mALI IN VeLIKI ODmeV 88 Marija a ndrejčič: a ndersenov večer v o snovni šoli Dolenjske toplice vse na književna besedila Hansa Christiana Andersena. Gost sklepne prireditve lanskega tretjega An- dersenovega večera je bil dr. Janez Gabrijelčič – idejni vodja Rastoče knjige. Ob tej priložno- sti smo izdali tudi zbornik Abecede mojstrstva in odličnosti, ki smo ga na tem večeru tudi predstavili v elektronski obliki. V jedilnici je učiteljica likovne umetnosti predhodno pripravila razstavo dreves, ki so jih izdelali učenci predmetne stopnje v okviru kulturnega dne Ta nori šolski dan v decembru 2014 in se nanaša na našo prednostno nalogo Živim zdravo – živim z naravo. Ravnateljica je nalogo na tudi predstavila zaključnem delu Anderse- novega večera. Učiteljica geografije je pred- hodno v jedilnici razstavila izdelke učencev v sklopu projekta Rastoča knjiga iz šolskega leta 2014/2015. Pri tem je sodeloval tudi akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic, ki je tudi že predhodno na hodniku ob knjižnici postavil razstavo svojih ilustracij iz knjig novomeške pisateljice Ivanke Mestnik. Na hodniku ob knjižnici smo postavili še od- prto knjižnico, iz katere so si lahko obiskovalci sami izposojali gradivo, ga prebrali in vrnili. Na podlagi zelo dobrih odzivov v preteklem šolskem letu smo se tudi v šolskem letu 2015/2016 odločili izvesti že četrti Andersenov večer. Učenci so lahko izbirali med naslednjimi de- javnostmi: branje ob svečah, branje na ležal- nikih, branje v spalnih vrečah ter večerno in nočno branje. Največ učencev se je prijavilo za dejavnosti branje ob svečah, branje v spalnih vrečah in branje na ležalnikih. Najprej smo se zbrali v jedilnici, kjer sta nas pozdravili ravnateljica šole in vrtca Maja Bob- nar in organizatorica Andersenovega večera Marija Andrejčič, ki nas je tudi razdelila v skupine in predstavila sodelujoče učiteljice: Greto Košmrl, Marijo Murn, Almo Ivekovič, Katjo Bučar, Petro Lukman in Marijo Andrej- čič. Te so vodile kar šest skupin s po približno šestnajstimi udeleženci. Odšli smo v učilnice razredne in predmetne stopnji ter v šolsko knjižnico. Najprej smo jim prebrale Poslanico ob 2. aprilu 2016, mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki jo je pripravila Brazilska sekcija IBBY, Nekoč je …, nato smo se pogovarjali o branju: kdaj učenci berejo, kdo jim bere, kaj berejo … Nekaj smo povedali tudi o Hansu Christianu Andersenu, pregledali smo knjige in druga gradiva, ki so jih učenci prinesli od doma, smo nekaj slikopisov, knjig brez besedil, informativnih knjig, biografij, plakatov, vabil, nato pa smo seveda brali Andersenove pravlji- ce. Brali so učenci, učiteljice, vključili pa so se tudi starši. O prebranem smo se seveda tudi pogovarjali, nekateri so si ogledali Anderseno- vo risanko ali celo zaigrali nekaj njegovih igric. Staršem in otrokom je večer prehitro minil, bili so zelo navdušeni in si podobnih srečanj želijo večkrat ne leto. Odrasle udeležence smo povabile tudi k sodelovanju pri bralni znački za odrasle in ponudili smo jim knjige iz odprte knjižnice. Čisto na koncu gre zahvala še staršem, ki so dogodek fotografirali, in našim kuharicam, ki so za vse udeležence pripravile čaj in drobno pecivo. Romana Fekonja Strokovna ekskurzija po mariboru Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliote- karskih društev Slovenije je v soboto, 30. 5. 2015, organizirala strokovno ekskurzijo po Mariboru. Za organizacijo in za pester pro- gram je poskrbela predsednica Sekcije Mirjam Klavž Dolinar. Povabilu pa sta se odzvali tudi 89 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 88-89 gostji s Hrvaške Biserka Šušnjić, višja svetoval- ka za šolske knjižničarje na Agenciji za odgoj i obrazovanje, in Danica Pelko, predsednica Knjižničarskog društva Krapinsko-zagorske županije. Udeleženci smo se zbrali v šolski knjižnici na Prvi gimnaziji Maribor, kjer nam je knjižnico predstavila in razkazala Metka Kostanjevec. Knjižnica je bila pred kratkim obnovljena in ponuja zanimive rešitve v prostoru stare stavbe, kot so npr. podesti, pod katerimi se ‚skrivajo‘ izvlečne police, ki služijo kot skladi- šče za gradivo, ki je manj uporabljano, visoke police in dostop do njih po premični lestvi (za gradivo, ki je bolj redko v uporabi), prostorna čitalnica z oblazinjenimi klopmi ob strani, računalniška mesta v nišah ob oknih ... V knjižnici na Prvi gimnaziji nas je pričakal tudi Tone Partljič, letošnji dobitnik Prešernove nagrade, ki temeljito pozna zgodovino Ma- ribora; to nam je predstavil zelo zanimivo in slikovito. Po pozdravu ravnatelja Prve gimnazije Mari- bor Hermana Pušnika in po uvodnih besedah v sami knjižnici nas je Tone Partljič povabil na literarni potep po mestu. Pot nas je vodila do Grajske- ga trga, mimo Vetrinjskega dvora, kjer smo se ustavili za kratek čas, po Vetrinjski ulici do Narodnega doma, naprej do nekdanje Velike kavarne in do starega mostu. Partljič je zgodovino tega mariborskega mostu opisal v knjigi Sebastijan in most, na samem sprehodu pa je dodal še kakšno pikantno podrobnost in zanimivost. Skozi njegovo pripovedovanje smo se zlahka preselili v čas gradnje mostu in takratnega življenja v Mariboru. Naša naslednja postaja je bilo Slovensko narodno gledališče v Mariboru, ki je tako rekoč drugi dom našega vodiča po mestu. V stari dvorani smo prisluhnili zanimi- vim pripovedim in anekdotam in čas je minil neverjetno hitro, zgodb in pripovedi pa ni zmanjkalo. V Domoznanskem oddelku Univerzitetne knjižnice Maribor nas je sprejela dr. Vlasta Stavbar in ogledali smo si Maistrovo knjižnico, ki je res biser za vse ljubitelje knjig in knjižnic. General Rudolf Maister ni bil le general in pes- nik, ampak tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6000 enotami gradiva. Dr. Stavbarjeva nam je predstavila zgodovino Maistrove knjižnice; v njej je gradivo, ki so ga potomci generala Mais- tra podarili Univerzitetni knjižnici Maribor. Ob temeljitem pregledu in popisu gradiva so našli dragocene in redke izdaje in zdaj ta zbirka predstavlja bogato zapuščino gene- rala Maistra. Več o sami Maistrovi knjižnici najdete na povezavi: http://www.ukm.um.si/ maistrova-knjiznica. Poleg same zbirke v Maistrovi knjižnici pa smo imeli priložnost videti tudi nekatere druge red- ke tiske iz domoznanske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor. Naše druženje, strokovno ekskurzijo in spre- hod po Mariboru smo sklenili na Lentu z ogle- dom Hiše Stare trte in seveda ob eni največjih znamenitosti Maribora in tudi Slovenije, sami več kot 400 let stari trti. Polni prijetnih vtisov smo sklenili, da bi bilo dobro podobno družen- je še kdaj ponoviti.