. Najprej se je počutil popolnoma normalno, toda popoldne istega dne mu je po-sta'o slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico in ugotovili, da mu je počila rana na želodcu. Takoj so ga morali operirati. Pri transfuziji so uporabili kar njegovo kri. To je verjetno edinstveni primer, da je krvodajalec dobil svojo lastno kri nazaj. Slovesno praznivanie obletnice osvoboditi/s y Indiji Pri zivinozdravniku: nenavaden pacient Pred dnevi so po vsej Indiji slovesno proslavili obilnim osvoboditve, ki jo praznujejo na dan, ko so Anijleži zamislili to deželo. Povsod so bile velike proslave, ki so se jih udeležili milijoni ljudi. Proslave so traja 'e kar tri dni zaporedoma. Ob tej priložnosti se je /bralo samo v Bomba ju nad 8 milijonov ljudi. Na sliki vidimo boginjo obilja Lakšimi, ki jo v slavnostnem sprevodu vodijo po mestnih ulicah. Nenavadne službe in še bolj nenavad-■e usode se porajajo v dobi, v kateri živimo, ko učenjaki vseh dežel v laboratorijih spreminjajo temelje znanosti, ko tekmujejo, kdo bo prej odkril tisto, kar bo dalo njegovi domovini nadoblast nad drugimi narodi, ko . . . Skrivnosti, same skrivnosti, ki jih je treba nadvse skrbno varovati, da se ne odkrijejo nepoklicanim prej, kot je to potrebno. V ta namen se žrtvujejo ogromni zneski, žrtvujejo se materialne dobrine in žrtvuje se tudi — človek. Pri raznih poskusih v laboratorijih, pri risanju načrtov, pri izdelovanju sila zapletenih računov so potrebni ne samo sposobni, marveč tudi zanesljivi ljudje. Vse delo te vrste je več ali manj nevidno, za nepoučenega človeka velika uganka, neznanka, ki je največkrat niti ne poskuša rešiti, ker zanjo ne ve. Ena najbolj skrivnostnih oseb v ameriškem »atomskom mestu« je tajnica. To je dr. Rita Orfels. »Atomska tajnica«. Za svoje delo prejema okoli 1500 dolarjev na mesec in je brez dvoma najbolje plačana tajnica na svetu. ATOMSKA TAJNICA Za svoje delo prejema zelo dobro plačo, a kaj to, ko pa varuje prehude skrivnosti in zanjo ni več svobode ne veselja Toda . . . Živeti mora popolnoma ločeno od ostalega sveta. Njeno stanovanje je kovinski blok — poslopje premera okoli 60 metrov. Stalno je zastražena. Ne more iti sama ne v gledališče ne v kino. Ne sme se družiti ne s prijatelji ne z znanci. Dva osebna varuha sta nepretrgoma pred vrati njene sobe. Danes ima 35 let in je lepa ter mikavna svetlolaska. Zanjo ni več ne veselja ne svobode. Kljub tako veliki palači. Kljub privlačnosti. Dr. Rita Orfels jo mnogo važnejša oseba kot marskikak atomski učenjak v Ameriki, saj se pri njej zbirajo vsi na- črti in poročila, Izsledki vseh poskusov, ki jih sporočijo posamezni znanstveniki Je pa tajnica v tej stroki doma. Dvanajst let je sodelovala pri poskusih v laboratoriju. Njena stroka je jedrska fizika. Njeno bivališče nosi naziv »Ameriška soba dokumentov«. Cez dan sedi v prvem nadstropju poslopja, ki je popolnoma varno pred atomskimi bombami. Tam je njen urad. Vsa vrata se odpirajo edinole s pomočjo elektrike. V teh prostorih so spravljene največje skrivnosti na svetu: več kot milijon raznih načrtov in i isb, arhiv do sedaj znanih uspehov in odkritij termonuklearmh poskusov kakor tudi osebne listine učenjakov, ki delajo v zavodu. »Ako bi se kaka tuja sila polastila tega arhiva in RIM Orfels, tedaj bi bila Amerika brez obrambo,« pravijo v vojaških krogih. Zraven prostorov, kjer je urad in arhiv, ima Rita svoje stanovanje. Obsega dve sobi, ki sta opremljeni i vsem udobjem. To je zasebno kraljestvo »atomske tajnice«. Toda tudi tukaj ni nikoli brez nadzorstva. Dva tajna policista stojita noč in dan pred njenimi viati. Do nje se ne more kar tako. Edino dve osebi lahko neposredno govorita z njo, Ji dajeta naročila, ukaze in navodila. Prva oseba Je predsednik ZDA, a druga, neka vojaška osebnost, ki jo pozna ed»" nole ona sama. Ko je sprejela sedanje mesto, se J* pismeno obvezala, da so ne bo niko » poročila. S tem H |e odrekla si oči Vt»** ione — materinstvu in Listnemu doinu- Včasih gre tudi v gledališče. Brž s° okrog nje radovedni novinarji in rSP°* torji. Obsipljejo jo z vprašanji. A n)e odgovor jo lo zagoneten smehljaj in mo Ali pa odgovarja s takinile vprašanje1"' "Zeli se mi, gospodje, da bo dana '"'ll predstava prav lepa, kajne?« Ko bi so pa zgodilo, da bi jo mord* kdo ugrabil in odpel pil, ima v žepu ve no pripravljeno stekleno cevko s stl poni ... Ako je treba in kadar želi, se mor še bolj skriti. Samo na gumb pritisne » vos blok so pogre/.iie globoko pod zern IJo, M0 Kljub temu, da ve Rita Orfels M Vfl največjo skrivnosti na svetu, ni sre(" »Želim si lastni dom, moža, otrok me so te želje noizpolnjive. Zavidam gim ženam . . .« Donar, prav zares, ni vse . . . 30