Poštnina plačana v gotovim.
rosmrna piat-tuus v guuivuu.
Leto IX., št. 27. („jutro" xix., it. tsaa) Ljubljana, ponedeljek 4» l«lija 193»
Cena t Din
Cipravruštvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tei. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 tn 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št. 7, Telefon št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
ter žela nedell
čnejša manifestacija douini sokolstva
množico je Sokolstvo na včerajšnjem članskem al® silo in moč sokolske vzgoje in sokolske ideje priznanje najvišjih odličnikov iz vseEvrope
Praga, 3. julija, h. Sokolske svečanosti ob priliiu X. vsesokolskega zleta so danes dosegle vrhunec. Danes so sa z javnim nastopom članov in članic pričeli glavni zlet-:ni dnevi. Tudi največji mojster peresa ne bi mogel dostojno opisati prizorov, ki jih je danes ves dan preživljala sokolska Praga. Kaj takega se sploh ne da popisati, to se more samo videti. Sokolstvo je danes pred vso Evropo manifestiralo svojo moč in silo svojih idej in želo največje priznanje za svoje uspehe in občudovanje -voje discipline in požrtvovalnosti. Odlični tuji gostje, ki so se zbrali v Pragi,, soglasno priznavajo, da predstavlja Sokolstvo svojevrstno silo in moč, kakršne v drugih državah sploh ne poznajo. V Sokolstvu je srečno združena telesna in duhovna vzgeva, članstvo se navaja k disciplini, samozata-jevanju in brezmejni ljubezni do naroda in domovine. Številni tuji zastopniki so čestitali Cehoslovakom in Jugoslovanom k njihovemu Sokolstvu, priznavajoč, da nima primera na vsem svetu.
Fredstavsiiki
vseh evropskih dsržav
Poleg sokolske armade so se zbrali v Pragi zastopniki in predstavniki skoro vseh evropskih držav, ki so poleg tega, da imajo v Pragi svoje diplomatske zastopnike, poslale še posebne delegacije, njim na čelu aktivni ministri in visoki uradniki. Jugoslovensko vlado zastopa minister za telesno vzgojo dr. Miletič, Rumunijo več višjih uradnikov ministrstva za telesno vzgojo, Francijo minister za orodno zdravje, Anglijo državni podtajnik za prosveto, nada<-Ije >o prišla posebna uradna odposlanstva Bolgarije, Grčije, Turčije, Belgije itd.
liad 35© poročevalcev
svetovnega tiska
Tudi novinarji so imeli danes svoj veliki dan. Poleg 100 stalnih dopisnikov svetovnega tiska je prispelo za glavne sokolske svečanosti še nad 250 posebnih dopisnikov, ki pošiljajo svojim listom obširna poročila in izražajo največje občudovanje sokolski organizaciji. Vse priznanje pa zasluži tudi češkoslovaška poštna uprava. KljuS silno povečanemu telefonskemu in brzojavnemu prometu se dobijo telefonske zveze z vso Evropo in prekomorskimi državami brez čakanja.
Idealno vreme
Lahko se reče. da je tudi nebo naklonjeno Sokolstvu. Danes je bilo naravnost dealno vreme. Ponoči je močno deževalo,
iko da se je ozračje dobro ohladilo, do-3oldne je še parkrat malo porosilo, popol-ine pa je po-ijalo na stadion solnce in obsipalo zbrano množico s svojimi žarki, kakor da se tudi nebo veseli nepopisnih prizorov navdušenja in sokolskega bratstva.
Zbiranfe nsssaeSls
2e od petka dalje Praga ni prišla do miru. Neprestano so valovale po ulicah nepregledne množice, ki so s prihodom vedno novih sokolskih vlakov naraščale od ure do ure in navdušeno sprejemale prihajajoče goste. Po vsem mestu so bili koncerti sokolskih godb, pevskih in tamburašk-ih zborov. Praga se je pretvorila v eno samo sokolsko družino Davi so se že navsezgodaj začele zbirati sokolske legije, na stadionu so pripravljali vse potrebno za popoldanski nastop, nanovo posuli in povaljali pesek, vmr-s pa so posamezne skupine imele še poslednje skušnje. S pojačanimi rednimi in s posebnimi vlaki pa so na vse kolodvore prihajale nepregledne množice občinstva iz republike in inozemstva. Cele kolone avtobusov so po vseh cestah d^v^le proti Pragi, kier se je zgrinjala okrog Ma-sarvkovega sokolskega stadiona vedno večja množica.
Kljub nepopisnemu vrvežu na ulicah pa je prometna služba tako vzorno urejena, da se ni zgodila niti najmanjša nesreča. Sokolska sanitetna služba je razpredena po vsem mestu, vendar pa hvala bogu d o sedaj še ni priš!a do vel i a ve Enako ie tudi policija brez de^a. Sokoli si h -piske pomagajo drug drugemu, nikjer nobenih prepirov. nobenih sitnosti.
?efcfoiiitev
Današnje svečanosti so se pričele s po-klonitvijo Sokolstva na grobovih sokolskih velikanov. Ob 6.45 je odšla v Lani velika dep'itacija, v kateri so bili po en član in članica vsake sokolske župe s predstavniki vodstva COS in SK-J na čelu Deputacija se je poklonila na grobu velikega prezidenta Osvoboditelja T. G Masaryka in položila na grob venec z napisom: Sokolstvo prezidentu Osvoboditelju 3. VII. 1938.
Istočasno je druga enako sestavljena de-putacija Sokolstva odšla na Staromestni trg in se tu poklonila na grobu Neznanega junaka, da tako počasti spomin legionar-jev, ki so dali, zadojeni s soko^skim duhom, svoje življenje za osvobojenje domovine in
ustanovitev lastne nacionalne države. Sokolska godba je odigrala koral »Kje ste 1 božji bojevniki«, nakar je imel podstare-šina ČOS dr. Truhlar prigoden nagovor. Šest Sokolov je položilo v kapelici venec z napisom: Sokolstvo se spominja borcev za domovino.
Uro pozneje se je Sokolstvo poklonilo na grobovih ustanoviteljev Sokolstva dr. M. Tyrša, J. Fiignerja, Dr. Podlipniškega in dr. Schreinerja. Ob grobovih je bila postavljena častna straža. Po odpetju korala, ki ga je zapel pevski zbor praškega Sokola, je imel pomemben govor starosta COS dr. Bukovski, nakar so na grobove položili vence z napisi: Velikim ustanoviteljem Sokolstva. Na povratku se je delegacija poklonila tudi pred žaro R. Tyrševe in položila tam krasen šopek, nato pa je bila še pietetna svečanost pred spomenikom Osvobojenja.
300.000 ljudi na stadionu
2e opoldne so začele nepregledne procesije romati na stadion. Nepregledne kolone avtobusov, avtomobilov, motociklov, celi tramvajski vlaki, vmes pa reka pešcev. Vse je hitelo, da si zagotovi prostor v stadionu. Ze davno pred pričetkom nastopa so bile razgrabljene vse vstopnice, čeprav so zadnje dni z vso naglico zgradili še nekaj rezervnih tribun, povečali število sedežev za par tisoč in uredili še posebna stojišča za blizu 10.000 gledalcev. Po števcih je ugotovljeno, da je hilo danes popoldne na stadionu nad 300.000 ljudi.
Visoki odličniki
Malo pred začetkom je prispel s svojim spremstvom prezident republike dr. Beneš s soprogo. Ob vhodu so ga pozdravili predstavniki Sokolstva, na tribuni pa so bili zbrani vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Hodžo na čelu, predsedstvi obeh zbornic s predsednikoma Malypetrom in Soukuporn, ves diplomatski zbor, med njimi tudi zastopnika Nemčije in Vatikana, številni generali, vsi tuji voini atašeji tsr cela vrsta visokih očHič-nikev ter tuje posebne delegacije, zastopstva vlad, odposlanstva raznih inozemskih mest, korporacij in ustanov.
Javni nastop
Ob 15. se je pričel javni nastop s poklo-nitvijo državni zastavi. Med sviranjem državne himne so potegnili na visok jambor najprvo češkoslovaško, pozneje pred nastopom Jugoslovenskega Sokolstva pa še jugoslovensko državno zastavo. Z bližnjega Pečurca so topovski streli oznanili začetek glavnih svečanosti, s stadiona pa so istočasno izpustili 3.000 poštnih golobov. ki so v vse večje kraje republike ponesli vest, da so sokolske svečanosti r Prasi dosegle svoj višek. Ko so se med nepopisnim navdušenjem stotisnčglave množice pojavile prve čete Sokolov na stadionu, je zakrožilo v zraku blizu 100 vojnih letal.
Nepopisni prizori
navdušenja
Ko se je nato razvil telovadni nastop, so se odigravali na stadionu nepopisni prizori. Od točke do točke se je navdušenje stopnjevalo do entuziazma, ki ga ni meči popisati. Sto in sto tisočglava množica je vstala s sedežev, mahala z robci, rokami, klobuki, vzklikala, kar je grlo dalo in na vse mogoče načine dajala duška svojemu navdušenju, priznavaniu in povezanosti s Sokolstvom.
Nastop ft&goslsvenskfcersa Sokolstva
Prvi so nastopili češkoslovaški Sokoli, ki so izvajali simbolične vaje, ki prikazujejo obrambno pripravljenost Sokolstva v borbi za svobodo in demokracijo. Sledil je nastop 17.000 češkoslovaških Sokolic. Pogled na to ogromno množico v živopisnih krojih, na prelivajoče se barve, na skladne zgi-be je bil očarljiv. Vihar navdušenja pa je zaje! ves stadion, ko so se nato pojavili na telovadišču jugoslovenski Sokoli in Soko-lice. Nastopilo jih je 2.50G. Izvajali so zletne vaje in enako kakor jugoslovenski naraščaj, zadivili množico z vzorno izvedenim nastopom. Neprestano so orile po ogromnem stadionu ovacije Jugoslaviji, kralju Petru in jugoslovenskemu Sokolstvu. Višek je doseglo navdušenje, ko so nato jugoslovenski Sokoli izročili češkoslovaškemu Sokolstvu v znak neomajne zvestobe kip kralja Aleksandra Uedinitelja. Prvi podstarešina br. Gangl je s primernim nagovorom, v katerem je podčrtal neraz-rušno povezanost jugoslovenskega in češkoslovaškega Sokolstva izročil kip starosti ČOS br. Bukovskemu. Ko sta se v znak bratstva Gangl in Bukovski objela in poljubila, je skoraj izgledalo, da bo množica vdrla na stadion, tako navdušenje jo je zajelo, še dolgo potem, ko so jugoslovenski Sokoli in Sokolice že zapustili telovadišče, je množica še vedno stala, mahala z robci in rokami in prirejala nepopisne ovacije.
Zaključek nastopa
V drugem delu javnega nastopa je bil rajalni nastop češkoslovaških Sokolic, zaključek javnega nastopa pa je tvorila simbolična vaja, ki jo je izvajalo 32.000 češkoslovaških Sokolov. S primerno sestavljenimi vajami so simbolizirali najprvo postanek republike, nato vdanost in ljubezen do lastne države, hvaležnost legionarjem. ki so se za njo borili na bojnih poljanah, zaključni del te vaje pa je simboliziral prisego zvestobe domovini. Vse vaje so spremljali s petjem. Posebno se je množic dojmila pesem Slovanov, ki so v njej prosili boga, naj bi nikdar ne izgubili ljubezni do uedi-njene, svobodne češkoslovaške domovine.
Priznanje Sokolstvu
To, kar je pokazal današnji nastop Sokolstva, je zasenčilo vse dosedanje slične prireditve. Navzočni tuji zastopniki, ki so gotovo videli že marsikak telovadni nastop, so izjavljali novinarjem, da predstavlja Sokolstvo edinstveno organizacijo, ki nima primera na vsem svetu. Znani francoski pisec Jules Eomain, eden največjih sodobnih vitezov duha, je izjavil novinarjem: Pogled na to prostovoljno disciplino, požrtvovalnost in vzdržnost, ki jo je z vsem svojim nastopom dokumentiralo Sokolstvo, mi je izzvalo solze ginjenosti. To je oživljena antika, ki je idealno uresničena na sokolskih tleh.
Angleški državni podtajnik Parker je bil tako navdušen, da je prosil, naj mu dovolijo, da po radii izrazi svoje priznanje. Dejal je, da ga je ianašnji nastop prepričal, da je v Sokolst /u simboliziran ves narod. Prostovoljno, re prisiljeno je sokolska organizacija dvignila telesno in duhovno vzgojo svojega članstva na najvišjo stopnjo, ki je lahko vzor tudi najstarejšim in najnaprednejšim narodom. Narod s tako vzgojo ima zagotovljeno bodočnost, in kdor je bil priča današnjega nastopa, lahko razume odpornost držav, ki se lahko ponašajo s tako odlično organizacijo, kakor je Sokolstvo. V imenu angleške vlade je izrekel vsemu Sokolstvu najtoplejše čestitke. Prav tako je jugoslovenski minister aa telesno vzgojo dr. Miletič po radiu izrazil vsemu Sokolstvu svoje priznanje in zahvalo. Enako je tudi francoski minister za narodno zdravje čestital sokolskim voditeljem in jim izrazil priznanje in divljenje nad v vsakem pogledu vzorno sokolsko vzgojo. Tudi navzočni predstavniki Finske, Švedske, Latiške, Venezuele in mnogih drugih držav so bili polni priznanja in občudovanja za Sokolstvo. S svojim današnjim nastopom je Sokolstvo zares pred vsem svetom manifestiralo svojo moč, svojo duhovno silo in svojo odločno zvestobo in ljubezen do domovine. Prezident republike dr. Beneš je z največjo pozornostjo sledil vsemu nastopu ter vedno znova stopil k balustradi in stoie z mahanjem rok izražal Sokolom in Sckolicam svoje prizna-nie. Množica se po končanem nastopu kar ni hotela raziti in vedno znova so orile ovacije po stadionu in se prenašale na ulice v lokale in dvorane, kjer so se zvečer vršile sokolske akademije.
Na sporedu današnjega javnega nastopa i-? bil tudi naslon tujih telovadcev, zlasti Francozov, Belgijcev, Fincev. Švicarjev itd. Spričo silnega vtisa, ki ga je napravil ogromni nastop Sokolstva. r»a so opustili svoj nastop na stadionu, k<*r bi pri malem *+f»vilu nas+onpioč;h ne nrišli do i*ra*a bodo zato nastopili nocoj na posameznih akademijah.
Prife^d naše vojske
Bratislava. 3. jul. h. Davi ob 7. je prispela po Dunavu s parnikom >Car Dušan< jugioslovenska vojna delegacija, ki bo sodelovala na nraškem vsesokolskem zletu. Prišlo je 540 mož pod vodstvom brigadnesa tienerala Kukavičiča. Že ®r pred prihodom parnika je bila vsa Bratislava na noža h. da pripravi zastopnikom jugosloven ske vo;ske Čim lepši sprejem. In res je slovaška Bratislava pripravila jugoslovenski vojski sprejem, kakršnega ie zmožno le bratsko srce. Nepregledna množica ie v pristanišču in vseh sosednih ulicah pozdravila naše vojake in oficirje in iim prirejala napopsne ovacije. V imenu češkoslovaške armade jih ie pozdravil divizijsk: general Zak, ki .ie izrazil zadovoljstvo vsesa češkoslovaškega naroda, da more na češkoslovaških tleh po-zdrav-ti predstavnike junaške jueo^oven-ske vojske v trenutku ko preživla češkoslovaška republika težke trenutke. Za pozdrav se je zahvalil general K-jikavjčič, ki je poudaril da so Jugosloveni gi-nieni ob izrazih neomajne ljubezni Cehoslovakov, ki se na tako zgovoren način manifestira pri sokolskih svečanostih v Praci.
Bodite uverjeni, da sleherni Jugosloven nosi globoko v svojem srcu ljubezen do bratskega češkoslovaškega naroda, s katerim deli radosti in skrbi. Geslo »Zvestoba za zvestobo« veija danes bolj ko kdaj. Tega se zaveda tudi jugoslovenska vojska, ki se počuti med Cehoslovaki kakor med rodnimi ! brati. Svoj govor je zaključil z vzklikom: Živel prezident dr. Beneš! Živela češkoslovaška republika! Živel češkoslovaški narod! Nepopisno navdušenje so izzvale be- i
sede generala Kukavičiča in ovacij jugoslovenski vojski kar ni hotelo biti konca.
Z jugoslovensko delegacijo je prispel oddelek dijakov vojne akademije, oddelek pehote, oddelek letalcev in oddelek mornarjev. Prebivalstvo jih je zasulo s cvetjem in jim na vse načine izkazovalo svoje simpatije. Opoldne je poveljnik Slovaške general Otruba priredil na čast jugoslo-venskim oficirjem banket, moštvo pa je pogostila bratislavska občina. Jugoslovenska vojna delegacija je počakala v Bratislavi na rumunsko vojno delegacijo in sta zvečer nato skupno nadaljevali pot v Prago, kjer jim pripravljajo jutri zjutraj navdušen sprejem.
Zastopstva tujih mest
Praga, 3. julija, h. Primator Prage dr. Zenkl je danes priredil sprejem za zastopnike tujih mest, ki so gostje praške mestne občine. Na sprejemu so bili med drugimi zastopniki naslednjih mest: Beograd, Bukarešta, Atene, Sofija. Ankara, Pariz. Co-gnac, Darnier, Lille, Marseiile, St. Monde, Ninnes, Tours, Ženeva, Southampton, Lon-
don, Caracar (Venezuela), Kodanj, Helsinki, Kovno in še mnogi drugi.
Današnje prireditve
Ob 7. zjutraj se bodo pričele sokolske tekme v odbojki, v košarni igri, hazeni, rokometu in tenisu. Istočasno bo start na letnem telovadišču Sokola iz Vysočanov v teku patrulj preko polja na 7 km dolgi progi z zaprekami, v streljanju, metanju ročnih granat. V Masarykovem državnem stadionu se bodo borili v mečevanju, vlečenju vrvi, dviganju uteži. Ob 10. dopoldne bodo na vojaškem vežbališču Masarykove-ga stadiona tekme v plezanju po vrveh in desetereboju moških.
Ob 14.30 bo ponovno javna telovadba v stadionu. Najprej bodo nastopili Sokoli s prostimi vajami, nato pa 5 skupin po 320 Sokolic s prostimi vajami. Sledili bodo s svojo telovadbo ameriški gostje, ruski Sokoli, nato zopet proste vaje Sokolic, raznih inozemskih gostov, predstavljanje sokolske obrambne sposobnosti in ženski plesi. Zvečer bodo razne prireditve, med njimi tudi velik koncert v Smetanovi dvorani mestnega doma.
Danes Chamberlainov
odgovor Francu
Anglija bo skušala pospešiti pogajanja z Italijo in razprave v odboru za nevmešavanje
London, 3. jul. d. Jutri popoldne bo min. predsednik Chamberlain podal v spodnji zbornici izjavo o odgovoru generala Franca na angleške note zaradi letalskih napadov na angleške trgovske ladje, ki so bile zasidr~ne v španskih pristaniščih. Čeprav zatrjujejo, da odgovor generala Franca ne daje zadostne podlage za razčiščenje sedanjega zapletenega položaja, menijo, da bo Chamberlain poročal o nadaljnjih nameravanih ukrepih angleške vlade, s katerimi naj bi se dosegel nadaljnji napredek tako v pogajanjih z italijansko vlado, kakor tudi v razpravah odbora za nevmešavanje.
Pariz, 3. jul. d. Francoska vlada vztraja pri dosedanji politiki čuječnosti glede na španske dogodke prav tako zvesto kakor pri politiki nevmešavanja v španske zadeve. Pri tem se bo sporazumevala in izmenjavala naziranja še nadalje z Anglijo, kakor je v petek poudaril zunanji minister Bonnet angleškemu poslaniku Ericu Phip-psu, ki je odpotoval na kratek dopust v Anglijo. Posebno pozornost je zbudil včerajšnji članek bivšega min. predsednika in
voditelja socialistične stranke Leona Bluma v »Populairu«, ki zahteva takojšnjo ustavitev bombardiranja civilnega prebivalstva v Španiji ter izraža željo, da bi se protestu vlade in civilnega prebivalstva dal poudarek, ki bi bil pozitiven odgovor na ogorčeno svetovno zavest. Leon Blum piše nadalje: »Na drugi strani je povsem nemogoče, da bi bilo špansko republikansko ljudstvo pognano na rob obupa z neizprosno strogostjo v izvajanju dogovora o nevmešavanju, ki naj bi se izvedel izključno v škodo republikanske Španije«. Pariški listi zasledujejo z živahnim zanimanjem londonska poročila o povratku angleškega diplomatskega opazovalca pri Francovi vladi sira Roberta Hodgesona v London. Zlasti levičarski listi poudarjajo, da Anglija skoro ne more po pesimističnih pojasnilih sira Hodgesona sprejeti ponudb generala Franca in prav tako pogojev, ki jih ponuja za osnovanje posebnega pristana v Almeriji kot nevtralne luke za ino-zenske in predvsem angleške trgovske ladje.
Blagoslovitev temeljnega kamna ženske realne gimnazije v Skoplju
Beograd, 3. julija. AA. Pri današnji blagoslovitvi temeljnega kamna za novo poslopje ženske realne gimnazije v Skoplju je imel prosvetni minister Dimitrij Magaraševič govor, v katerem je med drugim dejal:
Naši širši javnosti, ki z nekoliko večjim zanimanjem spremlja gospodarski razvoj naše države, ni dovolj znano, kako poleg organiziranega in smiselno načrtnega dela za gospodarski procvit našega naroda spo-redno, skoraj neslišno napreduje tudi kulturno prosvetno življenje našega naroda. Ne samo, da je naši širši javnosti manj znan notranji razvoj in napredek naših prosvetnih in kulturnih, narodnih in državnih ustanov, pač pa ta širša javnost tudi ni v celoti in pregledno obveščena o zunanji organizaciji tega dela našega narodnega življenja.
Ko blagoslavljamo v carskem Skoplju temeljni kamen za novo poslopje realne gimnazije, ki nosi ime vzvišene kraljice Marije, vidimo iz bližnje perspektive samo našo bodočo skopljansko žensko gimnazijo in vemo morda le še, da se bo v kratkem začela graditi v Prištini nova gimnazija, toda naša širša javnost ne ve, da je bila v zadnjih treh letih na tem polju našega prosvetnega življenja, namreč za potrebe srednjih šol po vsej državi izvedena cela vrsta del za zgraditev gimnazijskih poslopij in sicer poleg tega, kar je bilo že izvršenega in kar se bo v prihodnjem šolskem letu začelo graditi. Potrebno je danes naglasiti, da je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 13 gimnazijskih poslopij po vseh delih naše države, da se gradi prav sedaj še sedem novih gimnazijskih poslopij ter da je pripravljeno vse potrebno za zgraditev novih osmih srednješolskih poslopij. Moremo reči, da bo štiriletni delovni načrt dal 28 novih gimnazijskih poslopij naši narodni prosveti in naši srednješolski mladini. To so dejstva, ki so vezana na tri delavna leta. V treh letih dos^j še ni bilo nikoli toliko storjenega. Ženska realna gimnazija kraljice Marije po 12 letih svojega obstoia dobiva sedaj svojo lepo prostrano zgradbo, ki bo ustrezala vsem pedagoškim in higijenskim predpisom in ki bo glede pouka ženske mladine našega carskega mesta začela novo dobo modernega prosvetnega in šolskega življenja. Skoplje dobiva s to zgradbo novo kulturno ustanovo, novo vez. ki bo snaiala ljudsko šolo z univerzo. S tem dana?.niim slavjem pa se ne rešuie samo važno krajevno vprašanje mesta Skoplja, temveč se odpira nova kulturna ustanova, ki bo služila nouku in vzgoji bodočega ženskega naraščaja našega klasičnega juga. Ustanavlja se nova prosvetna delavnica. v kateri se bo naša ženska mladina nsnosobila za naivzvišeneiSo nalogo, W jo čaka v bodočnosti, za službo narodu, kra-liu in domovini. Nai bo ta dokaz kulturne del^vn^sti našega č^ca vdelan v lep prosvetni hram za srečo in napredek vsega
našega naroda ter za boljše dni skopljan-ske mladine in mladine južne Srbije sploh.
Predsednik vlade v Skoplju
Skoplje, julijo, a. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se ie danes preko Niša in Ku-manova odpeljal v Skoplje, kier so blagoslovili temeljni kamen za palačo nove lanske uprave v Skoplju. Skoplje je bilo za to priliko vse v zastavah. Temeljni kamen eo položili ob navzočnosti predsednika vlade ter ministrov dr. Le t ice. Kujundžiča, dr. Kreka, dr. Vrbaniča, Stošoviča !m Maearaše-viča. Navzoči so bili tudi predstavniki vojske, visoki cerkveni dostojanstveniki in velike množice skopi jamskega prebivalstva.
Nova cerkev — dar Nj. Vel. kraljice
Beograd, 3. jul. p. Pri Sv. Stevanu pri Miločeru je bila danes posvečena cerkev, ki jj je pustila zgraditi Nj. Vel. kraljica Marija. Ob navzočnosti velike množice je izvršil cerkvene obrede patrijarh Gavrilo ob asistenci več episkopov. Cerkev je posvečena sv. Aleksandru Nevskemu.
Pogreb Milana Rakiča
Beograd, 3. jul. p. Danes je bil pogreb pokojnega srbskega pesnika Milana Rakiča. Pogreba so se udeležili mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji in spoštovalci ter zastopniki Akademije znanosti, univerze, raznih narodnih m kulturnih društev ter zunanjega ministrstva.
Eksplozija v tovarni salam
Jagodina, 3. julija, p. V znani tovarni salam in mesnih izdelkov J. Klefiša je nastala snoči iz nepojasnjenega razloga eksplozija nekega kotla. Pri tem je bil delavec Spasoje Srečkovič ubit, dva druga delavca pa ranjena. Tudi tovarniške naprave so močno poškodovane. Uvedena je preiskava, ki naj pojasni, kako je prišlo do te nesreče.
Angleška pomoč
balkanskim državam
London, 3. jul. AA. Diplomatski urednik »Sunday Timesa« poroča, da je odbor ministrov (trgovinskega, finančnega in zunanjega) na svojih sejah razpravljal o gospodarski in finančni pomoči balkanskim državam. List pravi, da gre za dve važni vprašanji, namreč za jamstvo kredita posebno za izvoz na način, kakor je bilo to urejeno s Turčijo, in za možnost, da Anglija poveča svoj nakup v balkanskih državah.	"
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
2
Ponedeljek, 4 VIL 1938
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 3. Julija.
Današnja nedelja je potekla brez večjih dogodkov. Dopoldne se je nad mestom razlila dobršna mera toplega solnca, ki je obetalo tudi kopalcem in izletnikom prijazen dan Vlaki so v ^snici mnogo Ljubljančanov odpeljali iz mesta, kakor je že navada vsako nedeljo ta čas, a popoldne se je na lepem pooblačilo in usulo se je nekaj rahlega dežja. Pa izletniki niso čez mero godrnjali, zakaj presušena zemlja je bila pošteno potrebna dežja. Samo v mestu smo imeli spet priliko opazovati, kako točno, vestno funkcionira naš občinski aparat. Prav tisti mah namreč, ko so začele padati prve debele kaplje na razgreti asfalt, se je na ulicah sredi mesta pojavil škropilni avto. Šofer se je moral dodobra podvizati, da je dežju napravil še nekaj minut konkurence, potem pa je z avtom odhitel pred nalivom v garažo.
Prisrčna odhodnica divizij skemu generalu Toniču
V Zvezdi so snoči oficirji naše garnizije priredili bivšemu komandantu dravske divizije, divizijskemu generalu Lazarju Toniču, ki odhaja na novo službeno mesto komandanta moravske divizije, prisrčno odhodnico. Najprej se je v veliki kazinski dvorani vršila slavnostna večerja, ki so se je razen predstavnikov vojske udeležili tudi zastopniki civilnih ln cerkvenih oblasti. Na restavracijskem vrtu se je medtem zbrala množica občinstva — zlasti številno so bih zastopani oficirji — da je bil prostor zaseden do zadnjega kotička. Ko je divizionar po večerji prišel na vrt, so mu prisotni priredili viharne ovacije, ki so zgovorno izpričale, koliko živih, iskrenih simpatij si je odhajajoči komandant pridobil v kratki dobi svojega bivanja v Ljubljani v vsej naši javnosti. V teku večera je general Tonič stopil od mize do mize, da se je od vsakega posebej poslovil od svojih številnih prijateljev in
znancev, občinstvo pa je s pozdravljanjem generala zmerom iznova manifestiralo za našo vojska V imenu ožjih prijateljev in znancev je na koncu spregovoril nekaj
toplih poslovilnih besed bivši ban in župan dr. Puc. Generalu Lazarju Toniču želimo tudi mi na novem službenem mestu sreče in uspehov iz vsega srca.
Lepo uspela tombola Šentviškega Sokola
Zelja šentviških Sokolov, da si postavijo lasten dom, je že ob proslavi 25 letnice društvenega obstoja dozorela v trden sklep. Društvo bo postavilo svoj dom v Vižmarjah in že skrbno nabira sredstva za njegovo graditev. V ta namen je priredilo tudi današnjo tombolo, ki se je vršila na prostoru letnega telovadišča.
Za tombolo je med šentviškim prebivalstvom vladalo veliko zanimanje in ob tretji uri se je na telovadišču kljub dežju zbralo lepo število srečolovcev. Dobitki so bili dovolj vredni, da" se je izplačalo poskusiti srečo. Podnačelnik društva je sam izdelal in daroval glavni dobitek — kompletno kuhinjsko opremo. Nadalje je društvo kupilo za dobitka dve kolesi, moško in žensko, in dobilo še sedem lepih dobitkov: zaboj sladkorja, vrečo moke, kompl. stekleni ni servis, zaboj špecerije, blago za moško obleko, blago za žensko obleko in zavoj Sifona.
Vreme je baš ob 15. uri začelo naša lati. Ljudje pa so potrpežljivo črtali pod dežniki številke in nosili makarone, pasto, metle in take dobitke, dokler niso prišli na vrsto večji dobitki •
Dobili so: prvo tombolo (kompletno kuhinjsko opravo) Lombar Gilbert. brivski mojster v Ljubljani; drugo (moško kolo) Murn Matiia. vodovni mojster iz Št. Vida: tretjo (žensko kolo) Hlebec Rudi. abitu-rient iz St. Vida: četrto (zaboi sladkorja) Kordič Josip, gostilničar iz Medvod: peto
(brušen vinski servis za 12 oseb) Zaje Bo-žena, soproga trgovskega zastopnika iz
Vižmarij; šesto (zaboj špecerije) Božič Kristina, služkinja s Celovške ceste 70; sedmo (cvetlično stojalo) Bizjan Dori, delavec v Tacnu; osmo (blago za moško obleko) dr. Goljar Srečko iz St Vida; deveto (blago za žensko obleko) Cerne Jurij, dijak iz Vižmarij; deseto (balo šifona) Maccorati M., blagajnik pri Slogradu. Razen tega je bilo razdeljenih še 261 lepih dobitkov.
Po tomboli se je razvila živahna vrtna veselica s plesom. Pri veselici je sodelovalo godbeno društvo Preska - Medvode.
Upamo, da bo na zgodovinskih vižmar-skih tleh kmalu stal nov spomenik naše narodne zavesti — Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Razstava kiparja Lobode in slikarja Isikicstrija
Zdaj, ko sta gledališka in koncertna sezona končani, sta dva naša likovna umetnika, akad. kipar Loboda in slikar Inkiostri. oskrbela kulturnemu občinstvu lepo. zanimivo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razstava je naletela pri občinstvu na mnogo živega zanimanja in posamezna dela so že našla svoje interesente Ker bo odprta samo nekaj dni, naj se občinstvo podviza z obiskom.
Blagoslovitev Marijinega spomenika
Na trgu pred cerkvijo sv Jakoba se je izvršila dopoldne blagoslovitev častitljivega Marijinega spomenika, ki so ga po izredno posrečenih načrtih mojstra Plečnika nedavno lepo prenovili. Blasoslovit-vene molitve je opravil škof dr. Gregorij Rožman. Pri slavnosti so sodelovali domači pevci. Verniki iz župnije in gostje so bili tudi polni hvale za okusno prenovitev cerkve, ki jo je župnik Barle oskrbel, ne da bi bila cerkev naložila župljanom kake davščine
Ljubljanski zvon je zboroval
Najstarejši in najzaslužnejši člani so prejeli odlikovanja
Ljubljana, 3. julija Snoči je imelo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v svojih prostorih v Mestnem domu občni zbor, ki je potekel zelo slovesno, ker so najstarejši, najzaslužnejši člani te odlične pevske družine prejeli diplome in odlikovanja za svoje požrtvovalno delo za slovensko pevsko kulturo.
Zbor je začel predsednik g. Lujo Dre-novec s pozdravom častnega predsednika g dr. Antona Šviglja, pevovodje Hubadove župe g. Venturinija, ustanoviteljev in usta-novnikov društva g. Zora in g. Mlakarja in poročevalcev. Pred 30 leti je bilo, je izvajal predsednik, ko se je razvil lep sprevod s pevci Ljubljanskega zvona izpred Narodnega doma. Pevci so priredili pod-oknico kumici ge. Trnkoczyjevi. Naslednji dan, na Vidov dan L 1908., je »Ljubljanski zvon« razvil pred Narodnim domom svojo zastavo. Anton Aškerc je ob tej priliki zapel: Z zastavo v roki gremo v boj, navdušeni za narod svoj ... Naprej, tovariši, pojoč, saj pesem v žilah vžiga moč! 30 let je od tega, 30 let dela in truda, uspehov in razočaranj. Na predsednikov predlog so zborovalci poslali kumici, prijateljici in dobrotnici ge. Trnkozcyjevi iskrene pozdrave in izraze spoštovanja
Čez nekaj mesecev bo g. Lojze Lombar 30 let član »Ljubljanskega zvona«, je nadaljeval predsednik in mu v znak priznanja in zahvale za požrtvovalno delo izročil društveni častni znak ter mu čestital k odlikovanju Hkratu mu je izročil diplomo, s katero je Lombaria odlikovala Jugoslo-venska pevska zveza v Beogradu. Takega redkega priznanja so deležni samo pevci, ki delujejo nad 25 let za našo narodno in umetno pesem. Diplomo pevske zveze je nato izročil predsednik članu Jo?ku Jam-niku. ki je že pred leti obhajal 30 letnico zvestega in zaslužnesa dela za društvo Naposled je predsednik izročil še gdč. Danici Pelanovi pozlačen društveni znak za niene zasluge ki si jih je pridobila v 15 letih, odkar ie članica in odlična pevka društva. Zborovalci so ob izročitvi diplom in odlikovani navdušeno ploskali in s tem izkazali svoie priznanje odi i kovancem. Gdč Danica Pelanova ie šele druga članica društva ki ie dobila za vestnost, vztrajnost in pridnoct pozlačen društveni znak
Nato ie častni predspdnik g. dr Švigelj sporočil, da ie predsednik g. Lujo Dre-novec tudi odlikovan, in mu je izročil diplomo pevske zveze, kajti Drenovec ie tudi že 30 let član društva in že 15 let vzoren
in odločen predsednik »Ljubljanskega zvona«. Ganjeni so se odlikovanci zahvalili za odlikovanja ob ploskanju zborovalcev. Predsednik je zatem čestital tudi častnemu članu g. dr. Šviglju, kajti poteklo je 15 let, odkar mu je društvo v znak zahvale kot bivšemu predsedniku podelilo častno članstvo. Po naklonjenosti častnega predsednika g. dr. Sviglja podeli predsednik vsako leto na občnem zboru primerne nagrade najpridnejšim članom. Letos so nagrade prejeli Olga Pelanova, Josip Sest, Mara Virantova in Srečko Smrekar.
Zborovalci so počastili spomin v teku pretekle poslovne dobe umrlih članov Ivana Ermana, Danila Saplje, Nandeta Marol-ta, Veličana Beštra in Filipa Bizjaka. Ob koncu svojega govora je predsednik ugotovil, da je društveno življenje imelo lepe uspehe. Priznanje gre za vse to pevovodji g Matulu in vsem pevkam in pevcem. Tajnica gdč Olga Pelanova je poročala o tajniških poslih. V šegavi in duhoviti obliki je očrtala delo blagajnika g. Lojzeta Lom-barja in arhivarja g. Jožka Jamnika, naštela vse prireditve društva, ki so lepo uspele. Društvo ima 16 častnih. 346 ustanovnih in 54 rednih članov. Pevski zbor šteje 13 sopranov, 13 altov, 12 tenorjev in 16 basov. G. Lojze Lombar je poročal o stanju blagajne, ki je povoljno, g. Jožko Jamnik pa o stanju arhiva, ki je založen z vsemi potrebnimi partiturami. Pevovodja g Dore Matul je poročal o strokovnem delu zbora, revizor g. Aleš je predlagal razrešnico s pohvalo. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah so zborovalci z navdušenim odobravanjem izvolili za predsednika spet Luja Drenovca. za podpredsednika Doreta Matula, za tajnico Olgo Pelanovo, za blagajnika Lojzeta Lombaria, za arhivarja in gospodarja Jožka Jamnika. za zastavonošo Josip Šesta, za odbornico Ivanko Rakuševo in za nadzornika H'nka Ilaša in Jova Mi-lača K uspehu je zborovalcem čestital g. Venturini. ki je poudaril, da ljudje narodno pesem še vedno radi poslušalo, a zavračajo le umetno pesem ki ni razumljiva. Prehiter skok od narodne k umetni pesmi je bil vzrok da v zadniih let'h dvorane nico bile polne. Odkar eoie zbori lepo narodno pesem. Da ie 7-animanie za vokalno glasbo vse večie Zborovalce ie pozdravil tudi v imenu nevskesa društva »Sava«. Za počastitev ob 70-letnici se je še zahvalil g. dr Švigelj, nato pa je predsednik zaključil zbor.
mnogo zaleže. K umi ca jadralnega letala tri letna Barbka inž. Baltiča je dala novemu jadralnemu letalu ime »Bolha« ter prereza, la sinji trak, nakar je letalo pod vodstvom pilota Izidorja Ručigaia vzletelo ter e tem prejelo zračni krst.
Nato so se nadaljevale tekme modelnih letal, ob 18. pa so razdelili nagrade tekmovalcem.
Dočim ie bilo ves dan izredno lepo vreme, so ee proti večeru zgrnili na nebu črni oblaki ter je zavihrala nad jeseniško okolico huda nevihta ki ie razgnaJa zbrano množico na vse strani.
Nedelja v Maribora j
Maribor, 3. julija I
Dopoldansko oblačno vreme je marsikomu prekrižalo račune. Danes eo priepeS ' prvikrat v večjem Številu v letošnji sezoni v Maribor avstrijski izletniki. Prispelo je več avtobusom.
Kresovanfe pri Sv. Urbanu
Kakor vsako leto priredi agikna podružnica CMD v Mariboru tudi letos v ponedeljek L t. m. na večer pred oraznakom obeh slovanskih blagovestaikov tradicionalno kresov anje pri Sv, Urbanu, ki mu bodo prisostvovali vsi zavedni mariborski Cirjlme-todarji, pa tudd člani drugih nacionalnih organizacij. Med drugim opozarja tudi Brani bor svoje članstvo, naj pohiti skupno k Sv. Urbanu. Zbirališče bo ob 19. ua križišču Vrbanove in Konoščeve ulice pred Kamniškim drevoredom.
Deset dni je trohnel na smreki
V	Zeiriavu so našli obešenega 45-letnega rudarja Ivana Pamdeva. Ze 22. junija je šel od doma, iin ni bilo za njim nobenega sledu več. Ko so ga našli, je bilo njegovo truplo že popolnoma v razkroju in oglodano od vran. Vzrok samomora ni znan. Domnevajo pa, da je šel v smrt zavoljo tega. ker je bil 7. junija odpuščen zaradi pijanosti. ZaposJen ie bil pri svinčenem rudn ku v Žerjavu. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Kriminal
V	stanovanju postrežnice Klare Weisba-cherjeve v Frankopanski ulici 23 se je splazil neki pleskarski pomočnik in ja odnesel perilo in obleko. Ukradeno blago je po večini že vnovoil. Mariborska policija ga zasleduje
V	Zgornjem Radvanju, v Firmov; ulici 38. ee ie sinoči hladil na h Snem vrtu zasebnik Anton Berglez. Ker je mož njegove sestrične pri vojakih, je po moževem nalogu pomagal ženi pri gospodarstvu. Okoli 23. ure pa se je pred hišo pojavil neki brezposelni dtlavec in hotel v hišo. Berglez ga je vprašal kaj hoče, nepridiprav pa se ie tako razburil, da ie udaril Bergleza z nek m topim predmetom večkrat po glavi. Berglez 8e je v krvi in nezavesten zgrudil na tla. Napadalec je zatem izginil v noč. Hudo poškodovanega Bergleza so odpravili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Na Aleksandrovi cesti v Studencih sta napadla in pretepla neznana moška 3l-let-nega delavca Alberta Curka iz Vojašniške ulice, nato pa mu vzela suknjo z denarnico vred. Za roparjema poizveduje policija.
Bramsr uničuje koruzna polja
Zlasti na Gorenjskem se je ponekod silno zaredil
Letalski dan na Jesenicah
Lep obisk razstave jadralnih letal in modelov — Poletom na Poljanah je prisostvovala nepregledna množica
naroda
Jesenice, 3. julija
Agilni Aeroklub Jesenice ie po štiri,mesečnem obstoju pokazal danes velike sadove svoiega vztrajnega dela pod vodstvom agll-nega predsednika inž. Rekarja. Člani, med njimi inmogi mladi tehniki, mehaniki in piloti, so zgradili veliko jadralno letalo, ki je danes epreielo svečano svoj zračni krst. Dopoldne je bilo pred osnovno šolo na Jesenicah razstavljeno novo jadralno letalo, v telovadnic' osnovne šole pa je bla otvor-jena razstava modelov letal, med katerimi sta zbujala veliko pozornost zlasti model R 1 in R 2. ki ju je napravil znani pesnik-samouk Jože Ravnik. Razstava ie bila zelo lepo obiskana. Pred šolo eo se zbrale goste množice ljudi, ki jih je pritegni! z vseh strani mesta koncert godbe na pihala k izbirnim tekmam letalskih modelov na Poljanah med letalskima skupinama iz Ljubljane in Jesenic, krstu Šolskega letala jeseniške skupine ter blagoslovit^ letališča na Poljanah.
Zgodai popoldne so se zbrale ogromne množice ia bližnje in daljne okolice na Poljanah. okoli katerih so oživeli tudi vsi bližnji griči. V spremstvu predsednika jeseniškega Aerokluba inž. Rekarja ie prispel k prireditvi zastopnik Nj. Vel. kneza Pavla, kapetan Pirš iz Škofje loke. v družbi mnogih dresih oficirjev Navzoč-' so bili tudi zastopnik oblastnega odbora Aerokluba dr Orel jz Ljubljane in prof. Avsenek, zastop-
niki vojaških in civilnih oblasti, generalni direktor Kil) Noth ter predstavniki raznih kulturnih in gospodarskih organizacij.
Prj izbirni tekmi <=o se zlasti odlikovali modeli ljubljanske letalske skupine. Ob 13.15 se je vieoko nad Kočno poiaVilo motorno letalo ki ga ie vodil pilot Raznožnik z navezanim jadralnim letalom, pod vodstvom mladega pilota Ignacija Ma-dla. Obe letali sta napravili nad letališčem lepo izvedene zavoie. nakar se je jadralmo letalo odločilo od motornega ter po več uspelo izvedenh zavojih pristalo na travniku ob cesti.
Motorni letali, ki sta_ ju vodila pilota dr. Stane Rape in Raznožnik. sta nato dalje časa krož;lj po zraku ter vprizorili več dr-zn;h akrobacij.
Ob 16 je bil itzvršen krst novega jadralnega letala jesenske skupine. Predsednik jeseniškega Aerokluba inž. Rekar ie pozdravil vse navzoče, predvsem zastopnika Ni Vis kneza namestnika Pavla, ka Petana Pirš?, zastopnike civilnih oblaki, oblastnega odbora Aerokluba kakor tudi <astonn:ke voifike nakar je očrtal pomen letalstva. Zatem ie žunnik g. Ignacij Dem šar blagoslovil novo letalo in letališče ter 'zprevovoril več izpodbudinih besed. Zastopnik oblastnega odbora Aerokluba dir Orel iz Liubljane ie čestital jeseniškemu Aeroklubu k dosedanjemu uspehu ter poudaril, da krepka gorenjska pest povsod
Radovljica, junija
Težave kmečkega stanu so velike. Ce ni ene nadloge, pa pr.de druga, včasih pa jih je kar več na-n vrat. Treba je mnogo truda, preden jih je sploh mogoče odpraviti. Nekaj let so uničevali polja in sadovnjake voluharji in tudi škoda od strani poljskih miši je bila zelo občutljiva. Odkar se je pri nas razmnožila podlasica, se je znatno razredčilo število teh škodljivcev. Na koruznih njivah, ki so jih prejšnja leta močno uničevale vrane, a so j.h letos mnogo zastrupili, se je pojavil še drugi izredno nevaren škodljivec, bramor. Kjer so pred leti videli le posamezne bramorje in je bila škoda še znosna, se je letos zalega najmanj podesetorila. Seveda se bramor pojavlja močno le tam, kjer mu prija. Najljubše so mu ilovite. bolj suhe njive. Poznajo ga pa tudi drugod, posebno v urejen.ii vrtovih, kjer prebiva v črni, gnojni zemlji. Najmanj mu ugajajo pretrda tla.
Izredno hudo škodo dela letos bramor v radovljiškem srezu, v okolici vasi Mošnja, v občini Kanina gorica. Kmetje iz omenjene vasi pripovedujejo, da jim je uničil letos 80% nasajene koruze. Zgodilo se je, da so zaradi bramorjev ostale prazne cele njive, nasajene s koruzo. Brehm sicer pravi, da živi bramor v peščeni zemlji, kar se mi pa ne zdi točno. — Kmetje iz vasi Mošnje pravijo, da jim je bramor letos uničil 80% vsajene koruze. Kdor pozna po-žrešnost bramorjev, se temu ne bo čudil. V splošnem pa je v življenju bramorja še precej nerazjasnjenega in to bržčas zaradi tega, ker je branjor (vsaj po človeškem občutku lepote) ena izmed najbolj gnusnih bitij, kar jih je bila mati priroda izoblikovala v teku svejega, skoraj bi rekli neskončnega obstoja. Zaradi grde oblike, ki jo prav postbro povzroča debeli zadek m rakovim kleščam podobne sprednje noge, prav tako kakor zaradi grde barve trdi preprosto ljudstvo, da je bramor strupen, pa četudi spada v skupino, kjer najdemo ljubke travniške pevce, črne murne. Edino, kar pri bramorju ni grdo, je njegov glas. ki ga slišimo v pomlaanh In poletnih večerih na močvirnatih travnikih.
Needini so si priroaoslovci v tem, s čim se bramor hrani. Vsakdo, komurkoli je bramor delal škodo, je videl in vč, da bramor grize koreninice rastlin. S tem povzroča tudi ogromno škodo. Zgodi se, da je na gredici, kjer so bile prejšnji dan zasajene ponovno presajene mlade rastline salat ali kolarab, vse ovelo in prevrnjeno. Če si tako rastlino ogledaš, opaziš, da ima odiedeno korenino. Iz tega bi se dalo jasno, sklepati, da bramor j6 korenine rastlin. Nekateri prirodop:sci. ki trdijo, da je bramor mesojedec, pa hočejo vedeti, da je bramor koren!nico odjedel le zaradi tega, ker je v koreninici iskal majhne ličinke mrčesja. To se sicer zdi precej dvomljivo, posebno če pomislimo, da bodo prihodnje jutro prav enako uničene tudi že na novo zasajene rastline. Na ta način bi morala
biti sploh v vsaki rastlini sočivja ličinka mrčesja. Beremo pa tudi to, da bramor uniči le tiste rastline, katerih koreninice segajo v nj.hove podzemske rove. To trditev čitamo celo v Brehmu in sicer iz poročila piščevega prijatelja. Da to ne drži, je gotovo, kajti zakaj bi sicer imel bramor prav na koruzin.h njivah toliko rovov, da bi mu bilo treba uničiti celo njivo? Bolj verjetno je, da se bramor, ki je strašno požrešen, hrani s koreninicami in z mr-česjem in morda še celo z mrhovmo. Vsaj kuhinjskih odpadkov ne zametuje, kar dokazuje dejstvo, da se bramorji radi zbirajo na krajih, kjer so nametani taki odpadki.
O bramorjevi požrešnosti, ki ga naredi še gnusnejšega, kakor je, Citamo tudi v Brehmu. Neki znanec poroča p:scu največjega prirodoslovnega dela, da je bil nekoč presekal oramorja v dva dela. Ko pa se je bil čez nekaj časa vrnil je opazil v veliko začudenje kako je prednji del. obstoječ iz glave in prvih nog žrl zadnji odsekani del lastnega telesa. To je višek požrešnosti, kaj takega ne vidiš pri nobeni drugi živali!
Zelo se pojavlja bramor skoraj vsako leto na prezrenskem polju, nad Podnar-tom. Ob priliki neke komisije so kmetje trdili, da je jazbec oškrebal krompir. Bilo je takoj vidno, da to ne drži. Kazalo je, da so to napravili bramorji, ki jih nobeno poletje ne manjka na prezrenskih njivah.
Bramor se zelo hitro množi. Sredi julija položi bramorjeva samica v obsegu žlice v razširjeni rov (kakih 10 cm pod površino zemlje) do 300 s trdo skorjo ob-danih jajčec, iz katerih po treh tednih izležejo bramorjeve ličinke. Iz teh ličink se šele razvijejo bramorčki. Sreča v nesreči bramorjevega zaroda pa je zopet požreš-nost. Brehm omenja, da veliko lastnih ličink ln mladih bramorjev požrejo sami bramorji, v mnogih primerih lastne matere.
Ker je bramor zelo previden ln ko začuti korake, zbeži v svoj rov pod zemljo, ga ni posebno lahko presenetiti in uničiti. Uspešno Jih zatiramo s prekopavanjem zemlje, mnogo pa jih polove v lonce, nastavljene po gredah. Posoda se mora do roba zakopati v zemljo in do polovice napolniti z vodo. Nekateri denejo v posodo tudi konjski gnoj. Bramor pride po zem*ji do roba posode in že mu zmanjka tal in že je v posodi, iz katere se ne more rešiti zaradi gladkih sten.
Najuspešnejše pa jih uničujejo živali. Mala -ovka, ki je znana po krvoločnosti, je zatiralec bramorja. Pravijo pa tudi o ježu, da mu bramorji dobro teknejo. Bramorje love nadalje sove, lisice, podlasice in cclo mačke, seveda le, kadar pridejo iz zemlje. To se zgodi navadno le ponoči. Kjer se bramorji močno zaredč, jih je težko odpraviti. Gotovo Je treba zemljo temeljito prekopati če ne pomaga drugače, kar nekajkrat na leto. To se izplača, ker drugače se bo zgodilo, da bodo grdi škodljivci vse zasajeno sproti uničili.	—s.
Zasliševanje Pintaričevifc pajdašev
Koder starejši se neznano kje skriva
Maribor, 3. julija.
Dosedanja preiskava in zasliševanje na tukajšnjem orožniškem poveljstvu sta že kolikor toliko določno pokazala, da je bil Melhijor Pintarič dejanski organizator svoje vlomilske, tatinske in rokovnjaške tolpe, ki je zdaj razen Kodra starejšega že vsa pod ključem Zdi se pa tudi. da nista bila pobegla kaznjenca Bsbič in Cre-pinko člana Pintaričeve tolpe, ampak da je vsak od njiju samostojen. — Potem ko Je bil Melhijor Pintarič konfrontiran
s svojimi aretiranimi in že zaslišanimi pajdaši, je sledilo sinoči zasliševanje Kodra mlajšega. Pintarič je namreč izpovedal, da je njemu in starejšemu Kodru preskrbel municijo mlajši Koder iz Skok. Zaradi tega prav je bil mlajši Koder aretiran in zaslišan
Pri tem je izpovedal, da sta mu dobavila municijo dva delavca, ki sta z njim uslužbena pri »Kovini« na Teznem. Na podlagi teh izpovedb sta bila navedena delavca pritegnjena k zasliševanju. Oba
Josn Crawford
Pod krinko ljubezni
KINO MATICA
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
sta priznala, da sta na prošnjo mlajšega Kodra dobavila municijo, bila pa sta pri tem prepričana, da je Koder poštenjak in da ne pojde municija za nedovoljene namene, saj je bil njun tovariš uslužben pri »Kovini«.
V teku zasliševanja je zašel mlajši Koder nekajkrat v protislovja Tako je prvo-krat dejal, da mu je brat izročil 3000 dinarjev, drugič spet, da mu je dal 2000 dinarjev z naročilom, naj mu nabavi municijo. Pintarič in starejši Koder sta imela v smislu izpovedb številnih prič zadnje dni pri sebi mnogo denarja. Ker beleži kriminalna kronika zadnjih tednov večji plen le ob priliki vloma pri posestniku Greifu v Ješenci pri Račah, je skoro zanesljivo sklepati, da sta Pintarič in starejši Koder izvršila vlom pri omenjenem posestniku, čigar razmere so bile zlasti Jožetu Kodru starejšemu nedvomno dobro znane. Jože Koder je dobro vedel, da je bil posestnik Roman Ačko na Kalšah prodal vola in je imel doma denar. Tako je tudi ugotovljeno, da mu je bilo dobro znano da je posestnik Greif vzel iz posojilnice znesek 26.000 din, ki je bil namenjen za doto njegovi hčerki.
Z včerajšnjim popoldanskim vlakom so orožniki povedli Pintaričeve pajdaše Ju-harta, Majeriča in Kelca proti Hočam, odkoder so jih spravili na razna mesta, kjer so bili v zadnjem času izvršeni vlomi in tatvine. Majeriča so danes privedli nazaj v Maribor, ker se je izkazalo, da pri vlomih na tem teritoriju ni sodeloval, med tem ko so Juharta in Kelca odpravili v Vrhlogo pri Slovenski Bistrici, kjer je bil nedavno izvršen večji vlom, ki ga pripisujejo Pintaričevi razbojniški tolpi.
Za pobeglim Kodrom starejšim še ni sledu. Predvčerajšnjim so ga videli v neki gostilni v Smiklavžu pri Mariboru, kjer se je bahal s celim šopom stotakov, nato pa ga ni bilo več na spregled. Pintarič je pri zasliševanju dejal, da bodo za Kodra usodne ženske, ker je velik babjek, kakor je bil zanj, Pintariča, usoden alkohol, ker bi ga sicer pri Ptujski gori nikdar ne bi bili dobili živega.
Cene žita slabijo zaradi dobre letine
Novi Sad, 3. julija.
Ne samo na našem, temveč sploh na svetovnih tržiščih se opaža slabljenje cen pšenici, čemur je vzrok prilično dobro se obetajoča letina. Kupci so povsod vzdržljivi, posebno na našem tržišču, ker je zdaj očitno, da je špekulacija neopravičeno nategovala cene, ki so bile spričo že tako velike draginje hud udarec za mesta kakor za pasivne podeželske kraje.
Žetev v Vojvodini je povsod v polnem teku. Za staro blago skoro ni zanimanja, ker so bili mlini ustavili delo, a drugi kupci že delajo zaključke v novem blagu. Stara pšenica, ki je zadnje dni popust:(a za 5 din, notira 230 din. Delajo se zaključki v novi pšenici za oddajo v juliju po 175. a za prvo polovico avgusta se ponuja blago po 170, dovoljuje pa se samo po 165 din.
Klasje nove pšenice se je mnogo lepše razvilo, kakor so pričakovali. Zrno je jedro. Prinos bo različen: v višjih legah bo žetev zelo dobra in bo povprečno dala 12 do 15 metrskih stotov na oral, medtem ko bo v nižjih legah prinos malo slabši. Povprečno se ocenjuje letina kot boljša srednja.
Žetev ječmena je že končana. Prinos je srednje dober. Povprečno se računa 12 do 14 metrskih stotov na oral. Zaključki v novem blagu za izročitev v tem tednu se delajo na bazi 136 din.
Stanje turščice je prav dobro, samo nekoliko dežja je treba. Povpraševanje po starem blagu je zelo slabo. Ponuja se po 118 din pariteta Indjija.
Neverjetna sirovost kolesarja
Ptuj, 3. julija.
Po državni cesti iz Spuhlje proti Ptuju se je pripeljal te dni neki privatni avtomobil, v katerem so sedeli neka dama in dva gospoda. Ko je vozil avto mimo štirih kolesarjev, je eden izmed njih z ribolovno palico udaril po glavi v avtu sedečo damo. Udarec pa je bil menda namenjen šoferju. Če bi bil zadel šoferja, bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Šofer je avto takoj ustavil. Kolesarji pa so stopili med tem s koles in so zaceli potnike v avtu zasmehovati. namesto da bi se bil eden ali drugi oprostil. Zadevo je lastnica avtomobila prijavila orožništvu. Sodimo, da takšna sirovost ne povečava ugleda našega naroda. Zlasti zdaj v tujskoprometni sezoni je treba paziti, da nam tujci ne bodo očitali robatosti.
Tihotapka v mreži policije
Praška polici ia je že nekaj fesa Iskala n-ti družbe deviznih tihotapcev, ki so delovali med Prago in Amsterdamom. Ko je policija zasedla sedež tihotapcev v Pra<ri je prišel telefonski klic iz Rotterdaima Mlada ženska, o&tno kurirka tihotapcev, je vprašala, zakai ne pre.ime denarja. Policist, ki je bil pri telefonu, jo ie povabil v Prago Res se je pripeljala iz Holandske z letalom, a ko je izstopila na letališču, jo je prij-aLa policija
Tenkočutni golman
Golman nekega pokrajinskega športnega kluba na Poljskem. Karlow, se Je obesil po izgubljeni nogometa tekmi Tovariši igralci so mu očitali, da je on zakrivil njihov poraz. kar ga je tako bolelo, da ie šel prostovoljno v smrt.
»Poljska zvezda" za polet v stratosfero
Državna inženirska tvomica v Varšavj gradi balon »Poljska zvezda« za polet v stratosfero, ki se bodo z njim dvignili raziskovalci letos v jeseni v višino do 30 ti-soč m. Balon bo startal v Tatrah, vodil ga bo pilot Burczvnski z letalcem Hynekom in raz;skovelcem Nankievviczem. Ko ee bo balon dvignil v zrak. bo napolnjen b 5000 kubičnimi metri helija
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
3
fooedefjdč, i. VIL 1838
Lepa teniška zmaga
Ljubljana: Trst 5:1
Zmago so Ljubljani priborili Smerdu, dr. Bleiweiss In Banko, v doublih sta pomagala
še Dacar la šivic
Ljubljana, 3. julija. Danes se je odigral na igriščih Ilirije pod CekLnovim gradom dvoboj teniških reprezentanc Ljubljane in Trsta. Tekma med obema mestnima reprezentancama, ki šteje k dvokrožnemu turnirju je bila letos že drugič. Lani so zmagali tržaški teniški igralci v obeh tekmaL, v Ljubljani in Trstu z enakim rezultatom 4:2. Medtem ko so bile te tekme lani jeseni (v Trstu celo meseca oktobra), so ietos razne ovire primorale prireditelje, da je bilo prvo srečanje že zdaj, revanš pa bo 18. t m. v Tratu.
Tudi letošnja prva prireditev je pokazala, lcako posrečena je zamisel prirejanja medmestnih tekem — srj je v tem letnem t-asu redek primer, da se morejo videti lep ■»oiiis in številni gledalci na teniščih, kjer vlada tropska vročina. Vse to je Iliriji lahko veliko jamstvo, da bodo uspeli tudi dru-<i medmestni turnirji (Ljubljana : Celovec, 4'^ibljana : Maribor) in pripomogli k napredku tenisa v našem mestu.
Ljubljansko moštvo je v včerajšnji tekmi zelo lepo zastopalo naš teniški šport, ki hodi kljub nevzdržnim razmeram vendarle svojo pot navzgor. Zmaga nad predstavniki Trsta pomeni
doslej največji uspeh domačega tenisa
Ljubljana je nastopila v postavi Smerdu, dr. B!eiweiss, Šivic in Banko. (Tudi v tem vrstnem redu jakosti). V doublu Smerdu-Dacar in dr. Bleiweiss-Šivic. Sestava ljubil janske reprezentance je bila prav dobra in je tudi trenutno najjačja, kolikor bi Thuma ne bil uspešnejši od netreniranega Šivica. Tudi Tržačani so nastopili v svoji najboljši sestavi na čelu z znanim Aidinyanam, dalje dr. Cattaneom, Sadarjem in Ebner-jem. Na sporedu so bile šrtiri single partije, ki so se odigrale dopoldne, in dve double partiji, ki sta bili popoldne. Ze po dopoldanskih igrah je prišla Ljubljana v vodstvo z rezultatom 3:1, s čimer si je moštvo zasiguralo vsaj neodločen izid. Prva partija dvoboja je bila BANKO : EBNER (Trst) 6:4, 2:1, m
Banko je s svojo dobro in koristno igro presenetil Po poslednjih njegovih nastopih sodeč ni nihče pričakoval, da bo pridobil Ljubljani morda najdragocenejšo točko nad priznanim nasprotnikom. Igra je bila polna lepih momentov. Ljubljančan to pot ni imel težav s svojim udarcem — ki je znan kot sedo dovršen, a je žal prečesto neprecizen —, temveč je nasprotnika stalno nadigraval ; točno plasiranimi žagami m bil neverjetno siguren celo v voleyu! Igra se je razvijala v krasno in napeto borbo, ki pa ni trajala dolgo. ker je odličnega Ebnerja že pri koncu -prvega se ta prejel krč v nogo, da je bil iiljen pojvdstiti, v drugem setu pri stanju za Bar/ka pa celo zaprositi za odmor, po .terem se ni več vrnil na teren. Brez na-aljnje igre je Ebner moral pustiti zmago Ljubljančanu, ki je s tem spravil Ljubljano v vodstvo z rezultatom 1:0.
V	drugi igri sta se sestala oba prvo postavljena, najboljša igralca Trsta in Ljubljane
SMERDU : AIDINYAN 6:4, 6:8, 6:4
V	tej borbi je biil naš mladi prvak sicer -vjp rioren glede svoje dobre igre na osnovni j rti, v volevu in smashu, bil pa je daleko
svojim nasprotnikom v pogledu rutine. ' s to in koristnejšo taktično igro, silno rbenostjo in stalnim zmanjševanjem tem-je uspelo Italijanu, da je bil ves čas v ihli premoči in bi bil celo zmagal če ne bi bil ob koncu Smerdu pokazal več vzdržljivosti. Igra je bila mnogo bolj zanimiva v prvem setu, ko je Smerdu stalno napadal, in v drugem, ko je bil Aidinyan v ofenzivi, kakor pa v odločilnem tretjem setu, ki je potekel v znamenju borbe za vsako točko. Pričel je Aidinyan in izgubil svoj servis. 1:0 za Smerduja, ki je igra' zelo precizno in previdno — napačna taktika! — in so bile bas radi tega njegove žoge sila mehke. Aidi-nyan se je v tej igri bolje znašel in izenačil 1:1. Smerdu se je še dalje po nepotrebnem vdajal v rahlo igro in Italijan je zvišal na 2:1. Druga taktična pogreš<ka Ljubljančana
je bila, da je prepogosto dajal kratke žoge, dasi je lahko videl, da jih Tržačan večinoma vse realizira. V tem delu je prišel do izraza odličen Aidinyanov start, zaradi katerega mu je ušla le redka kratko plasirana žoga. Smerduja se siploh ni videlo na terenu, ko je Italijan zvišal na 3:1. Slednji pa je prehitro menjal stil in pričel napadati, kar ga je stalo peti game Stanje 2:3. Zaradi slabe rutine je Smerdu tudi še v 6. gameu zaman iskal orožja proti stalno rezanim žogam nasprotnika; dopuščal je številna izenačenja, da je slednjič izčrpan klonil njegovi taktiki. 4:2. Tempo je sedaj še bolj popustil in Smerdu je s težavo znižal na 3:4, kar pa je bilo odločilnega pomena za končni izid te partije. Ta uspeh ga je znova potživel, vrgel se je v igro z vso borbenostjo, poostril je svoj udarec in pošiljal dolge žoge. Vse to je zadostovalo, da je prisilil izčrpanega nasprotnika na izenačenje. Tedaj je zaigral kakor da bi šele pričel, z znano samozavestjo. Z nekaj paradami je spravil Aidinyana tako rekoč iz koncepta. 5:4. V desetem gameu se je ostra borba eš enkrat ponovila in žoge dolgo niso prišle iz igre. Nihče ni hetel tvegati in pri stanju 20:30 je dobil po skoraj petminut-nem igranju Smerdu pr\: match-ball, ki ga je izrabil in beležil drugo zmago za Ljubljano, ki je prišla v vodstvo z rezultatom 2:0.
Naslednja igra je bila
DR. BLE1WEISS : C ATT AN EO 6:1. 7:5
Bleiweiss je igral eno svojih najboljših partij. S poletom in veliko ambicijo, od vsega početka odločno, tako da je njegova zmaga bila ves čas nedvomna. Posebno je bil Ljubljančan siguren na base liniji, odkoder je vodil igro in preganjal nasprotnika iz kota v kot, z večnimi diagonalnimi žogami, ki jih Cattaneo v drugo in tretje ni nikoli dosegel. Skratka, Bleiweiss je zaigral v velikem stilu, kakršnega pri njem že dolgo nismo videli. Cattaneo takrat ni bil dorasel nasprotniku; njegovo največje orožje je borbenost, ki pa je takrat zaradi velike vročine zatajilo. Šele v 2 setu pri stanju 2:5 za Bleiweissa je pritisnil in zbral vse svoje moči, ki pa so zadostovale samo za izenačenje 5:5, ko je Ljubljančan ponovno zaigral odlično in zmagal s 7:5. Navdušenje se je pojavilo med gledalci, ko se je objavila ta zmaga, s katero je Ljubljana vodila že s 3:01
Med tem se je na glavnem igrišču dokon-čavala partija
SADAR (Trst) : ŠIVIC 6:5, 6:2
Šivic ni izpolnil nad. Dokler je igral na prvem prostoru, se je trudil in je s skromnimi, a uspešnimi žogami zbral štiri game, medtem ko je Italijan dobil samo enega. Podoba je bila, da bo Šivricu naskok treh gamov zadostoval za prvi set. Čim pa sta se igralca preselila na center court, je Šivic vse bolj zapravljal svojo prednost s for-siranjem efektne igre. Le nekaj krasno izvedenih parad je spominjalo na nekdanjo veliko igro Ljubljančana. Vse ostalo pa je pobral Sadar in zmagal z rezultatom 7:5, 6:2. Če bi bil Šivic le malo bolj pazljiv, bi moral dobiti prvi set tudi brez treninga, s samo rutino! Za to tekmo je bil prvotno določen Thuma, ki je letos pokazal velik napredek, in je vprašanje, če je vodstvo storilo prav, da je v tako važni tekmi poskusilo z igralcem, ki letos še ni mogel smotrno trenirati. Sadar se je ponovno predstavil kot igralec velikih sposobnosti. Od lani je veliko pridobil. Njegova mladostna, živahna in za ako lepša igra se je unesla. Svojstvena mirnost pa daje sedaj njegovi igri še bolj monotono obeležje. Sadar je odličen v igri na mreži, kjer njegov smash sicer ni nevračljiv, zato pa zmerom siguren in dobro plasiran, ker je levičar. Publika je sprejela simpatičnega Tržačana z velikim aplavzom, posebno po lepi zmagi nad Šivicem.
Tako je bilo stanje po dopoldanski prekinitvi 3:1 za Ljubljano.
Popoldne ie dež razmočil teren in sta se partiji mogle pričeti šele ob pol 17 uri. Nastopili 9ta dvojici
DR. BLEIWEISS-ŠIVIC : SADAR-CATA-NEO (Trst) 6:2, 7:5 Z osvojitvijo te točke je bila Ljubljani | osigurana zmaga v tretjem dosedanjem ; srečanju med reprezentancama Ljubljane in Trsta. Ljubljančana sta zmagala zasluženo, ker sta se bolje sporazumevala kakor nasprotnika, ki nista tvorila posrečene kombinacije. Posebno je bil Sadar mnogo slabši kakor v singlu.
Pri stanju 4:1 za Ljubljano »e je pričela 6. igra dvoboja in siccr double>#med
SMERDU-DACAR : EBNER-AID1NJAN 6:4, 7:5
V tej partiji je nastopil pri Tržačanih Ebner kljub oboleli nogi, da iapolni spored, kajti gostje niso imeli s seboj rezerve. To lepo gesto so navzočni izrabili, da so še
prnv prisrčno poarfnrrJJaH oba igralca. DJA izredno puiu twjraini igri odličnega Aidi-nyana sta Italijana morala kloniti premočnim nasprotnikom. S to zmago sta Smerdu m Dacar lepo zaokrožil« seore, ki se končno glasi 5:1 v korist Ljubljane.
Prireditev je bila razmeroma dobro obiskana, dober vodja turnirja pa je bil g. Truden.
Tudi ▼ Mariboru so igrali
Maribor, 3. julija.
Na teniških igriščih ISSK Maribora se je vršil danes dopoldne teniški dvom a teh med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Oba kluba sta postavila mlajše moči in se je izkazalo, da razpolaga ISSK Maribor z ru-tiniranejšimi igralci kakor SK Železničar, la so bili tudi v tehničnem pogledu nekoliko boljši. ISSK Maribor je zmagal v razmerju 7:0.
Posamezni rezultati so bili naslednji: Albaneže (M) : Vampi (Z) 6:0, 6:1; Tončič (M) : Kapič (Z) 6:1, 6:0; Dernovšek (M) : Gregorič (Z) 6:4. 6:4; Paulin (M) : Vodu-šek (Z) 6:3, 7:5; Kirbiš (M) : Štaleker (Z) 6:0, 6:1; Albaneže-Kirbiš (M) : Vampi-Ko-pič (Z) 6:3, 6:3; Dernavšek-Tončič (M) : Božič-Gregorič (Z) 3:6, 6:2, 6:2.
Hašk je dal slovo
V Zagrebu je bil vsaj gol premato, sicer pa so v tekmah za s*e. pokal najboljše odrezati Italijani in Rumuni
Hašk: Kladno 2:1
(1:0)
Zagreb, 3. julija.
Pred približno 7000 gledalci je bila danes na sokolskem stadionu v Maksimira odigrana revanžna tekma rz prvega kola za srednjeevropski pokal, in sicer med domačim Haškom in Kladnom. Ker je Hašk na igrišču Kladna izgubil in se je splošno pričakovalo, da bo v Zagrebu zmagal, je vladalo za tekmo veliko zanimanje. Zal je rekordni obisk preprečilo slabo vreme, kajti ob 16. se je vliil močan naliv in tudi pozneje je bilo nebo zelo negotovo.
Tekma se je začela ob 18.05. Obe moštvi sta nastopili v napo- edanih najmočnejših postavah, Čehi s Seidlom kot srednjim napadalcem.
V začetku je Hašk takoj začel z močnimi napadi, tako da je imel če3ki vratar polne roke posla. Publika ie močno bodrila domače in res so tudi oni prvi zabili vodilni gol. V 8. minuti je oster napad Haška. Hitrec dobi žogo od F >rvata in strelja s 16 m. daljave vole>y neubranljivo v desni kot. 1:0 za Hašk. V 13. minuti ustavi Konstantinovič žogo z roko — 20 m daleč od gola. Čehi imajo prosti strel, toda vsi nervozni Streljajo mimo. Haš je še vedno v Lahki premoči in doseže p vi kot, toda brez uspeha. V 20. minuti v de Medarič in strelja ostro. Tiehy ujame k pade z žogo onstran črte. HaSk rdklamira go4, toda sodnik ga ne priana. V 25. minu i se spet vlije ploha, teren je še bolj razmočen kakor je bil v začetku. Čehi se bolje znajdejo na njem kakor domači. Hašk je spet v napadu in strelja precej nevarno, toda vratar Kladna reši v kot Rezultat se do obrata ne menja.
Po odmora neba deževati. Hašk že spet napada, toda v 2. minuti zamudi krasno priliko za naskok. Medarič krasno centrira, toda Horvat strelja v out V 9. minuti preigra Kacijan vso obrambo, pride sam pred gol in zabije drugi gol. Hask je z 2:0 v vodstvu. Publika je navdušena m se bolj bodri domače. Hašk ima zdaj šanse za veliko končno zmago in vstop v drugo kolo. Toda zdaj pritisnejo tudi Čehi z vsemi silami. V 16. minuti se jim res tudi izpolnijo pričakovanja. Vratar Zmara je dobil nevaren strel od Kloca, žogo je sicer ujel, toda, ker je bila makra, mu je zdrsnila iz rok in v mrežo. 2:1 za Hašk. Borba se zdaj nadaljuje še bolj ogorčeno. V 25. minuti strelja Hitrec zelo ostro, toda žoga se na srečo gostov odbije od prečke in spet ni uspeha. Kladno se umakne v obrambo, Hašk pa sili na povišanje rezultata. Kljub vsem prizadevanjem ostane razlika golov nespremenjena.
Kladno je imelo danes največjo prednost v tem, da se je bolje znašlo na mokrem terenu. V ostalem je igralo igro polvisokih dolgih pasov in je v glavnem operiralo z obema kriloma. Moštvo je tehnično odlično in je imelo v Klocu svojega najmočnej-
šega igralca, dober pa je bil tudi Seidl v sredini. Dobro je opravila svojo nalogo tudi srednja vrsta.
Hašk je danes začel z napačno taktiko, ker je igral na kratke pasove, ki zaradi slabega terena niso uspevali. Njegova glavna hiba je bil torej napačni sistem igre, čeprav enajstorica po posameznikih in v celoti ni prav nič zaostajala za gosti. Terensko je bila dve tretjini igre v premoči in je zmagala tudi popolnoma zasluženo. Slabši del jd je bila leva stran napada, izborne moči pa je imela v Hitrecu, Gajerju in Kon-stantinoviču. Zmare za dobljeni gol pač ne zadene neposredna krivda.
Tekmo je sodil italijanski sodnik Ciam-berlini, ki je precejkrat zapiskal v škodo domačih.
Ker se je prva tekma v tem srečanju končala s 3:1 za Kladno, je skupni izid obeh tekem 4:3 za Kladno, ki bo potemtakem dalje igralo v teh tekmah za srednjeevropski pokal.
Ostali izidi
BUDIMPEŠTA: Kispest : Ambrosiana 1:1 (0:1). Ker je Ambrosiana v prvi tekmi zmagala s 4:2, bo igrala dalje v drugem kolu.
Ferencvdros : Zidenice (Brno) 3.-O (l."0). Kljub temu, da so Zidenice doma zmagale s 3:1, bo z boljšo razliko golov igral dalje Ferencvaros. BUKAREŠTA: Rapid : Ujpest (Budimpešta) 4.-0 (0:0). Madžari so prvič zmagali s 4:1 in je bilo to dovolj, da bodo zaradi razlike enega gola igrali Rumuni dalje v drugem kolu.
TURIN: Juventus : Hungaria (Budimpešta) 6:1 (4:0). Prva tekma je bila neodločena 3:3 in je včerajšnji rezultat odločilen za nadaljno kvalifikacijo Juventusa. MILAN: Milano : Ripensia (Bukarešta) 3:1. Ker je v prvi tekmi zmagala Ripensia s 3:0, je bila zmaga Milana pretesna, da bi se bil kvalificiral za naslednje kolo.
★
Tekma med praško Slavijo in BSK bo jutri v Pragi
Kvalifikacijske tekme
VARAŽDIN: Slavija : Krajišnik 5:1 (1:0). Ker je prva tekma ostala neodločena 3:3, se je kvalificirala za finale z zadnjeplasiraniim iz letošnje« ga prvenstva Concordijo varaždin-ska Slavija. Tekmi bosta 10. in 17. t. m.
KRAGUJEVAC: Radnički : Železničar (Niš) 5:1. Ker je v prvi tekmi Železničar zmagal samo z 2:0, pojde v finale Radnički.
ffon SAT* Slavija (Osfjekj ; Vojvodina l!0. Ker je tudi v prvi tekmi zmagala Slavija s 3:2, se je z dvojno zmago sigurno uvrstila med finaliste. Razen gornjih štirih klubov bosta v finalnih tekmah za vstop v ligo 1938-39 igrala še Sparta iz Zemuna in Gradjanski iz Skoplja.
★
DVE PRIJATELJSKI TEKMI BEOGRAD: Jugoslavija : Gradjanski 1:1 (1:0).
SKOPLJE: Bask : Gradjanski (Skoplje) 2:2.
Dve tekmi v Celju
Celje, 3. julija.
Na igrišču pri »Skalni kleti« sta danes enajstorici Atletikav in Maribora v dežju odigrali prijateljsko tekmo, v kateri so domačini zmagali s 5:3 (2:0) Njihova zmaga je bila zaslužena, toda omeniti je treba, da je v Mariboru nastopilo 6 juniorjev. Gostje so nudili dobro tehnično igro, ki pa so jih Atletiki prekašali v startu in odločnosti. Domači so bili v premoči vse do 40. min. drugega polčasa, ko so vodili že s 4:0, potem pa so Mariborčani v treh minutah zabili tri zapo.-edne gole. Nazadnje so še Atletiki zadeli svoj peti gol. Tekmo je sodil g. Veble zelo zadovoljivo.
Na Olimpovem igrišču je bila popoldne prijateljska tekma med domačim Olimpom in ljubljansko Svobodo, v kateri so prav tako zmagali domači s 4:2 (1:1). Obe moštvi sta bili precej izravnani, Olimp pa se je še odlikoval z večjo požrtvovalnostjo. Do polčasa je bila igra z obeh strani enakovredna. pozneje pa je bil Olimp v lahni premoči. Tekmo je vodil g. Reinprecht dobro in objektivno.
SK Ljubljana. V torek na praznik tekma za trcaiing med ligaskim in prvim moštvom. Postave in vse podrobnosti na običajnem mestu.
Ureditev židovskega vprašanja v Rumumji
Bukarešta, 3. jul. AA. Končane so priprave za revizijo državljanstva rumunskih židov. Pravosodno ministrstvo je začelo razpravljati o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za ureditev položaja oseb, ki jim je revizija odvzela pravico rumunskega državljanstva. V sporočilu, ki je bilo danes objavljeno, stoji med drugim, da bodo židje, ki so bili izbrisani iz spiska rumunskih državljanov, razdeljeni v dve kategoriji. V prvo pridejo, ki so bili že na dan zedi-njenja Rumunije nastanjeni na rumunskem ozemlju ah v krajih, ki so bili priključeni Rumuniji. Med druge so prišteti tisti, ki so prišli v Rumunijo in se tam naselili po zedinjenju. Proti židom obeh kategorij bodo postopali po zakonu o nadzorstvu nad tujci s to razliko, da bo postopek proti Židom prve kategorije blažji. Doslej še ni bilo objavljeno, koliko ljudi je bilo izbrisanih iz spiska rumunskih državljanov. Drugo poročilo govori o zaplenjenju imetja oseb, ki so izgubile rumunsko državljanstvo. To poročilo pravi, da se bo zaplenitev imetja uporabila kot sankcija samo v primeru izdajstva ali pa, če se bo pokazalo, da ga ti lastniki niso varčno upravljali. Zdi se, da se ta primer nanaša na tri ru-munske državljane, med katerimi je tudi bivši rumunski poslanik v Wa?hingtonu, Davila. Te osebe so izgubile rumunsko državljanstvo s pravkaršnim odlokom ministrskega sveta.
Požar v Šiški
Ljubljana, 3. julija.
Nocoj okoli pol 20. je nastalo v Kamniški ulici v Šiški veliko razburjenje. Iz eno-nadstropne Ložarjeve hiše, v kateri so tri stanovanja, se je nenadno začel valiti dim in kmalu se je pokazal plamen iz podstrešja. Ko so prispeli na pomoč gasilci, je bila že vsa streha v plamenih. S hitrim nastopom gasilcev je bil ogenj omejen. Zgorelo je vse podstrešje in tudi prvo stanovanje je utrpelo škodo, ki bo delno poravnana z zavarovalnino.
Kakor je preiskava ugotovila, je ogenj zanetil neki 26 letni K. A., slušatelj prava, in sicer iz maščevanja nad lastnikom hiše, upokojenim železničarjem Ložarjem Jožefom, za čigar hčerko je gledal, pa ga ni marala. Požigalca so aretirali in je svoj čin priznal. Mladenič je včasih baje nekoliko duševno zmeden.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Na Sušaku — katastrofa
še nekaj podrobnosti o hudem porazu Ilirije v tretji tekmi za »Jadranski pokal"
O rezultatih tekmovanja med Ilirijo in Victorijo na Sušaku, ki je bilo v petek, 1. t. m. in kjer je Ilirija podlegla s katastrofalnim rezultatom 47:62, je »Jutro« že poročalo. Danes objavljamo od našega posebnega poročevalca še nekaj podrobnosti o tej tekmi:
S porazom naših plavalcev na Sušaku je bilo računati — močna Victorija je po vsej pravici bila tudi za to tekmo favorit in kakor se ji je izneverila sreča v njenem prvem nastopu proti Triestini, tako je Suša-čanom kakor zmerom, kadar tekmujejo proti Iliriji, tokrat uspevalo vse.
Nemalo je prišlo že morje na pomoč: dopoldne so se že vzdignili precejšnji valovi, ki se kar niso, pa niso hoteli poleči in vse obljube domačinov, da bo zvečer morje spet mirno in pokojno, so ostale samo obljube. Da so bili po precej visokih valovih naši plavalci, ki jih niso vajeni, bolj prizadeti kakor domačini, je pač lahko umljivo!
Na večer tekme v »Jadranu« ni bilo toliko ljudi kakor smo jih sicer vajeni videti na dobro obiskanih prireditvah na Sušaku. Morda je bil temu kriv poraz Ilirijanov na Reki in v Trstu, pa izbirčna in razvajena sušaška publika ni prišla. Pa jih je vendar bilo dovolj, viktorijaških »kibicev«, da so svoje dobro podprli in ko je prišlo do kritične situacije po plavanju 100 m prosto, je ta manještevilna publika priredila takšen koncert, ki bi delal čast vsaki desettisoč-glavi množici!
V VISOKIH VALOVIH SO POSAMEZNIKI DOSEGLI
ODLIČNE REZULTATE
Dasi je bilo plavanje težko v močno valovitem morju, je vendar napeta atmosfera v borbi dveh starih rivalov povzročila, da so najboljši v obeh klubih napeli vse sile in tako smo dobili kar pri celi vrsti tekmovalcev najboljše rezultate! So nekateri, ki se izboljšujejo od tekme do tekme in počasi. pa sigurno prihajajo v formo, v kakršni se bodo mogli pokazati v vsaki, tudi mednarodni konkurenci!
Na 400 m je še šlo ponižno, ker je bila konkurenca Ilirijanov odličnima Sušačano-ma preslaba. Zato so slabi i rezultati, zato ni bilo niti posebnega užitka za gledalce in tudi točke je Victorija pobrala. Ze druga taSka pa, 100 m hrbtno za ženske, je prinesla zanimivo borbo med obema našima rekorderkama, Smolnikovo in Finčevo. Prva, dasi nedvomno boljša, je tokrat oči-vidno bila nerazpoložena. pa se je komaj do cilja otresla Finčeve, ki je v tej tekmi prvič v svojem življenju dospela pod znamko 1:30'
»Po programu« se je odvijala tudi naslednja tačka. 200 m prsno za gospode. Ce-rer. ki je svoje znanje že pokazal v tekmi prati Fiumani, kjer je dosegel odlični rezultat 2-48. se je kakor v Trstu, tudi na Sušaku štedil za proge prostega stila, ki so ga še čakide. in je plaval le za prvo mesto. Hribarju so njegove ambicije za zmago nad Grkiničem pokopali baš visoki valovi, s katerimi je imel, lahek kakor je, mnogo pre-
več opravka, in je zato tudi dosegel znatno slabši čas. Prav tako je slo čisto brez slučajnosti tudi v prostem plavanju dam na 100 m, kjer so Sušačanke z lahkoto spravile pričakovano dvojno zmago. V tej disciplini smo se od Lansekga leta tako znatno poslabšali!
100 M PROSTO GOSPODJE —
VIŠEK PRIREDITVE!
Kakor v vseh letošnjih tekmah je tudi proti Victoriji Ilirija na tej progi nastopila s starima rutincrjeina Ziherlom in Cerer-jem. dočim sta Sušak zastopala Štoker in Curtini. Ziherl je tokrat odpovedal: s slabim časom 1:07 je ostal zadnji. Cerer pa je vodil ves čas ostro borbo s Štokerjem, ki je hotel malenkostni Cererjev naskok nadoknaditi tik pred ciljem, v zadnjem udarcu: s silovitim zamaham se je vrgel v cilj, ki pa ga je Cerer medtem že dosegel pod vodo, kar sta soglasno videla oba sodnika na cilju in seveda proglasila Ilirijana za prvega, Seveda pa je ves Sušak hotel imeti svojega Štokerja na prvem mesti' in ko je sodniški zbor proglasil rezultat, je nastal oglušujoč koncert najrazličnejših tonov, ki se ni in ni hotel poleči — publika pa je naenkrat zavzela proti Iliriji vseskozi nenaklonjeno stališče! — Seveda je to vplivalo tudi na razpoloženje tekmovalcev, obojih kajpa, — in morda tudi na poznejše rezultate!
USODNA NAPAKA ILIRIJIi
100 m prsno za dame je po vseh računih imela biti dvojna zmaga Ilirijank. V strahu, da je zaradi njenega v taki atmosferi problematičnega prsnega plavanja ne bi diskvalificirali, ni v tej točki nastopila Martinova, ampak jo je zamenjala v prsnem plavanju letos povsem netrenirana Saša Finčeva, ki
zmerom bolj in bolj napredujoče BorSrčeve, ki je tudi dosegla v tej tekmi svoj najboljši življenjski rezultat, ni mogla obvladati in je s slabim časom končala na tretjem mestu. Pa še to, da se je pri napornem prsnem plavanju preveč utrudila in je pozneje v štafeti plavala slabše kakor bi sicer.
Zadnja individualna plavalna tačka, 100 m h rbtno je za Victorijo prvotno kazala kaj slabo, ker nista mogla zaradi bolezni nastopiti oba hrbtna plavača Negovetič in Vidmar, in je namesto njiju vskočil simpatični Boris Polič, sicer prsaš in waterpolist. Naš Schell je popolnoma razočaral — ing. Marčeta ga je odpravil kar s štirimi sekundami in jedva mu je uspelo, da se je otre-sel Poliča! V tej tekmi je pa zato plaval svoj najboljši rezultat Pestevšek, ki se stalno poboljšuje!
KOMEDIJA
Skoki so bili udarec v lice vsakemu športnemu pojmovanju in škandal, kakršnega ne bi našel človek za devetimi gorami. Znašla se je namreč prav izbrana družba še bolj izbranih »sodnikov«, ki so pri svojem »sojenju« delali že več kakor čudeže in da se ni dogodilo, da je edini sušašiki skakač pri svojem poslednjem skoku grdo padel v vodo, bi se bilo zgodilo nekaj drugega: naš olimpijec Ziherl bi bil na Sušaku poražen od skakača, ki je v skokih tekmoval prvič. Do tega poslednjega skoka je namreč Su-šačan kar krepko vodil! Morda bi bilo lepo in prav. da bi odločujoči faktorji poskrbeli, da bi se vrli Štrcaj naučil eš to, kar mu manjka — na skorajšnem prvenstvu Evrope nas bo potem lahko dobro zastopal — seveda pa je treba vzeti s seboj v London tudi sušaške sodnike!
OBE ŠTAFETI — POPLAVA
TOČK ZA VICTORIJO
Pred obema štafetama, ki zaključujeta plavalni spored, je bilo stanje točk 42:35 za Victorijo in ker je v damski štafeti bila le Ilirija favorit, se je zdelo, da bo na Sušaku ponovljen tržaški končni rezultat 58:51 Pa je damsko štafeto Ilirija izgubila — izgubili sta jo prvi dve plavalki, dočim sta drugi dve, hoteč izgubljeno nadoknaditi, prekosili sami sebe in plavali svoje najboljše čase. tako Martinova čistih 36 sek., Draguša Finčeva pa 34.2 sek. Vse to ni zadostovalo — Draguši je proga bila prekratka in ni zadnje Victorijašice, dasi se ji je stalno približevala, več mogla dohiteti — Sušačanike so zmagale za udarec roke!
V moški štafeti proti odlični Victoriji nismo imeli nikakih izgledov. Naši plavalci pa so kljub temu napeli vse sile. Prva sta plavala dva stara rutinerja, oba težka blizu 100 kg. Mini in Fux. Slednji se je večkratnega reprezentanta in rekorderja trdovratno držal in šele v finishu, v poslednjih metrih, je Mini nekoliko ušel. Fux je na svoja »stara leta« plaval svoj najboljši čas na tej progi. 2:31.8. Tudi drugi naš plavač Schell je še netreniranemu Curtiniju nudil več odpora kakor pa se je pričakovalo, dasi je njegov čas slab (2:36.5). Šele tretji Victori-jin plavač Štrucelj, letos v odlični formi, je zmago definitivno odločil za Victorijo. Njemu se je Mihalek v poslednjih metrih predal, odtod tudi njegov razmeroma slabi čas 2:37. Kljub temu pa je Cerer šel s polno paro na pot za že precej daleč odmaklim Defilipisom. Tudi naš Kamničan se je pridružil ostalim najboljšim: z 2:25.4 je postavil svojo najboljšo znamko! Plavalni del sporeda je bil zaključen s previsokim rezultatom 62:47 za Victorija
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
$0 let šišenskih gasilcev
Spodnja Šiška je svoj gasilski praznik lepo proslavila
Ljubljana, 3. julija
Spodnja šiška je danes doživela redek pomemben praznik: domača gasilska četa je praznovala 50-letnico svojega obstanka, pa je to priliko izkoristila, da si je ob spoštovanja vredni požrtvovalni vnemi odbora, članstva in šiškarjev, med katerimi uživa nedeljene simpatije, nabavila nov agregat, ki so ga dopoldne na trgu kraj Gasilskega doma slovesno blagoslovili.
Prireditev se je snoči pričela z obhodom po šiški, ki se je bila vsa odela v državne trobojnice, davi pa je prebivalstvo spravila na noge vesela budnica poštarske godbe, ki je marljivo sodelovala na vsem slavju. Ob devetih se je pred Gasilskim domom zbrala množica pripadnikov gasilstva od blizu in daleč. Slavja se je udeležilo 10 čet ljubljanske gasilske župe, med njimi četa Ljubljana-mesto s četnim praporom, odposlanstva iz okoliške župe, med njimi četa Podutik-Glince, in častna deputacija najstarejšega gasilskega društva v kraljevini iz Varaždina s praporom. Pred domom se je formirala povorka, ki je z godbo na čelu nato odkorakala do župne cerkve. V sprevodu je bilo okrog 250 gasilcev v krojih s predstavniki zajednice in župe in velika skupina pestrih narodnih noš.
Po službi božji, ki jo je daroval domači župnik dr. Novak, se je sprevod med navdušenim pozdravljanjem domačega prebivalstva vrnil h Gasilskemu domu, kjer je bil pripravljen s cvetjem in državnimi tro-bojnicami okrašen orler. župnik je najprej
blagoslovil novo brizgalno, ki je delo znane šišenske tvrdke Ogrin, nato pa se je predsednik čete Mlakar poklonil kraljevskemu domu in pozdravil ugledne goste in predstavnike. Za njim sta govorila predsednik mestne občine dr. Adlešič, ki je bil pokrovitelj slavja in župnik dr. Novak. Vodja odposlanstva varaždinskih gasilcev dr. Svoboda, ki je obenem član gasilske zajednice za savsko banovino, je sporočil pozdrave in čestitke najstarejše jugoslovenske gasilske čete mlajši posestrimi v šiški. Na koncu je govoril še inšpektor inž. Dolenc, ki je v imenu zajednice čestital k jubileju. Pri tej priliki je poudaril, da ima Ljubljana razmeroma največ čet, obenem pa so te čete najbolje založene z orodjem, ki je prva in glavna osnova vsakega gasilskega dela. Nabava nove motorke je velika pridobitev ne le za šišensko četo, temveč za vso Ljubljano.
"Po tej kratki slovesnosti so gasilci v krojih priredili mimo častnih gostov strumen mimohod, nato pa se je v posebni sobi gostilne pri Stepiču vršila svečana seja četne uprave. Pri tej priliki je tajnik Belič izročil častne diplome predsedniku mestne občine dr. Adlešiču ter mr. ph. Slavku Hočevarju in njegovi gospe, ki sta kumovala blagoslovitvi brizgalne. Diplome, ki predstavljajo redko umetniško vrednost, so delo znanega rezbarja in steklarja Miškeca in so izdelane v steklu. Popoldne se je slavje zaključilo z gasilsko zabavo pri Stepiču.
liv pri Jezerskem
Hudourniki so odnašali kamenje in les — Cesto, ki jo je zasul velik plaz, so z velikim trudom za silo očistili
Kako so Trbovlje sprejele
bratske bolgarske inženjerje
Kranj, 3. julija.
Včeraj sredi popoldneva so se nad Karavankami zgrnili temni oblaki in nastal je naliv, kakršnega letos tamkaj še ni bilo. Najbolj prizadeti so bili kraji prav pod vznožjem gora, med njimi naše znano planinsko letovišče na Jezerskem. Potoki so v nekaj minutah narasli v divje hudournike in nosili s seboj ogromne skladovnice kamenja, grušča in lesa. Na državni cesti, ki drži iz Kranja na Jezersko, pa se je približno 7 km pred njim, utrgal zaradi velikega hudournika precej velik plaz, ki je zgrmel na cesto in jo na nekaj desetin metrov zaprl za ves promet. Sreča v nesreči je bila, da prav takrat na ogroženem mestu ni bilo nobenega vozila, čeprav so
Ljubljana, 3. julija
Vsi večji in manjši vlomi in tatvine, ki so bili poslednje čase izvršeni po Zasavju
in okoliških krajih, gredo na račun, kakor so zdaj ugotovila oblastva, tri peresne deteljice, ki so jo sestavljali dva brata Ste-bana in Leopold Sajevic. Prva dva sta iz Zagorja, Sajevic pa iz Trbovelj.
Naporu orožnikov gre zasluga, da sta dva člana že v ljubljanskih sodnih zaporih, tretjega pa iščejo na vse kriplje. Poletni čas je za take skrivače najbolj ugoden. Narava je za najboljše skrivališče, zato so zasledovanja orožniških patrulj težavna. Gotovo pa je, da bo prišel kmalu tudi Sajevic za zapahe.
Prvega člana vlomilske trojice so aretirali v Mlinšah pod Sveto goro. Sajevic in Cir'1 Steban sta tamkaj z revolverjema napadla samotno kmetijo. Doma je bila le gospodinja, ki se ji je posrečilo, da je ne-opaženo priklicala sosede. V tistem je prišla mimo tudi orožniška patrulja. Steban in Sajevic sta streljala na zasledovalce. Med tem ko so Cirila Stebana nato aretirali, se je Sajevicu posrečilo pobegniti.
Ciril Steban je izpovedal, da sta s« s Sa-jevicem domenila še pred vlomom v Mlinšah, da se dobita za piimer, če se bosta morala ob napadu razbežati, prvo naslednjo noč opolnoči pred zagorsko cerkvijo. Orožniška patrulja ga je pričakovala v za-
KATASTROFA TUDI V iVATERPOLU
Ko je naše ".-ater-potlo moštvo v svoji prvi letošnji tekmi visoko porazilo slabo Fiumuiio. je bilo mnogo slišati o novi taktiki moštva, o čisto prerojeni igri, živahnejši in lepši, ki mora roditi najlepše uspehe. Mnoaio teh glasov je umolknilo že po igri v Trstu, ki jo je ugleden sušaški plavalni strokovnjak označil kot »nespametni ha-zard«. Na Sušaku pa je Ilirija doživela pravi polom: taktika kolektivnega prodiranja v hitrem plavanju pred nasprotnikov gol se je ob pametni in premišljeni, pa efektni igri sušaških igralcev popolnoma razbila in Victorija je po mili volji iz praznega prostora pred ilirijanskimi vrati nizala gol za golom. Že tako nevarni strelci Victorije, njim na čelu bombarder Polič, so ostajali ■neprestano nepokriti in ubogi naš vratar je moral samo gledati, kako mu silovite bombe frčijo mi:no glave v mrežo in mu tistih nekaj uspelih poizkusov braniti te sigurne gole, dela samo največ časti! Iliriji je nujno potrebno, vsaj majhen del igralnega zanosa nadomestiti s pametno in premišljeno igro. opustiti nesmiselni »va banque« in se le deloma povrniti v svojo staro igro. Del moštva. ki je veljal kot najboljši in najsolid-nejši. obramba namreč, je s to taktiko nemogoč. ker v Trstu in na Sušaku Ilirija sploh ni imela branilcev, ampak vrsto nezmožnih napadalcev, ki so običajno enega le pustili pred svojim golom, da je potem, ko so oni v napadu izgubili žogo. nihal sem in tja med nasprotnikovimi napadalci, ki so se šli z njim znano igro o »mački in miški«. Splošno mnenje vseh, ki Ilirijo poznajo od prejšnjih let, je. da je treba moštvu hitre pomoči, da bo doseglo vsaj tisto višino, kot jo je imelo lani in v prejšnjih letih!
Sušaška katastrofa naj ji bo sicer občuten, pa morda potreben in koristen opomin!
tik pred plazom nekateri vozili proti Jezerskemu, drugi pa so se z Jezerskega vračali v dolino.
Za očiščenje ceste so poskrbeli domači faktorji, ki so v vsej naglici zbrali okoli 20 delavcev, tako da je bila cesta po dobrih šLirih urah napornega dela za silo spet prevozna.
Vsekakor bi bilo pri tej priliki misliti na to, da bi se ogrožena mesta na tej turistično važni cesti vsaj za silo zavarovala pred takimi elementarnimi katastrofami, ki bi lahko imele velike posledice, kajti tik pod cesto buči divja Kokra, in vsako vozilo ali posameznik, ki bi ga tamkaj ujel plaz, bi bil neizprosno zapisan poginu.
sedi, a pretkanega Sajevica ni bilo. Zbal
se je svojih zasledovalcev.
Ciril Steban je bil po preiskavi odveden v ljubljanske sodne zapore. Kmalu zatem so orožniki aretirali tudi njegovega brata Lojzeta. Pri Stebanovih so izvršili zagorski orožniki hišno preiskavo in so našli res več sumljivega blaga, ki je bilo pokradeno že po tistem, ko je bil Lojzetov brat Ciril spravljen v zapore. Lojze je tatvine in vlome tajil. Izgovarjal se je, da je prinesel zavitek fantovskih krojev k njim na dom neznan dečko in jih oddal za nekaj dni na čuvanje. Preiskave pa so dognale, da je vlomil Lojze Steban pri cestarju Strojanu. Vlom je izvršil skozi okno in Strojanoviin odnesel razno obleko in drugo.
Tretji član vlomilske družbe, Leopold Sajevic, pa rokovnjači še naprej, čeprav ga varnostna oblastva vztrajno iščejo. Tudi policijski dnevnik, ki ga izdaja tukajšnja policijska direkcija, je zabeležil zadnje čase več njegovih grehov. Obiastva so izdala za njim tiralico.
V zagorski dolini ie storil Sajevic ta teden že več drznih vlomov. Zlikovec se specializira na obiske skozi okna, kar je zdaj lahko, ker imajo zaradi silne vročine poslednjih dni ljudje vso noč odprta okna. Ker so ljudje od dnevnega dela utiu-jeni, vlomilec pa silno previden, ponoči niti ne čutijo, da imajo nezaželen obisk, šele na-
čez dra in strn
POLITIČNI PREGANJANC1 Dne 6. junija se bo v Eviansu les Bains začel svetovni kongres političnih pregan jan-cev. Nemčija na vabilo ni odgovorila, Italija pa je udeležbo odklonila. Zastopniki ameriških drža%> bodo kongresu predložili izjavo, kdo naj bo v bodoče politični pre-ganjanec. (»Slovenec«. 26. VI.)
Da se totalitarne drža\-e vabilu r-'so odzvale. je pač lahko razumeti. Bistvo totalitarnega sistema bi moralo biti pač v tem, da bi političnih preganjancev tako rekoč ne poznal. Le kaj gredo zastopniki ameriških držav kompromitirat svojo demokracijo s tem. da hočejo predlagati, kdo naj bo politično preganjan?
BESEDE IN ŠTEVILKE Pred poljsko skupino je šla tabla z napisom »Polska«... Za poljaki je sledila francoska godba, ki je najboljša godba v Franciji... Za njimi je prišla fanfara na 18 konjih, ki je dala slovesni uvod velikemu zgodovinskemu dogodku... Z mirnim srcem lahko rečemo, da je organizacija naših slovenskih fantov m deklet postavila na mednarodnem mladinskem taboru svojih I 11.000 članov... Deklet in fantov v krojih je bilo po približni cenitvi 17.000. (»Slovenec«, 30. VI.)
Da je francoska godba najboljša v Franciji — o tem najbrž nihče ne bo delal zdražbe. 11.000 slovenskih fantov in deklet in pa 17.000 slovenskih deklet in fantov — to pa utegne biti le dvoje malo različnih reči.
ŠPORTNI STIL Čudimo se našim udeležencem v tekmovanju za jadranski pokal, zakaj sklepajo pogodbe in dogovore, če se jih potem nihče ne drži. Saj zavedati, da gre za tukaj vendar za prestiž vsega jugoslovenskega pla-
===== 4 -
slednje jutro opazijo razmetane omare in skrinje.
Pri gostilničarju Petru Govejšku je prišel v gostilno vlomilec skozi okno, nad glavnimi vrati, ki so ga na pomlad sneli, ker gnezdijo tamkaj lastavice. Govejškovim je Sajevic odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Med drugim je odnesel več kilogramov fine kave, pletenko žganja, sardine, raznovrstne cigarete in cigare ter zalogo tobaka, košaro jajc in 30 kilogramov masti. Pobral pa je tudi sandale, gojzarje in budilko.
Močno sta bila presenečena tudi zagorska učitelja g. Košmrl Vinko in njegova gospa. Stanujeta v Potoški vasi. Sredi no- . či se je splazil skozi odprto okno vlomilec I
Trbovlje, junija
Skupina bolgarskih rudarskih inženjerjev je na svojem jugoslovenskem potovanju dospela pred dnevi tudi k nam. V našem industrijskem revirju, kjer eo po prihodu iz Splita stopili prvič na slovenska tla, jih je na postaji dočakal ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe inž. g. Biskupski z višjimi uradniki rudnika. Ko so gosti izstopili , ie delavska godba zasvirala >Šumi Marica« in našo državno himno. G. inž. Biskupski ie gostom izrekel iskreno dobrodošlico, hčerke obratovodie g. inž. Ž dežnika pa eo damam izročile lepe šopke. Do rudniške restavracije so se gostje peljali z rudniškimi vozovi in avtobusom. Vozila so Bolgarom na čast bila prav lično okrašena s cvetjem, zelenjem in našimi in bolgarskimi zastavicami. Vsa dolina .je razobesila bolgarske in naše zastave. Pred restavracijo je gostom vzklikala več sto glava množica z Združenjem rudnišk.h nameščencev na čelu. Med skupnim kosilom v svečano okrašeni restavracijski dvorani je gostom na čast na trgu igrala delavska godba. V prostorih ravnateljstva je potem sprejel bolgarske tovariše domačin ravnatelj jnž. Biskupski in v izčrpnem predavanju raztolmačil na podlagi kart, profilov in reliefov postanek slovenskih premogovnih tvorb in lego premogovnih plasti v rudnikih v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Posebnosti našega črnega revirja so goste zanimale tembolj, ker so sami strokovnjaki, ter so s priznanjem ugotovili visoke tehnično opremljenost našega rucinika. Sledil je ogled rudnika v raznih skupinah pod vodstvom domačih inženjerjev.
Vače, 3. julija.
Zadnje čase je bilo izvršenih pri nas spet več vlomov in tatvin. Orožniki so prišli storilce« na sled in se pokore zdaj za svoje grehe. Ta teden pa je bil izvršen ponoči drzen vlom v hišo Marije Ratajčeve. Kakor so ugotovili naslednje jutro, je nepridiprav poizkušal vlom najprej skozi glavna vežna vrata. Pa so bila ta zaklenjena in še zapahnjena, zato je moral predru-gačiti svojo pot. Od soseda je privlekel le-stvo, naslonil jo na podstrešje, nato pa se je povzpel do line. S ozi njo se je zavlekel na podstrešje, od koder se je spustil v hišo. Sicer so bila vrata na podstrešje tudi zaklenjena, a mu je uspelo, da jih je odklenil.
Domači so trdno spali, ker so bili utrujeni od napornega dnevnega dela. Zato niso prav nič čuli, ko jim je začel vlomilec prazniti omar« in shrambo. Pobral je raano obleko, perilo in tudi ves živež, kar ga je našel v shrambi.
Ratajčevi so tako' zjutraj obvestili o tatvini naše orožnike. Poizvedbe so vrgle sum na nekega domačina. Patrulja s komandirjem g. Strajnarjem je šla takoj na njegov dom. Zanimivo je, da so ga našli sredi dopoldneva še pri trdem počitku. Prebudil se ni niti tedaj, ko so stopili v hišo. Krepko so ga morali potegniti za nogo, da se je zbudil. Izgovarjal se je, da je bil zaposljen skoro Jo polnoči.
Orožniki so preiskali njegovo domovanje, pri Ratajcu pokradenega blaga pa niso našli pri njem. Pač pa so dobili pri njem pipo zr špirit, ki je bila nedavno ukradena g Fortunatu Čertancu. Ob tisti priliki so odnesli Certancu doslej še neznani tatovi najrazličnejšega blaga za več tisoč dinarjev. Vse poizvedbe so bile tedaj zaman, zdaj ob priliki hišne preiskave pa je prišla
valnega športa in da ni vseeno, komu bo pripadla končna zmaga. Triestina je tekmo izvrstno organizirala. (»Jutro« 1. VII.)
Le kar pošljite ljubljansko srajco za nekaj ur na majhno tekmo v Trst. Tržaškega žargona sicer ne bo do kraja spoznal, kakšno žlobudravš-ino ne bo spravil na dan.
KAJ PRAVITE
Po končanem slavnostnem popoldanskem nastopu slovenske mladine na stadionu na Petrovo so mogli prebivalci in sprehajalci ob Gruberjevem kanplu nasproti cerkve v Štepanji vasi videti še drugo tekmo, ki se je končala z divjim pretepom do krvi. Na poziv dveh mimoidočih sprehajalcev, naj se ozirom na praznik ta spopad konča, se je z onkraj brega med kopalci oglasil suro-vež, ki je ščuval k nadaljnemu prepiru in pretepu, češ »kaj njega briga praznik...« Kaj pravite, ali ni med nami v Ljubljani že preveč potrpežljivosti in pri zanesljivost i do takih izzivačev. ki se nekaznovan, množe iz dneva v dan? (»Slovenec«, 2. Vil.)
Da, tudi nas eden b. utegnil vprašati, kaj pravite, ali naj že takšnimle narodnim državljanom. ki se na bregovih rek med kopanjem kdaj pu kdaj — sam bog ve zakaj — malo spoprimejo med seboj, na lepem prepovemo. da bi se množili med seboj, kakor je bil bog na začetku vsega naročil vsem živim stvarem. Ali pa bi bilo morda le dobro, poprijeti kompromisno pobudo, ki jo je sprožil ta »Slovenečev« »Kaj pravite?«. pa da bi »divje pretepe do krvi« preložili z nedelj in praznikov na običajne, črne delo\me dni?
ZA NAŠE VRLE GOSPODINJE
Bazelske gospodinje predlagajo: od 19. do 20. ure: večerja in nočna toaleta otrok, 20. — 21.30: branje časopisov, razgovor z družinskimi člani, sestavljanej gospodinjskega proračuna; 21.30 — 22- večerna toaleta gospodinje, za njo pa počitek. (»Jutro« 3. Vil.)	—kra—
in jima pobral obleke, denarnico s 300 din, lovsko izkaznico in železniško legitimacijo in več vrednostnih papirjev. Med drugim je bilo tudi pet obveznic Vojne škode, in sicer od številke 0091 do 0095. Vlomilec bo skušal obveznice prodati, zato opozarjamo vse, naj prodajalca teh papirjev javijo najbližji orožniški ali policijski Staniči. Po izvršeni tatvini se je zlikovec spustil od Košmrlovih z obilnim plenom iz prvega nadstropja na tla in je pobegnil neznano-kam. Orožniki vneto iščejo nevarnega vlomilca. Da je izvršil vse vlome Sajevic, so prepričani vsi, saj je bil zadnje dneve stalno pri Lojzetu Stebanu, ki so mu kot zagorskemu domačinu razmere dobro znane.
Zdravnike je seveda zanimala higienska plat rudnika, ki so si jo ogledali pod vodstvom g. dr. Cizlja. Posebno pozornost gostov je seveda zbudila krasna rudniška bol-nitšnica.
Na večer je bil gostom prirejen v dvorani restavracije svečan banket, katerega so t>e udeležilj poleg ravnatelja inž. Biskupsakega vsi rudniški inženjerji 8 soprogami ter zastopniki državnih in samoupravnih obla-stev. G. ravnatelj je goste pozdravil v lepem govoru ter izrazil zadoščenje, da so si odlični predstavniki bolgarskega rudni-štva izbrali za ogled največji Jugoslovenski rudnik, kjer so imeli priliko spoznati velik napredek jugoslovenske rudniške industrije. Gostom je izrekel laskavo priznanje, da so se našj rudarski inženjerji na svojem obisku v Bolgariji lahko prepričali o obetajočem razvoju bolgarskega gospodarstva. Narod, ki tako zgledno izpolnjuje svoje gospodarske naloge, ima zagotovljeno svetlo bodočnost. Govornik ie zaključil govor z zatrdilom, da ie vsa naša zemlja prežeta od globoke želje, da bi Lolgarsiko-jugosLoven-sko bratstvo okrepilo gospodarsko vzajemnost obeh narodov. Zupan g. Klenovšek je goste pozdravil v imenu rudarske doline. Generalni ravnatelj g„ Spasov, vodja bratskih gostov, se je v bolgarskem nagovoru zahvalil za izredno prisrčen sprejem ter na-glasil, da so jih Trbovlje nepričakovano očarale s prisrčno gostoljubnostjo.
Trbovlje so bratskim gostom ostale gobovo v najlepšem spominu, kar je tudi prispevek k poglobitvi bolgarsko-jugoslovanskega sodelovanja.
pipa sumljivega izvora na dan. Osumljenec se je sicer izgovarjal, da mu je podaril pipo Certančev sin, zaslišanje pa je dognalo, da osumljenčeve izpovedbe ne držijo. Oblastva vodijo preiskavo zaradi vloma pri Ratajčevih še naprej, preiskujejo pa tudi, kdo so vlomilci pri Certancu. Sedanje odkritje jim je nakazalo smer.
Izpremembe v ptujskem občinskem svetu
Ptuj, 3. julija.
Banska uprava je razrešila občinske svetnike gg. Scharnerja, dr. Fichtenaua, Kodello in Straschilla ter je namesto navedenih in pa občinskega svetnika prof. g. Franca Aliča, ki je bil premeščen v Beograd, imenovala za občinske svetnike gg. ravnatelja pcsojilnice dr. Milana Zupančiča, železniškega delavca Ivana Frenko-viča, tesarskega mojstra Alojza Vimerja, notarja Petra Malešiča in prof. Antona Kolariča. V zvezi s to spremembo bo v ponedeljek 4. t. m ob 18. v mestni posvetovalnici javna seja, na kateri bo podal župan svoje poročilo, nato pa bo zaprisega novo postavljenih članov mestnega sveta. Na dnevnem redu bodo nadalje izpopolnitev odsekov in slučajnosti.
Poziv nacionalni javnost?
Sokolska župa ljubljanska priredi s sodelovanjem nacionalnih društev v čast odhajajočemu divizijskemu generalu gosp. Lazarju R. Toniču v Sokolskem domu na Taboru v sredo 6. t. m. prijateljski poslovilni večer. Začetek ob 20.30. Vstop prost. Sodelovala bo vojaška godba Obleka poljubna.
Vabimo članstvo in prijatelje z družinami, da se polnoštevilno udeleže tega večera in s svojo udeležbo izkažejo simpatije generalu g. Toniču. ki si je pridobil s svojim nastopom in naklonjenostjo nevenlji-vih zaslug za našo nacionalno javnost.
Prireditveni odbor.
Dve ženski pod prevrnjenim vozom
Litija, 3. julija.
Gospodinja Batisova Angela iz Konja nad Litijo je imela opravke v Litiji. Na-pregla je voz in se odpeljala. Med potjo je prisedla k njej še prijateljica Končar-jeva Frančiška. Ko sta vse opravili v Litiji, sta se zapeljali proti domu.
Sredi pota, ko sta imeli za seboj že vas Gradec, pa ju je doletela nesreča. Konj se ie splašil in zdrvel po cesti. Ženski sta na vso moč vlekli za vajeti, da bi ustavili podivjano žival, a ie bil njun napor zaman. V diru je privozil voz na rob ceste in se
Ponedeljek, 4. VIL 193»	i
prevrnil. Obe ženski sta bili pokopani pod vozom. Okoličani so ju z velikim trudom izvlekli izpod razbitega voza. Končarjeva ni toliko poškodovana, zato pa tem huje Batisova, ki ima poleg občutnih zunanjih tudi notranje poškodbe. Eden izmed sosedov jo je odpeljal spet nazaj v Litijo k zdravniku dr. Poldetu Ukmarju, ki je ugotovil nevarne poškodbe na glavi in ostalem telesu.
O proračunu slovenjgraške občine
Slovenj Gradec, junija
Nedavno je bila v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Pavlice proračunska seja slovenjgraškega občinskega odbora. Zanjo je vladalo zelo veliko zanimanje, ker se je tokrat prvič sklepalo o predlogu proračuna in ubožnega sklada za novo komasirano veliko občino Slovenj Gradec. Redni izdatki proračuna, ki je razdeljen v 17 partij, znašajo 765.907 din. Na žalost nam ni mogoča primerjava letošnjega proračuna s prejšnjimi, ker je bila nova občina komasirana z več drugimi občinami in deli občin in ni mogoče dobiti proračunov teh občin.
Osebni izdatki občega upravnega oblastva (dva uradnika in en služitelj) znašajo 71.000 din. V tej partiji je dosedaj v slo-venjgraških proračunih še nevidena pozicija za predsednika občine v iznosu 12.000 din ter za člane uprave o iznosu 10.200 din. Posebno iznenadila nas je postavka za člane uprave, kajti zakon o občinah izrecno ne dovoljuje plačevanja občinskih odbornikov za posečanje sej. Vendar smo iz debate v proračunski razpravi videli, da se je okoliškim odbornikom pri volitvah obljubilo, da bodo dobili vsako sejo plačano, zato so ob tej priliki okoliški člani uprave zahtevali, da se vnese ta postavka v proračun.
V nadaljnjih osebnih izdatkih presenečajo tudi postavke za načelnike kmetijskega, tujsko-prometnega in električnega odseka v skupnem iznosu 3.600 din. Znano nam je, da niti v avtonomnih mestih niso bili nikoli načelniki odsekov plačani ter se te postavke nahajajo tokrat tudi prvič v slovenjgraškem proračunu. Zato tudi ne presenečajo izredno visoki osebni izdatki, ki znašajo skupno 211.300 din, h katerim, pa je treba še prišteti socialne dajatve in davke, ki jih plačuje občina za svoje uslužbence.
Materialni izdatki za obče upravno ob-lastvo znašajo 33.300 din, za osebno in imovinsko varnost 22.100 din in narodno pro-sveto 54.685 din. V partiji za narodno pro-sveto je določeno za slovenjgraško osnovno šolo 16.150 din. meščansko šolo 26.065 din. Sokola 1000 din in obvezno telesno vzgojo 1000 din.
Za plačilo dolgov in njih obrestovanjo je stavljen v proračun znesek 77.625 din. vendar iz postavk samih ni razvidno, kolik del te vsote se knjiži za odplačilo glavnic in kolik za plačevanje obresti. Razen tega pa pogrešamo v partiji o finančni str tudi dolg mestne elektrarne, ki sploh naveden v proračunu.
Izredno visoki so tudi izdatki za gradbeno stroko, ki odstotno prekašajo vse slič-ne postavke v proračunih naših mestnih občin. Skupno znašajo izdatki v gradbeni stroki 104.000 din, med njimi je samo 20 tisoč din za regulacijski načrt. Za kmetijstvo, živinorejo in gospodarstvo je določeno 9.600 din, za narodno zdravje pa 16.200 din, med njimi samo 11.800 din kot prispevek občine za izolirnieo. V partiji socialnega skrbstva je znesek 34.675 din, za trgovino, obrt in industrijo 14.226 d.n, občinsko gospodarstvo in občinska podjetja pa 180.105 din. Glavni del te vsote (157.000 din) gre za vzdrževanje elektrarne, kar pa je jako visoka vsota in mora biti v njej tudi zapopadeno obrestovanje m odplačevanje dolga. Po proračunu bodo znašali materialni izdatki slovenjgraške občine v dobi 1938/39 skupaj 554.607 din. skupno z osebnimi izdatki pa vsi izdatki rednega proračuna 765.907 din. Ob združitvi občin torej vidimo, da so se zelo zvišali ne le osebni, temveč v zelo visoki meri tudi materialni izdatki.
Redni dohodki proračuna za 1.1938/39 so razdeljeni na štiri partije. Zavoljo izredno povišanih izdatkov je morala biti povišana občinska doklada na vse državne neposredne davke na 64% v predvidenem donosu 184.254 din. Isto tako so povišane tudi trošarine, in sicer od 100 litrov vina na 150 din, od 100 litrov vinskega mošta na 125 din in 100 litrov piva na 100 din. Na tvorniške čevlje je 5 odstotkov, na obleko pa 3odstotna trošarina. Na novo sta bili uvedeni taksa na stavbna dovoljenja, in sicer pol odstotka vrednosti stavbe, in taksa na slovesno praznovanje poroke v iznosu 100 din. Isto tako so na novo uvedene takse na motorna vozila, in sicer na tovorne avtomobile po 1000, osebne avtomobile po 200 in motorna kolesa po 100 din. Vsi preračunani dohodki od trošarin in taks znašajo 233.857 din. Dohodki od posestev in občinskih podjetij so ocenjeni na 323 605 din, katerega glavni znesek tvorijo dohodki občinske elektrarne v Iznosu 270.000 din. Vsi dohodki skupaj znašajo 765.907 din. Proračun je bil z majhnimi korekturami v celoti sprejet in bo te dneve predložen banski upravi.
Iznenadilo nas je, da v proračunu niso navedeni razen posojila 250.000 din krediti za kopališče, ker proračunani stroški znašajo 361.000 din, ki pa bodo gotovo precej prekoračeni. Tudi pogrešamo v proračunu postavk za zidanje nove šole in za toliko obljubljano asfaltiranje glavne ceste.
Mislite v teh dneh na CMD in daruite za njen sklad!
Vsemogočni je poklical v večno življenje našega predobrega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
IVANA KALANA
ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V POK. IN POSESTNIKA
dne 2. julija ob 18. v 83. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek ob 17., iz hiše žalosti v Struževem na farno pokopališče v Kranju. STRUŽEVO, 3. julija 1938.
. , . . ŽALUJOČI OSTALI
še tretjega iščejo
Od nevarne tatinske trojice sta dva že za zapahi — Pajdaši imajo dolgo vrsto vlomov in tatvin na vesti
Drzen vlom skozi podstrešje
Aretacija osumljenca, ki pa ne prizna vioraa
Ure tu le Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf tibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.