IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik X. 1900. Sešitek 2.
Academia Operosorum.')
Spisal Viktor Steska.
Imenitni in srečni dogodki, zlasti znamenite zmage, so vselej nenavadno vplivali na povzdigo narodnega ponosa. Ta ponos pa je vzbudil ljubezen do dela in živahnejšega duševnega življenja. Tudi v naši zgodovini se kaže isto, kar vidimo pri Grkih po bitki pri Maratonu in Salamini, pri krepkih Rimljanih po Cezarjevih in Avgustovih zmagah in pri vstrajnih Nemcih v naši dobi. Ni skoro dobe v naši zgodovini, v kateri bi si: bil narod bolj zavedal svoje moči in se bolj veselil zmage, kakor po zadnjih srečnih vojnah proti krutemu Turku. Najprej se je Slovenec oddahnil po sijajni zmagi pri Sisku 1. 1593. Ali Turek je bil tačas še mogočen in strah je ostal ljudem še v mozgu. Ko pa je bil Turčin premagan pri Dunaju 1. 1683.,
ko so ga prepodili z ()gerskoga in 1. 1699. sklenili mir, je neizmerna radost navdajala vsakega Slovenca. Izginila je mora,
') Ta spis sem sestavil večinoma po rokopisih (iregorija Dolni-čarja, ki leže v ljuMj. semeniščni knjižnici. Pisali so že o akademiji: P. pl. Kadics v >l.etop. Mat. Slov.« 1880, str. 31 — 33, z ozirom na Umetnosti J. Mam: »Jezičnik«, 2.'. leto, str. 1, 2. Dr. (ilaser »Zgodovina slov. slovstva« I. str. 135, ki jo le omenja. Nemški je pisal precej dolini o njeni upravi in delavnosti dr. K. 11. Costa V »Mitlhcilungen d. hist. Ver. f. Krain« 1. 1861. str. 41-46. Ta tudi navaja one, ki so pred njim pisali o akademiji. Po njegovem spisu je posnel svoj sestavek A. Dimitz: tticsehichte Krains« str. 112-114. in »Kurzget. Geschichte krains« str. 102.
ki je tlačila našo domovino blizu tri stoletja. Schocnleben in Valvasor sta odkrila slavno preteklost domovine in seznanila naše prednike z zgodbami nekdanjih časov. S kolikim navdušenjem so ljudje čitali te zgodbe! In ne brezuspešno!
Res je, da popolnoma mirnih časov tudi pozneje ni bilo. Spanjska nasledstvena vojna je vznemirjala tudi naše pokrajine. Admiral Korbin je napal 1. 1702. Trst in mnogo Trža-čanov sc je tedaj preselilo v Ljubljano. Tudi Ljubljančani so morali paziti, da jih ni kdo napadel. Toda nekdanjega strahu ni bilo več, in ljudje so vkljub bojnemu vrišču pridno delali, nc meneč se mnogo za sovražnike.
V to svetlo dobo naše, sicer bolj žalostne zgodovine spada plodno delovanje prve naše svetne družbe, imenovane »Äcademia Operosorum«, t. j. /•družba delavnih mož.«
1. Kako se je družba pričela?
Misel, naj se v Ljubljani ustanovi družba delavnih mož, sc: ni rodila na naših tleh. Milejše solnce italijansko ji. je ogrevalo kal, in radostno navdušenje v domovini je pognalo v cvetje in sad ta prvi pričetek skupnega delovanja na znanstvenem in umetnostnem polju. Na italijanskih tleh, pravim, se je rodila ta misel. Katoliški stariši svojih sinov niso prav radi pošiljali na nemška vseučilišča, ker so ondi prihajali v dötiko s protestanti in vračali se za vero mlačni in odtujeni domov. Te nevarnosti ni bilo v Italiji, kjer je katoličanst vo cveto. Poleg tega so mladeniči sami hrepeneli po solnčni Italiji, kjer je bilo življenje jasnejše in živahnejše, nego po nemških vseučiliščih. Marsikateri mladenič je sicer odšel na nemško vseučilišče, pa kmalu je odrinil v Italijo in ondi dovršil svoje učenje. Razen mnogih mladeničev v rimskem kolegiju »Germanicum« so dokončali na Laškem svoje nauke: FlorijanČiČ, Marko Grbec, IVtcrnian, trije Dolničatji in drugi. Vlekla je neka sila naše mladeniče v Italijo. In kako, da bi jih ne bila! Ali ni mladostno srce tako dovzetno za ideale? In kje bi se bilo moglo po idealih koprneče srce lažje utešiti,
kakor v Italiji, v domovini umetnosti, v domovini največjih stavbarjev, kiparjev in slikarjev? Ali niso imena Fra Angclico, Mihelangelo, Rafael, Bramante, Corregio, Tizian zvenela vsem po ušesih? V glasbi so bili Italijani prav tako merodajni. O miloglasni italijanski poeziji kar molčim. Ugodno podnebje, veselo katoliško življenje, lepa mesta, krasne cerkve, znamenite umetnine, pradavne starine, glasoviti učitelji: vse to je vleklo naše mladeniče v Italijo.
Posamezniki so se že na Italijanskem vpisali v učene družbe, ali pa so bili pozneje vsprejeti na podlagi svojih spisov. Mnogo bi jih bilo tudi v poznejših letih sodelovalo, pa ni bilo lahko mogoče, ker so bili preveč osamljeni in predaleč od središča. Kaj je bilo storiti ? Mož, dobrih in učenih, je doma bilo dovolj. Treba jih je bilo le zbrati. In res, posrečilo se je. Najprej so ustanovili 1. 1G88. Dizmovo bratovščino (»Societas Unitorum«). V to družbo so smeli pristopiti le ple-menitniki in doktorji. I/, množice v tej bratovščini zbranih mož so poslej nastale druge družbe, ki so imele razne namene. Najprej se je vzbudila »Academia Operosorum« 1. 1693., pozneje društvo pravoslovcev 1. 1698., društvo prijateljev glasbe (»Academia Philo-I Iarmonicorum«) 1. 1 701., družba risarjev (»Irfcul-torum«) I. 1702. Snovala se je tudi posebna umetniška družba, ki si je izposodila pravila pri laških družbah enakega imena. Med temi naštetimi družbami živi deloma še ena: družba prijateljev glasbe. Najbolj je vplivala na isto in naslednjo dobo »Academia Operosorum«. Oglejmo si torej to družbo nekoliko natančneje 1
2. Kaj pomenja ime: „Academia Operosorum"?
Najprej treba razložiti pojem »Academia«. Slavni grški modrijan Platon jc poučeval svoje učence v gimnaziji blizu Aten, ki se je po svoji legi imenovala akademija, kraj namreč je bil posvečen grškemu heroju Akademu. Platonove učenec so imenovali akademike in njegovo šolo akademijsko. Dandanes pa imenujemo akademije višja izobraževališča v vedah
•1*
in umetnostih. A beseda akademija si je pridobila še drug pomen. Dandanes namreč pomenja akademija tudi družbo, v kateri so se zbrali možje, hrepeneči po napredku v posameznih vedah ali v umetnosti.
Take družbe so bile v navadi že prejšnje čase. V AIc-ksandriji so imeli judje že v I. veku po Kristu tako akademijo. Pozneje so jo zasnovali Arabci. Za vlade Karola Velikega je poskusil vzbuditi tako družbo učeni Alcuin. V novem veku so se akademije hitro množile. V Italiji so se pričele, ko je padel Carigrad v turške roke. Izseljenci Grki so zasnovali prvo akademijo v Florcnci. V sosednjih Benetkah se je pričela 1. 1495. Ustanovil jo je Aldus Pius Manuzzi. Ta akademija si je pridobila mnogo zaslug z izdajo starih klasikov. Izdaja se imenuje še sedaj po ustanovniku aldinska. Najbolj znana italijanska akademija je »Academia della Crusca«, katero je ustanovil Anton Frančišek Grazzini 1. 1582. v Florenci za čiščenje in likanje italijanskega jezika. Ta še vedno deluje. Krog 1. 1700. so imeli skoro v vsakem mestu v Italiji svojo akademijo. V Rimu je bila »Academia Arcadum«. V njo sta bila vpisana tudi Gregor in Sigmund Dolničar. V Bolonji je delovala od 1. 1588. »Academia Gelatorum«. V to sta se vpisala Schoenleben in 1. i(~>ss. tudi Gregorij Dolničar.
Ta akademija je izdala izvestje o svojih udih in o svojem delovanju I. 1672.-) G. Dolničar je bil še nadalje ud akademije v Forliju, v Benetkah in v Folignu. Iz Italije so se širile akademije v druge dežele. Na Nemškem je bila znana Academia
Fructiferorum«, ustanovljena 1. 1617. v Frankobrodu na Meni.
Imenitna je bila tudi »Academia naturae CUriosorum«, ki se je pričela v Vratislavi, nadaljevala v Norinibergu. Ustanovil jo je slavni zdravnik Jan. Lavr. Baiischiiis I. 1652.  Imenovala se
») Gr. Dolničar jc bil posebno ponosen na to. Sam pisc: »Hllic
viro Illustrissiino (grofu Valeriju Zanis-u) pariter ac Immanissinio pfu-
rimum me obstrietmn agnoseo, <|uotl eins ope tam nobili, ae virtuoso
consortio immeritus anno i(>SS, saeeulari ab instituta Acc.-ulemia, aggre-gatus sim.<
je tudi »Academia Caesareo-Leopoldina«. Izdajali so udje naravoslovne in zdravniške spise in opisovali življenje umrlih članov. Ud te akademije je bil naš Marko Grbec, ki je v glasilo akademije pošiljal vsako leto svoje opazke. Smeli so pa dopisovati tudi drugi učenjaki. Tako ji je poročal Gregor Dolničar o potresu v Ljubljani 4. decembra 1. 1690. in 19. febr. 1. 1691. (Ann. 9. observ. 226.)
Na Dunaju je ustanovil Ivan Podesta 1. 1674. društvo »Academia li:"i£>uarum oricntalium«, ki je bilo pod cesarskim varstvom. L. 1677. je društvo izdalo plodove triletnega truda. Sodelovalo je pri tem delu enajst akademikov, ki so gojili arabski, turški in perzijski jezik. — Razen teh družb jih je bilo še mnogo po Nemškem: v Lipsiji, v Jeni itd. Na Angleškem je bila znana kraljeva »Academia Philosophiae experi-mentalis«, kateri je načeloval kralj sam. Tej družbi je za shode daroval kralj Greshamski kolegij. Ustanovnik je bil Hacon Verulamski. Član tc družbe je bil tudi naš zgodovinar Valvasor, ki ji je dopisoval o znamenitih stvareh. Na Francoskem je bilo več akademij. Podpiral jih je posebno kralj Ludovik XIV. Najbolj znana je bila »Academie Francaise«, ustanovljena 1. 1635., ki se je združila pozneje z nekaterimi drugimi v »Institut de France«.
Pile so torej akademije z raznimi nameni razširjene po vsem olikanem svetu. Nekateri domačini so bili udje tujih akademij, a bivali so daleč od njih. Želeli so torej sami, združiti se v akademijo, kateri bodi sedež Ljubljana. In kakö naj se imenuje? Sklenili so: »Academia Operosorum« bodi ji ime, ker bo združevala vse delavne moči, vse za napredek domovine navdušene može. Namen ji bodi' gojiti vedo in umetnost in širiti omiko med narod, pravila pa se posnamejo po nemških in italijanskih akademijah.
3. Ustanovi se „Academia Operosorum".
Prišlo je 1. [693. V Ljubljani so se spominjali stoletnice, kar so premagali Turke pri Sisku.   V ta namen so postavili
lesen spomenik presvete Trojice, ki so ga pozneje (1. 1721.) nadomestili z lepim kamenitim spomenikom. V Ljubljani je bilo precej šuma, ker so imeli vojake nastanjene, dokler niso 8. junija odšli. Suša je bila, in strela je udarila in požgala osem hiš v predmestju sv. Janeza. Konec leta je zatisnil za vselej domoljubni Valvasor svoje oči. Tega leta se je osnovala v Ljubljani. »Academia Operosorum«. Gregor Dolničar piše v svoji knjigi »Kpitome« : >Anno 1693 conditur celebris Academia Operosorum Labaccnsium in Jasonea Urbe, pia in Apollinem idololatria, ac immarcescibili Pieridum applausu«. 1— Družba je bila sprva še bolj tajna, svet ni vedel mnogo o njej. Med seboj so se udje navduševali za delo. Dne 5. fe-bruvarja 1. 1694. so se dogovarjali, naj se imenuje »Academia Operosorum Josephina« na čast nadvojvodi in poznejšemu cesarju Jožefu L Kanonik G lad i č je obljubil piipomoči, da odobri nadvojvoda ta sklep. Izvršili pa sklepa menda niso. Osem let so delovali natihoma. L. 1701. pa so hoteli stopiti močni v javnost in s svojim prvim nastopom pridobiti zase vse kranjske omikance.
Sv. Lucije večer krog 6. ure (13. dcc. 1701) so jasno svetile mnogoštevilne voščene sveče v ljubljanski Škofijski palači. Slovesno opravljeni gostje so se zbirali v dvorani, katero je bil prepustil družbi za ta večer novi knezoškot Ferdinand grof K ucnburg •''), ki je bil nastopil škofijo še-le 22. septembra. Kuenburg je bil velik prijatelj vedi in umetnosti. K zborovanju sta prišla dva kneza ter cerkvena in svetna gospoda. Predsednik prost dr. Janez Prešeren otvori svečano zborovanje, (iostje sedejo, bobni in trobente se oglase naznanjujoč nastop slavnostnega govornika dr. Janeza Štefana K1 o r ij a n č i č a pl. Grienfeldskega. Ta nagovori goste tak«'):
»1'agani so častili zreče, napovedovalci- priliodnjosti iz ptičjega letanja in živalskega drolia, češ, da ti oznanjajo božjo voljo in odkrivajo bodočnost. Ne boni našteval posameznih prorokb, vender ne smem za-molčati, kaj so oznanjale čebele po mnenju avgurjev.  V punski vojski
aj II ist. calh. ccel. str. 32 in 44.
in Brutu in Kasiju so napovedovale pogubo. Nasprotno so hranile mladega Uierona več dnij z medom in napovedovale, da bo vladal Siraku-zanom. Platonu so prorokovale gladko besedo, ko so mu spečemu nanesle medli v usta. Ker so sc naselile čebelice po raznih krajih naše domovine, bi vam lahko kaj prorokoval o njeni usodi, pa nc maram, ker prepoveduje sv. pismo prorokovanje (Lev. 19, 26). Ker torej ne smem prorokovati, naj vam nekoliko razložim naš rek: »Nobis atque aliis operosi«.
Kakor čebelice zbirajo med iz cvetic in nosijo v satovje človeku v korist, tak6 tudi operosi srkajo sok iz raznih pisateljev in zbirajo v satovju vsem v korist. Ali ni nam koristno, če se vsakdo spopolnjuje v svoji stroki, in ne .bo-li s tem tudi drugim koristil? Ne samo koristno, tudi sladko delo je to. Kaj naj bo človeku v tem kratkem življenju slajšega, kakor natančno pregleda vati preteklost, kakor v zrcalu zreti delovanje toliko stoletij in sklepati na prihodnjost, varovati se hudega? GotOVO, če je že sama narava poskrlicla, da se duh veseli spoznavajoč stvari, ali ne bo to proučevanje razveseljevalo tudi akademikov in jih navduševalo, da po svoji zmožnosti preiskujejo znanstvene reči in objavljajo sebi in drugim v radost? Gotovo, koristno in sladko je to delo, toda bojim se, da ne bi udje preveč čutili težav radi stanovskih dolž-nostij. Nekaj brczdvonino znaš ali vsaj hrepeniš znati. V tej stroki torej lahko kaj storiš. In koliko nas je v društvu! Vsak sc peča z znanostjo iz mladega. Ali ne velja vsakemu Apelov rek: »Nulla dies sine linca?« In tem naj bi bilo težavno, kar vedo ali beni zabeležiti in potem spraviti na svetlo? Vsakdo spozna, da ni posebno težko. Recimo pa, da bi bilo težavno; ali ne olajšuje napora pesnika (Ividija rek: »Vivitur ingenio, caetera mortis erunt," in Propercijcv rek: »Ingenio stat sine mortc decus.« Tega mi pač n> treba dokazovati, saj zgodovina priča, da dela še žive, ko so dotičniki našim očem že davno izginili. In pomislite, ko bi sc nc ozirali na to, ali ni več vredno, kaj znati, kakor biti nevednež? In koliko časti donaša, če ljubite znanost, uči naj vzgled Julija Cezarja, ki je bil prvi v boju in prvi v spisih, ki je svoja dela ovekovečil tudi z vednostjo.
Učeni akademiki, sedaj se obračam do vaših imen! Kaj hočete ž njimi povedati? Vsakdo pač ve. Poglejmo pa, kaj pomenjajo imena, če jih malo spremenimo, to je, če črke zasučemo. Začnimo pri predsedniku. »Kesolutus nonne : ros elutus? (Juid autem Academicis apibus rore hoc possit esse charius? Nam tloribus insidunt variis, roremque madentem ore legunt.«
Govornik |e govoril v (ličnih primerih dalje. Ker teh govorniških igrač, dasi so nekatere duhovite, ne moremo prevesti, naj jih tu le omenimo Se nekoliko: Acuminosus — in camo usus. Adultus — lusu dat — ut ludas. — Candidus — dicandus - discunda.      Devius     de visu
— i de usu vitlues. — Dclicatus - est lucida sat lucide — dat se luči. — Exquisitus — quis exitus — vix quis est. — Fidus — divus.
— Gelatus ut legas — tu alges? — Providus et ipse apum usum, quo theltificaturae prodire assolent, perspectutn haltet, hoc ergo tu >usu prodi«, et »diu puros« ad alveare conserva favos. Tinnulus demum (govornik sam) nil nutus prodesse satis superque innuis, nec enim a nutilms, sed ah operis et operihus operosi dicendi sunt operosi.
Končal je dr. Florijančič svoj govor z večkratnim hrono-stihom (i701):
En apes aCaDeMICae MeL sine fel.Le DefLorantes per has AeMona faCta DoCtlor fVLgeblt fVLgenDoq'Ve Vero gaVDIo eXsILIet. DIXl.
Konec govora so zopet naznanjali bobni in trobente. Potem se je pričel glasbeni koncert. Med koncertom so delili štirje dijaki iz retorike posameznim gostom knjižico: »Apes ACaDeMICae operosorum I.abacensium« . . . Oddali so 150 izvodov. Kakšen je bil koncert, ne vemo natančneje povedati, ker se je popis izgubil, le konec nam je ohranjen, ki se glasi:
»Audistis finem operis, qtiod promunt operosi.
I Ioc sibi sumunt oneris, ne stertant otiosi.
Sibi študent et aliis, haec Apimn natura
Pro his decertat paliis Doctorum armatura.
Dabunt mella faventibus et favos propinabunt,
Aciileum rodentibus et denti:s declinabunt.«
Zadnja vrstica lepo označuje mirni duh te družbe, ki je hotela le delati, ne pa se vojskovati in prepirati. In vender je imela nasprotniki: takoj pričetkoma, pa se nanje ni ozirala.')
Po koncertu je predsednik prost dr. Prešeren zahvalil vse udeležence in sklenil zbor.
«) »Iiis actibuspublicum raerebal applausum,Tion obatante momorum levi susuro, qui nusquani in magnis rebus desunt«, pravi Dolničar.
Knjižica, ki so jo razdeljevali pri shodu, ima dolg latinski naslov: »Apes ACaDeMICae operosorum Labacensium, sive institutum, leges, scopus, nomina, et symbola novae aeademiae Sab apum symbolo Labaci adunatae, orbi literario exhibitae cum oratione inaugurali in primo Conventu publico ad proCeres AeMonae DICta. Brevis in volatilibus est apis, et initium dulcoris habet fruetus illius. EccI. U.V. 3. Cum lic. sup. Lab. Ex TypografJheO Mayriano Inclyti Ducatus Carnioliae?. 40. To delce je okrašeno tudi z lesorezi ilustratorja Andreja Trosta. Na naslovnem listu drži orel ščit, kjer je naslikan ulnjak, zadaj pa Ljubljana s slikovitim gradom. Napis: »Nobis atque aliis operosi.«
Za tem naslovom se bero na str. 3. pravila: >Leges academicae«. Da se spozna natančno pomen te družbe in nje namen, naj navedemo bistvo teh pravil. 1. Kakor sta vsake akademije namen vaja in napredek v književnosti, tako je tudi ljubljanski, ki ima za simbol čebelo, poglavitni namen, da zbira iz cvetov raznih pisateljev snov v celoto. 2. Prost pristop je dovoljen vsakemu domoljubu in tudi tujcu, ki ima višjo izobrazbo. 3. Kdor hoče pristopiti, naj svojo željo izrazi predsedniku ali kakemu udu. Ce so ga vsprejeli, naj si izbere simbol, nanašajoč se na čebele, in vsprejme akademiško ime. S tem, ali pa tudi s priimkom se podpiše, kedar kaj izda. 4. Da bo zasebno delo v splošno korist, skrbi naj vsak ud, da izpiše, kar najde važnega v raznih knjigah in ugaja njegovi sposobnosti, naj pristavi svoje opazke, zbere, uredi in izda z
naslovom: »Eruditiones Operosorum Labacensium Theologieae, Juridicae, Medicae, Politicae etc.« 5. Da se ne bo motil časovni red, naj obdeluje prvo leto, kar se je zgodilo važnega v posamezni stroki v prvem veku po Kristusu, bodisi v bogoslovju, pravoslovju, zdravilstvu, bodisi drugje', karkoli obdeluje. Drugo leto pride na vrsto drugi vek in tako dalje.
7. V ta namen volijo udje stalnega predsednika, ki predseduje, sklicuje zbore in rešuje dvome; dalje podpredsednika, ki  ga  naniestuje;  zapisnikarja (notarja), ki zapisuje,  kar se
godi v društvu, ki hrani pečat in simbole; naposled še tri razsojcvavce, in sicer bogoslovca, pravoslovca in zdravnika.
8. Da pa bodo imeli udje za svoja dela pripravno tva-rino, se bo z radodarnimi prispevki akademikov napravila knjižnica, vsakomur dostopna. Nastavi se tudi knjižničar, ki jo bo oskrboval. 9. Seje bodo vsaj po štirikrat na leto, kadar 1)0 všeč predsedniku ali podpredsedniku. Tu se bo razpravljalo o vseh akademije se tičočih stvareh in o tvarinah, ki se bodo javno obravnavale. Zbor bo enkrat na leto, kamor se povabijo plemiči in izobraženci. Tu se bodo morda brale tudi društvene razprave.
Iz teh pravil se torej jasno spozna namen in ustroj akademije delavnih mož. Predsednik je bil stalen. Prvi je bil dr. Janez K. Prešeren. Predsednika sta bila tudi več let Janez Rudolf Cor a d uzi baron llalberstain in kanonik Jurij Andrej Gladi č. L. 17 12. izvolijo dr. Marka Grbe a. *J Pozneje je bil Janez Jakob Schilling.")
V knjižici so nadalje našteti vsi udje;  s predsednikom jih je 23, in so raznih stanov,  bivajoči  večinoma v Ljubljani. Duhovnikov je šest, zdravniki  4 in 13 pravnikov. Vsakemu udu je v knjižici namenjen po en list.   Druga stran je prazna, na prvi pa je lesorez s simbolom, nanašajočim se na ime in na čebelo.   Krog je napis imena, privzetega imena in reka. Prešeren na pr. ima na ščitu narisan lep grad, zadaj drevored, spredaj gredice in čebelico, letečo na rožo. Na traku je naslov: ►Joa. Pah. Prescheren, Praepos. Labac. — Resolut us. — Nec spinae terrent.   Genij v desnem kotu drži proštov grb. Pod tem simbolom je šestvrstičen epigram. Za vzgled naj stoji tu ves: »Ardua virtuti via nulla, nec ulla labori Semita, cui stipat mens Resoluta nianum. Nec spinae terrent; Spos, et labor omnia vincit, Nam semper comes est, proxima spina Rosae.
•'■) A. 1712  lit  omnium caleulo l'racses Aradcmiae, quo mimen suscepto onines partes ejusdem adimplevit. (Greg. Dolničar! BibliOthOCB.) •) M. Pochlin: Uibliotlieca p. 48.)
A spinis ipsis, quem nulla pericula terrent, Ut mcl Apes, roseas feit Resolutus Opes.« Se nekaj vrstic navedimo, ki si jih je izbral ustanovnik glasbene akademije Janez Bertold pl. Höffer:
»Heu me! nullus adest? est. devio! signa refer? fer-i
I Iaec est, quam calcant Agmina, Semita ? Ita;
Melle redundat! dat. via sit licet aspera? Spera
Fors Opcrosum, Echo, me fore reris? eris.
Agmina quaerit? it. Hinc monumenta parabit ? arabit,
Devium, ibo ; vale flebile mitto tibi! I. Na vse simbole se nanaša pesmica:
Sugite melligenos Operosorum pignora rores.
E sacra veterum sugite lecta penu.
Eli numerosa thymum spondent monumenta suavem,
Insueti Mores, Ritus et integritas;
Diffusi redolent rlores, quos temporis aetas,
Aut natura rccens seminat alma sinn,
K.xeat in liquidos, Apium instar, quisque Labores,
Et rosea coc]>tos urgeat arte favos;
Omnibus unus amor studii, labor omnibus unus,
Vestnim ut mellifluas alvcar edat opes.
Sit scopus, ut sitis vobis, aliisque operosi.
Et vos miretur cernuus orbis Apes.
Quos dabitis, foetus, Musis sua mella propinent,
In loedos Monios spicula digna vibrcnt.« — Kratko slovenski bi rekli: Srkajte medne rosice iz starih narodov nabirke; mnogo sladkosti obetajo stari spomeniki. Raztresene so cvetke, pojdite kakor čebelice in polnite satovje. Vsi bodite ljubitelji vede in dela in občudovala vas bode čebela. Napivali bodo muzam vaši izdelki, v grde zaspance pa bodo letele puščice, ki jih zaslužijo.
4. Udje.
Udje so v seznamu našteti po abecednem redu, in sicer po krstnem imenu. Predsednik dela izjemo; njegovo ime stoji
na čelu. Ker mi nismo vajeni po krstnih imenih razvrščevati, naštejemo ude po priimkih v abecednem redu s kratkim življenjepisom dotičnikov.
1. Janez Krstni k Prešeren (Resolutus), doktor bogoslovja, stolni prost ljubljanski in ud deželnih stanov. Rojen je bil v Radovljici 9. junija 1655. Njegovi stariši so bili ubožni, tako da se je moral povspeti sam z lastno pridnostjo in čednostjo do svojega visokega stanu. Od mladosti se je kazala njegova zmožnost. Izvrstno je napredoval v bogoslovju in modroslovju pa tudi v pesništvu. Radi njegove vednosti ga pokličejo v sekovsko skotijo, potem v Solnograd za kanonika »ad Nives«. Tu postane konzistorijalec in načelnik nadškofijske knjižnice. Tako se je prikupil nadškofu Janezu Krnestu Thtmu, da ga je isti uporabljal v težkih poslih in mu poveril poslanstvo v Branibor, na Bavarsko in k cesarju. Vse to je izvršil hvalevredno. Končal je prepir med solnograškim in pasavskim Škofom o metropolitanskih pravicah, kar se je v Rimu dolgo razpravljalo. Zato je dobil ljubljansko proštijo in bil izvoljen za uda kranjskih stanov. Velik prijatelj umetnostij in ved postane prvi načelnik akademije »Operosorum«. Veselil se je gradnje nove stolnice in želel prvi v njej pridigovati, umrl je 2S. septembra zvečer 1. 1704. Dopolnil je še-le 49 let. Mil je prvi pokopan v novi stolnici. Napravil je tri dijaške ustanove. Spisal, oziroma izdal je: »Disertatio academica: De Unguis, eatuin origine, dialeeto, concotdantia a condito mundo«. — »Commcntarius de Jure l'ontilicio et Imperial!*. — »Tractatus histoi ico-politicus: De jure Austriaco in exteras diliones«. — »f.ignum vitae:   Oratio l'anegyrica in  Innere Caroli Com. a
Castelbarco, Praep. Archi Ep: Salysburgen: Anno 10X9«. -»Oratio inauguralis«.— »Genealogiarum nudleus<,— iSelecÜora Poemata«. — »Omen votidicum futuri Pontificis seu Apodosis de Qemente XI. Summo Pontilice Anno   1701  seu omen in nomine«.
2. Janez Krstnik Hr/oinik (Werloschnig) (Koecundus), rojen v Mozirju, zdravnik v Riedu na Mavarskcni.
3. Janez Andrej pl. Coppini (Adultus), je bil rojen v Ljubljani 18. okt. 1653.; oče Frančišek je bil višji zdravnik. L. 1675. je postal doktor zdravilstva. L. 1682. se je poročil s Suzano Leopoldino r. Seetlial. Izmed sedmerih otrok sta dva kmalu umrla, trije so postali duhovniki, hči je bila nuna v Mekinjah. L, 1715., po smrti Pavla Qualitija, je postal višji zdravnik. Imel je lepo knjižnico, mnogo se je učil in bil priljubljen zdravnik. Izdal je 1. 1712: »Panacea Aemonensis seu Divi Cosmas et Damianus Infirmorum spec. patroni.« Pripravljen za tisek je imel: »Tractatus de foetus format ione«. — »De febre contagiosa, quae in ditione Carnioliae boves exereuiu.
— »Lusus morales serio-iocosi«.
4. Janez Rudolf Coroduzi baron Ilalbentainski (Gene-rosus), Ljubljančan, rojen 7. aprila I. 1663. Kot šestletni deček se je pričel učiti, in je bil v šolah vedno prvi. Po končanih šolah se je povrnil v domovino, kjer so ga radi bistre glave zelo častili. V prostem času se je bavil s politiko, zgodovino in pesništvom, liil je prijatelj lepih ved in je postal tudi predsednik akademiji v splošno zadovoljstvo. L. 1696. sc je poročil z Maksimilo FelicitO grofico Athems, po njeni smrti s Katarino Renato pl. Fuernpleil. Spisal je:   Flotilegium diversoium l.pi-
grammatum*. — »Poemata selectiora ad amieps sjnceritatis«.
— »Apes academicae«. — Kap Ka j(> videla in mu upihnila luč življenja 21. maja 1717. V Skofji Loki. Pokopan jc bil v cerkvi Marijinega vnebovzetja (na sedanjem Vodnikovem trgu) v I -jubljani.
5. Janez (lašper Corusi (Aouminosus), rojen 1. 1656., zdravnik v Penetkah, v Ljubljani, v Celju in Varaždinu. Umrl jc za jetiko dne- 4. oktobra I. 1712.
6. J. Anion Dolničar pl Thalberg (Sedjulus). Rojen v
Ljubljani 9. februarja 1. 1662. Učil se jc doma, na Dunaju, v Rimu, postal I. 16X5. doktor bogoslovja, imel novo mašo pri sv. Petru v Rimu. Skof Sigismund grof 1 lerberstein ga vzame za tajnika, pozneje za generalnega vikarja. L. 1700. ga imenuje cesar za dekana stolne  cerkve v Ljubljani.   Umrl jc
1. 1714. Deloval je na vse strani. Sezidal je stolnico in »Col-legium Carolininn« (semenišče), bil je med ustanovniki prve javne knjižnice v Ljubljani, vpeljal krščanski nauk za neuko mladino in več pobožnostij v stolnici. Spisal je: »Selectorum casuum conferentiae«, 1713. — »Decisiones quaestionum de Restitu-tione«, »Constitutiones et decreta synodalia«.
7. Janez Gregor Dolničar pl. Thalberg (Providus). Rojen I. 1655. Desetletni deček vstopi v jezuitsko gimnazijo, potem odide v logiko v Gradec. V enoindvajsetem letu odide v Ingolstadt učit se prava. Potem se preseli v Bologno in postane 1. 1679. doktor obojnega prava. Nadaljujoč svoje študije je štiri leta potoval po Italiji, da bi se še bolj izomikal v raznih predmetih, posebno v estetiki. L. 1684. se poroči z Marijo Viktorijo Zanctti. L. 1694. postane mestni sindik. Umrl je 1. 1719. L. 1688. je bil med ustanovniki družbe »Unitorum« ali Dizmove bratovščine. L. 1693. jc bil med prvimi, najbolj navdušenimi členi Acadcm. Operosorum. Pisal je neumorno o starinah ljubljanskih in v kranjski zgodovini sploh, zbiral stare spomenike in skrbel, da so sc ohranili. Bil je tudi ud zunanjih učenih družb, na pr. Acad. Gclatorum v Pologni, v FoflijUj v Fotignu in v Benetkah. Spisal je mnogo razprav, nekatere izdal natisnjene pri tiskarju Mayru, nekoliko pa jih je zapustil v rokopisu. Najbolj znan je njegov posnetek glavnih dogodkov kranjske zgodovine: »Kpitome chronologia etc.«; ki je izšel 1. i 7 14., in zgodovina ljubljanske stolnice: »Historia cathedralis ecclesiae Labacensis«, ki jo je izdal 1. 1882. A. Koblar. Nekaj rokopisov hrani semeniška knjižnica ljubljanska na pr«; »Anti-
quitates Labacenses; Cypressus Labacensis seu Epitaphia et In-
seriptiones Labac.« ; »Annales Urbis I .abacensis a. 1660— 1 7 18«; »Pibliotheca publica Labac«
8. Janez Daniel Erber pl Erberg (Fidus), rojen \ Kočevju 1. 11)47., dober govornik, pravičen in usmiljen človek. 1'čil seje v Ljubljani, v Gradcu, na Dunaju, postal je doktor piava v Sieni 1. 1671.; opravljal je razne službe. Cesar ga jc 1. 1714. pobaronil. Umrl je 11. maja 1. 1716.  Sinu Leopoldu
je priporočil tri čednosti: vednost, zmernost in stanovitnost. Spisal je: »Commentarius in quatuor libros Institutionum iuris civilis, divi Justiniani imperatoris multis insignibus quaestionibus adaüctus«.
9. Janez Štefan Florijaniič pl. Grienfcld (Tinnulus) je bil rojen v Ljubljani 1. 1663. Učil se je v Ljubljani, v Ingolstadtu in v Sieni, kjer jc postal doktor prava. Radi svoje govorniške nadarjenosti se je posvetil odvetništvu. Bil je ustanovnik pravniškega društva v Ljubljani 1. 1698.  Pri prvem javnem zboru
Academ. Operosorum« je imel slavnostni govor. Rad se jc bavil s starinoslovjem in zlasti z numismatiko. Oženjcn je bil z Ano Genovcio roj. Kunstl. Opravljal je službo pristava pri dež. tajniku in je umrl 23. januvarja 1. 1709. Izdal je »Bos in lingua seu Discursus Acadcmicus de Pecuniis vcteronovis. 1695«. — »Votiva Paraenesis Wolfgango Weichardo Com. a Gallenberg. 1702«. V rokopisu je zapustil še tri spise o starih novcih.
10. Jurij Andrej baron Gallenfels (Gelatus) je bil rojen v Ljubljani 1. 1651. Postal je doktor bogoslovja in arhidijakon Gorenjski. Spisal je: »Notae in traetatus Aristotelicos«. »Selecta-rum Poematum fasciculus«. »De arte dicendi . . libri tres«.
11. Marka Grbee (Intcntus), rojen v Št. Vidu pri Stičini 1. 1654. Učil se je na Dunaju. Štiri dni pred turškim navalom odide: v Padovo, odtod v Bologno, kjer postane doktor zdravilstva. Doma je bil pri vseh ljudeh v velikem slovesu. Bil je neizmerno delaven in je ves prosti čas uporabil za uk in spi-sovanje. I.. 1688. ga vspiejme za uda slavna »Academia Na-turae Curiosorum«. Tej je pošiljal poslej svoje opazke. L. 1712. je bil soglasno izvoljen za predsednika ljubljanski akademiji in je vestno delal za njo. Ustanovil je bratovščino sv. Kozine in Damijana, ki je slovesno obhajala društveni praznik v uršu-linski cerkvi. Izdal je okoli 20 zdravniških razprav do 1. 1717. L. 1713. jc zbral svoja dela, ki so izšla v Krankobrodu. Umrl je 9. marca I. 1718.
12. Jurij Andrej Gladit (Inennis), Rečan, r. 1659., doktor obojnega prava, od k I689. stolni kanonik ljubljanski, je bil
pesnik in je spisal zgodovino ljubljanske škofije v rimah. Za to delo mu je napravil Julij Quaglia naslovni list. Po smrti dekana Dolničarja jc bil stolni dekan. Nekaj časa je bil tudi predsednik akademije.
13. Frančišek Erazem pL Hoihenwart (Innubus), rojen na Kolovcu 1. 1650. Ko je skončal šole, je dalje časa potoval po raznih deželah. S tridesetim letom je postal priscdnik sodišča. Vedno bolchen se je doma ukvarjal najrajšc z genealogijo. Redko je šel iz hiše in ni ljubil družbe. Umrl je kot samec (Innubus) 1. 1714. Spisal je: »Gazophylaceum Avitae gentis Carnioliae seu Codex genealogicus«, in fol.
14. Janez Jurij Hočevar (Iiotseheer) (Candidus),.Novo-meščan, obojnega prava doktor in sodnik', je bil rojen I. 1656. V družbo »delavnih« je pristopil 1. 1695. Kot vešč glasbenik je bil I. 1701. celo voditelj »Ac. Philo-1 Iarmonicorum«. Umrl je 1. 1714. Spisal je nekaj zvezdoznanskih razprav : • I )issei tatio Astrologica seu Curiosa ac selcctiorcs Astronomicae observa-riones«. 1693. — »Amuletum Mundi Agonizantis Directum ad Majorem 1 )ci Optimi Maximi glodam«. 1685. — »Omnia Ge-netlica ex ejusdem influxibus rationata«, — Uglasbil je tudi lavretanske litanije.
15. Janez /hrto/d pl. Iloffer (Devins), rojen v Ljubljani 26. juli 1667, je bil duhovit in ljubezniv človek, ki se je mnogo pečal z vedami. Ko je prepotoval razne dežele, postane v Ljubljani sodnik. Tu se posveti povsem glasbi in ustanovi akademijo »Philohaimonicorum« 1. 1701. Do 40. leta je bil zdrav, odslej do smrti bolehav, večinoma priklenjen na IfiŽiice, Obiskovali so ga pa vedno visoki in nizki. Umrl je 1. 1718. Zložil je mnogo glasbenih del: »Magdalena«: Convcrsio, Oratorium  niusicis  adaptatuni  concentibus.   Ann«)   1715 Labaci
repraesentatume, — »Patiejitia victri.v in tirnico Dej Job, Oratorium  leiiis . .   Labaci a 1716 piodiictuin«.   »Mors et vita,
Oratorium melo-dramaticale. I.i. . . (f) oratoriumt Anno 1715«. »Epitheta Latino-Germanica, Anno 1716«.
16 Karol Jožef Kappus pl. Pickelstain (Exquisitus), rojen v Kamni Gorici dne 24. oktobra I. 1664.; bil je tajnik vice-domski. Spisal je: »Jus statuarium Ducatus Carnioliae. Obser-vationes practicac«. -— »De immortalitatc animae ad mentem Aristotelis«.
17. Marka Jožef pl. Perizhojf (Indifferens), rojen v Ljubljani 23. okt. 1656. Oče Marka je bil Cclovčan in je opravljal službo načelnika dež. registrature. Sin mu je po dovršenem pravo-slovnem uku nasledoval v službi. Pečal se je najbolj z zgodovino, pa tudi s kemijo. Spisal je: »Epigramma de insigni Carnioliae Victoria contra Turcos An. 1593- reportata«. — »Kesolutioncs quaestionum Chymicarum«.
18. Jurij Sigmund Pogačnik (Sollicitus), rojen Ljubljančan, je kot zdravnik odšel v Celje in se je ondi zelo priljubil ljudem. Bil je tudi ud akademije »Naturae Curiosorum«.
19. Anton Friderik Raab pl. Rauenhaimb (Rectus), doktor
ob. prava, sodni prisednik (jud. praet. assessor), cesarski svetnik in dež. glavarstva tajnik.
20. Maksimilijan Leopold baron Rasp (Indefessus), rojen 1. 1673. v starološkem gradu, doktor SV. pisma, kamniški Župnik in arhidijakon.7) Umrl I. 1742. Spisal je: »Oratio in Cogrega-tionc S. Crucis et s  Philipp! Nerei habita«.
21. Karol Henrik Sclnveigcr (Taciturnus), Ljubljančan, roj. 25. jan. 1670, sodni prisednik (assessor jud. praet.)
22. Janez Jakob Schilling (SedatUŠ), rojen v Ljubljani 17. maja 1. 1664. L. 1689. je kot učenec znamenitega profesorja Ferdinanda Krimcrja (?) razpravljal o troedinem Bogu, da so se mu splošno čudili. Doktor bogoslovja je bil in župnik kranjski. Spisal je: »Constitutioncs ct Decreta Synodalia, Tractalus in quinque libros 1 )ecretalium«.
23. Frančišek Viljem pl. '/.ergollem (l)clicatus), Ljubljančan, roj. 4, aprila t653., jc prepotoval mnogo dežel, govoril je šest jezikov, pa živel vedno zunaj mesta na gradiču Rosen-
;) Glej »Dom in Svet« iSoo, str. 2S9 in d.
biicliel pri Ljubljani. Ril je prijatelj stavbarstva, slikarstva in glasbe, sicer pa po svojem značaju zgovoren, prijazen in usmiljen človek. Umrl je dne 28.januvarja 1. 1710. Spisal je: »Quaestio pliilologica. Utrum illustrior sit posteritas, quae in liberis, aut quac in libris continetur«. — »Epistolarum selectarum fasdculus«. — »Notae politicac ad Lucium florum«. — »Elogium Adami Protoparcntis«.
Po 1. 1701. so akademiji pristopili še štirje udje:
24. Frančišek Andi očka baron Andros. (Redivivus).
25. Frančišek Krištof Bogataj (VVogatlieiJ (Congruus), roj. v Loki 1684. L. 1708. postane doktor prava v Padovi in 1. 1711. viccdomski tajnik. Kot izvrsten pravnik je pričel javno razlagati 1. 1710. pravoslovje. Spisal je: > Codex officii Vicc-domnatus Nobilis ct iMcrccnarii Excelsi Ducatus Carnioliae. Tractatus IIistorico-Politico-Juridicusc, 1713. — »Observationcs practicac seleetiores Dicasteriorum Carnioliae«.
26. Janez K Felder (Verendus), sodni advokat.
27. Aleš Sigmund Dolničar pl. Thalberg, roj. 9. avgusta 1. 1685. v Ljubljani, se jc šolal v Pcrugii v Ciiegorijanskcm zavodu in učil pravoslovja. Hkrati je silno pridno obiska Val risarsko akademijo in je bil tu prvi med součenci. Vsprejeli so ga kot člana v akademijo »Excentricorum«. Potem je odšel za eno leto v Rim in nadaljeval svoje študije. Tu ga vsprejmö v akademijo »Arcadum« po priporočilu kanonika pri sv. Štefanu, Marija Crescimbeni-ja. Privzel si je ime »Glyco« I. 1708. Od tod se odpelje v Neapel, kjer zboli in po 11 dnevni bolezni umrje 6. okt. 1708. Pokopali so ga v cerkvi sv. Katarine pri dominikancih. Izšel je en spis 1. 1713. v Benetkah: »Enco-mium vitae agrestis«. V rokopisu jc zapustil več spisov: »Silva variae eruditionis«. — »Tractatus de precibus primariis«. — »Dcscripto nobilissimae urbis Venetac«.— »Ant iquitates Aqui-lcienses«. — »Dcscriptio urbis Patavinae«. — »Descriptio Augustac Pcrusiae«. — »Notabiliora Almae Urbis Romae«.
28. Jane:: Francolo, tržaški kanonik, (V. 1655) je bil tudi vpisan med ude. (Konec prihodnjič).
Ajdovski zid pri Vrhniki.')
Spisal S. Rutar.
Kdo se še ni čudil slavnemu »kitajskemu zidu«? Začel ga je graditi cesar S i h u a n g t i (246—209 pr. Kr.) proti sovražnim navalom, t. j. dal je napraviti nasip čez hribe in doline, a zidovjc v sedanji podobi so napravili za dinastije M i n g (1368—1644 po Kr.). Naslednja .dinastija Mandžu ali Ging, ki še sedaj vlada na Kitajskem, ni imela več vzroka, skrbeti za vzdržavanje tega zidu in tako je zid sedaj precej razpadel. Po natančni cenitvi je le 30*00/';;/ dolg (od »rumene reke* do zaliva Ljaotunga), dočim Kitajci sami trde, da meri celih 5000 km. Na nekaterih mestih je dvojin, na drugih celo trojen, zlasti tam, kjer vode skozi posebno važne ceste. Zunanji zid jc nizek in ima nasip iz zemlje pred seboj, notranji pa jc mnogo višji in trdnejši (11 ;;/ visok, "]'$m debel), sestavljen iz granitnih plošč. Na višjih mestih se nahajajo štirivoglati stolpi iz opeke. Na nekaterih krajih so le palisade, na drugih sc pa nič več nc vidi, razun razpadli nasip iz ilovice.
To ni jedini primer branikov proti sovražnim navalom. Cisto podoben jc »kavkaški zid«, samo da jc veliko krajši in ne tako obsežen. Vleče se od Derben t a ob Ilvalinskem morju skozi Dagestan proti kavkaškim višinam; ni znano, kako daleč drži proti zahodu, toda vsaj 150 km daleč se da še slediti. Zid je bil poprek 9;;/ visok, 3/« širok in od znotraj z grobljo in prodom napolnjen. Ob prehodih so bila železna vrata ter gradovom podobni stolpi. Ti so bili mnogo višji, nego ostali stolpi, in precej obsežni, da so imeli stražniki v njih nc samo stanovanji:, nego tudi živež in orožje. Po vrhu zida je vodila od stolpa do stolpa gladka cesta med dvema prsobranoma. Po Strmih obronkih je bil zid stopnicam podoben. Kjer jc bilo sleme bolj ostro, grebenu podobno, je bil
M Cesarski svetnik S. Jenny iz bregenca obeta, da bo letos začel kopati rimska zidišča okoli Vrhnike, zato bo ta članek morda zanimal tudi širše kroge.
zid nižji, čez doline pa, kjer je bilo mogoče lestvice pristaviti, mnogo višji, celo do 15 m visok. Da je ta zid jako star, sledi že iz tega, ker se nikjer ne opazi nobenega sledu o svodu ali oboku. Ruski častnik Bestužev Marlinskij je prehodil 1. 1832. ves ta zid in izrazil svoje mnenje, da so ga Medi ali pa Perzi sezidali proti severnim barbarom. Pripovedka pa pravi, da ga je sezidal ali Aleksander Veliki, ali pa Sasanidcc Nu Sir v an (t 579). k' Je ustanovil derbentinski kanat. Kavkaški zid so Mongolei razdrli v XIII. stoletju, a njegovi ostanki se še dobro poznajo, tako da se jih lahko povsod sledi.
Kaj čuda, če so tudi Rimljani posnemali vzhodne narode glede mejnih utrditev I Znan jc »limes« v južni Nemčiji, ki se je vlekel od Rene do Donave, manj znane pa so podobne utrditve na Kranjskem. Tak mejni zid je moral biti že na Trojanah, kjer je bila mejna carinama, kajti cela občina si-imenuje po njem Podzid. Sledi se pa ta zid še prav lahko pod cerkvijo sv. Mohorja. •)
Najvažnejši tak zid pa se nahaja pri Vrhniki. Stari pisatelji govore večkrat o soteskah in zaprtijah alpskih (»angu-stiae, claustra, clausurae Alpium«), n. pr. Ammianus Marccllinus 1. XXII. in 1. XXXI. c. 11 ; potem Zosimus 1. V. ep. 29 in 1. VII. c. 22; Philostorg 1. XII. c. 2; Chronicon Prosper itd. Vse to ni bilo nič druzega, nego praet en t ura Pannoniae, kakršna se nahaja tudi v Petronelu (stari farnuntum). »Ajdovski zid« zna najbolje pokazali logarski čuvaj Gradar, reete »Hren«, na Verdu pri Vrhniki. Ta zid se začenja slediti kmalu nad Gradarjcvo hišo in sicer na gozdni parceli »Javore« Stržinarja s Hriba pod železniško stražnico št. 679. Koj v začetku jc četverovoglat stolp 3'5 X 3'S » in čez. kakih 45 korakov pride zopet jeden stolp, obrnjen proti 1'anoniji. Blizu železnice jc zid ves razdejan, ker so njegovo tvarino porabili za nasipanje proge. Zid prekorači železnico pri kilometru 4607 in se vzpenja  počasi nad njo za stražnico 368a, Pola-
') Hitzinger, Mitth. d. hist. Ver, f. Kraln, itr. 14.
goma in poševno se vzdiga vedno višje in višje pod Ljubljanski vrh, do kakih 200 m pod njegovim vrhuncem. Tu se ajdovski zid najbolje pozna, zlasti ob »Mirški poti« v Jeri-novcu na gozdno parcelo Jakoba Sušmana iz Mirk, kjer je zid i g;« debel. (Blizu tam je meja med gospoščinama Bistra in Logatec). Potem vodi zid po gozdnih parcelah sinjegoriških in blatnobrezovških čez »Selško pot« (na špccijalni karti »Se-vcnska pot«) in dalje čez »Dolinsko pot« (na karti »Dolinak«) po parcelah Franca Hočevarja z Vrhnike in Ivane Javornik s Hriba proti »Stari cesti«. To prekorači še na tej strani sedla kaka 2 km nad »Stampetovim mostom« (po Hitzingerjevem načrtu je stal na vsaki strani po jeden stolp, sedaj se nič več ne pozna) in se začne z nova vzdigati čez Subčevo parcelo z Vrhnike skozi »Podleskovo dolino« (tu ima vrhniški dekan svojo gozdno parcelo) pod Raskovcem (na severni strani), 647 m.
Na raskovŠkem sedlu vodi mimo takoimenovane »rudeče hiše« (Časa rossa) južno od nove mitnice ter prekorači novo cesto in železnico. Tudi tu ima I htzingcr3) več stolpov zaznamovanih na obeh straneh. Iz gozda »Smrekovec« jugozahodno od cestarja v Raskovcu se vzdiga ajdovski zid počasi proti Strmcu, ali vedno na notranji (panonski) strani. Pri Jcri-novem griču (555 m) se sledi le malo ostankov. Zdi se, kakor da je bil zid postavljen na skalnati greben, katerega so tako bolj utrdili. Ostanki zida pa so zelo trdi, tako da se jih le s težavo odkrhne. Od Jcrinovega griča drži s početka zid kakor sedanja vozna pot, katero so na njem izdelali, potem pa na levi strani dalje mimo grmovlja proti Špiklju, 704;//. Od tod dalje se ga nc sledi več, pač pa je greben proti Zaplati i in dalje proti vrhu V 1 a k e (Ulakc), 809 m, tako oster, da skoro ne potrebuje nikakršne utrdbe.
Ves zid ima tOrej obliko podkve in jc okoli IO km dolg.
Stolpi  ob njem (3.....4«1) so le bolj  redki, kakor pri .limes
raeticUS«, kjer so bili blizu Soo/a/ jeden od druzega oddaljeni.
») Mitih, de« hist. Ver. f. Krain, 1854.
Kakor ajdovski zid, jc bil tudi rctijski limes brez nasipa in jarka, a poprečno 2—2$ vi visok. Ljudstvo govori, da je držal ta zid do Kastve in Reke. ■)
Čisto podoben zid se nahaja v H ruši c i. Ta se vleče od Bršljanovca, 88$ m, mimo razvalin sv. Jederti, 867 m, proti Javorjcvemu griču, 1142 w. Na Hršljanovcu je mala planota, kjer je stal bržkone glavni stolp. Ljudstvo imenuje to utrditev »šance« in trdi, da se je razprostirala še dalje proti Rogačkemu vrh u (malemu) in šc onstran njega proti (i oren j am.») S tem zidom jc bil v zvezi rimski kastei, ki se je vzdigal na položenem obronku Velikega Vrha pri sv. Jeri v llrušici 867;«. Njegovo ozidje se še prav dobro pozna pri cestninarjevi hiši (nekdanji pošti) in drži najpoprej proti szh. in s., potem pa proti svzh. in j. Müllner mu pripisuje 451 m obsega ter poprečno 170 m dolžine in 56/// širine. Hitzinger kakor tudi Müllner trdita, da je vodila rimska cesta na južni strani tega kastela in da se ga je torej ognila, kar bi bilo jako čudno. Saj vender trdi Müllner skoro v isti sapi, da so se »stara vrata« nahajala v zahodnem zidovju, med ccsl-ninarjevo in Šemrovo hišo, ter da je moral njim nasproti tudi vzhodni zid prodrt biti. ")
llitzingcr pa spravlja (I. c.) kastei v llrušcvici v zvezo z utrditvijo »na Lani.ščih* pri (irudnu, kake 4 km zahodno od Kale e v. Tu se cesta dvakrat skoro pravokotno zavija, ker mora okoli Orlovega griča, ki je zadnji odrastek yi8w visokega S r n j a k a. Na tem odrastku se nahaja manjši četvero-kotni rimski kastei (56 X 5» >«), k' j1' '"'d nenavadno močno zidovje, iz katerega so kmetje ob našem času kamenja lomili, tako da sedaj ni mogoče naznačiti njegove širine. Od jugovzhodnega  stolpa  tega   kastela se sledi  rimsko zidovje proti
Srnjaku in Eiitzinger misli, da se je to zidovje potem obrnilo
D(Qti l.ršljanovcu, kar pa zaradi talnih posebnostij ni posebno
«) Valvasor, knj. XII, str. 100.
s) Kmona, str. 1*5.
") Emona, str. 124 in 125.
— 5<J —
verjetno. Ce je že od Srnjaka dalje držalo, je verjetnejše proti Sv. Lovrencu.7)
Tretji »Ajdovski zid« se sledi jugovzhodno od Borovnice blizu Rakitne. Zlasti dobro se pozna od Nadli-škcga vrha ali Sv. Urha (858»/) proti Selu in dalje čez vrhunce 836 /// in 835 m (Dobnik) proti Gradiškemu vrhu, 680 >n, in pravokotno dalje k Sv. Primožu, 817 m. Na vseh teh gričih so stala gotovo prazgodovinska gradičča. Pri Sv. Urhu je bila tudi rimska naselbina, ker se nahaja mnogo črepinj iz te dobe, potem pa tabor. Tudi ob cesti med Ribnico in Blokami, ki vodi proti Ložu, so stali mogočni zidovi, od katerih se vidijo najlepši ostanki pri Strmcu v bloški fari. Istotako se vlečejo ob kranjsko - hrvaški meji med Babnim poljem in P rezi dom dolgi ostanki zidov od gore Poža-rišče do gozda nad Cubrom. Tudi na gričih vzhodno od Trnova se slede ostanki rimskega zidovja, ki je bilo morda v zvezi z onim nad Kast vom.")
Podoben rimski zid se nahaja v Baski dolini blizu Ko-ri t niče na Tolminskem. Ta se vleče od Cepudrove hiše št. 6 Za RakOVCQm kake 3 km daleč čez Bačo in na drugi strani zopet navzgor do iMirja pri Brelihu. V bližnjem Lajišču (I.ahovišču) je stalo rimsko pokopališče, kjer so našli bronaste situle in ciste, potem našim podobne bronaste žlice, povraze in mnogo novcev (ljudstvo govori o »dveli sodih denarjev«), n. pr. od Maksimina (235—238). Zadnje take stvari je našel lani državni inženir R. Mahnit: v Tolminu.
Dve stari cerkvi sv. Petra na Kranjskem.
Spisal M. Sitar.
1. Cerkev sv. Petra nad Begunjami na Gorenjskem.
Na skrajno južnem pogorju mogočnega Stola stoji podružnica sv. Petra  nad  Begunjami.   Po  gorenjski  ravnini je
') 1'rim. Mitth. d. I.ist. Ver. f. Krain, 1854. <■) Mitth. Oes hist. Ver. f. Krain, 1855, str. 14.
odtod krasen razgled. Radi razgleda je bilo ob času turških napadov tu kresišče.
Od kdaj stoji podružnica sv. Petra na tem holmu, nam ne povedo tiskani viri, gotovo pa je, kolikor se da soditi po zidavi, da je bila sedanja cerkev zidana v drugi polovici 15. stoletja. Oglejmo si zanimivo stavbo bolj natanko! Opažamo pri cerkvi pet delov, namreč: presbiterij, ladijo, lopo, zvonik in dvonadstropno kapelico, ki je na zahodni strani pri-zidana zvoniku.
Presbiterij je bil prvotno gotski, a so mu pozneje rebra na oboku posekali, tako da ima sedaj nekako banjast svod s sedmerimi trikotnimi kožicami. Tudi okna so bila prvotno gotska, a so jih pozneje nadomestili s štirivoglatimi, katera so sc pa pred par leti morala umakniti pravilnim gotskim oknom z lepo barvanim Steklom. Presbiterij kakor tudi ladijo krasi nov šamot-tlak." V ptesbiteriju jc veliki altar sv. Petra. Ves altar je iz kamna, deloma i/, rudečkastega, deloma pa, kakor podstavi, iz črnega marmorja. V altarju je soha sv. Petra in na straneh sta sv. Andrej in sv. Matija. Ob straneh pri al-tarnih steblih sta še dva svetnika s strelo v roki. Ta altar je batokno delo. Na obeh straneh sta presbiteriju prizidani zakristiji: jedna na severni, druga na južni strani. Ona na severni strani ima iz ladijo gotski vhod in je tedaj prvotna, a se je pozneje OpUStila, ker je bila prcniokra. Sedaj služi ta zakristija za shrambo Opeke in druge šare. Druga zakristija na južni strani je bila prizidana cerkvi skoro gotovo v 17. stoletju. V njej stoji stara omara za cerkveno obleko. Posebnih zanimivostij ni tu, razun lesenega relikvijarija v podobi imm štrance iz pretečenega stoletja, ki ima spodaj potidilno pismo.
Izpod šilastega, po robeh posnetega slavoloka stopimo v ladijo, katero dva po sredi stoječa, kaj lično izdelana stebra ločila v dva dela. Stebra sla spodaj v podstavu okrogla, a se potem pretvorita po Jako konstruktivnem potu v 01010-kotne prizme ter nosita v kapitclh lepe gotske liste. I/, teh dveh stebrov izhaja po osem reber, ki tvorijo s sklepuiki lepe,
iz rombov Obstoječe, čvctero- in osniovoglatc zvezde, katere ob stenah upadajo na polstebre. Sklepniki so dvojne vrste, večji in manjši. Večji imajo reliefe: sv. Peter, Marija z Jezusom, sv. Rok,  sv. Andrej,  sv. Pavel,  sv. Katarina,  sv. Jernej in
Reliefi so bili pred
enega, ki nosi zidarsko znamenje kratkim polihromovani z zidarskim znamenjem vred, zato se po pravici dvomi o pristnosti sedanje zidarske znamke. Na straneh slavoloka sta v ladiji dva altarja, novejše Vurnikovo delo z gotskimi oblikami, in sicer je na listovski strani sv. Lenart (slika Laierjeva), na evangeljski strani pa »Marija pomagaj« od BradaSke. Ladija ima na južni strani dve gotski okni iz novejše dobe, prav tako kakor presbiterij, le nekoliko večji, pač pa sta dvojna postala na južni in na zapadni strani ostala še stara s šilastim lokom in močno vglobljenim žlebom ter krepko profilovano palico. Na straneh portala na zahodni strani sta bili v 17. stoletju izbiti dve okni, da jc ljudstvo moglo videti tudi iz lope v cerkev ob kakem bolj obiskanem cerkvenem shodu. Se nekaj je, kar posebno vzbuja našo pozornost v ladiji, in to so slike. Vsa notranja severna stran ladijo je poslikana. Razdeljena je namreč stena po dveh polustebrih v tii dele in vsak izmed teh treh delov po navpičnih in vodoravnih ra/.prcdelih v 8 delov, tako da šteje vsa stena 24 slik. Da nam bo bolj jasno, razdelimo jih tako: Pričnimo z onim oddelkom slik, ki so v obližju slavoloka. Kažejo nam slike: 1. Kristus noge umiva aposteljnom, 2. Kristus na Oljski gori, 3. Kristus zasramovan, 4. Ecce I101110, 5. Kristus vjet, G. Kristus od smrti vstane, 7. Kristus in sv. Tomaž, 8. Dva učenca v Kmavsu.
V drugem oddelku so slike: št. ij. Kristus, ki izganja prodajalce iz. tetnpcljna, IO. zadnja večerja, II. Kristusa bičajo, 12. Kristusu lase rujejo, 13. Kristus s trnjem venčan, 14. Kristusa s križa snamejo, 15. Kristusa v grob položc, 16. Kristus
pred peklom.
V zadnjem oddelku nam kaže: št. 17. obujenje Lazarjevo, 18. Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem, I9, Kristus pred Ano
in Kajfom, 20. Kristus pred Pilatom, 21. slika je zelo razdra-pana, da ni mogoče prav določiti, kaj predstavlja, 22. Kristusa slečejo, 23. Kristusa na križ polože, 24. Kristus na križu. Številka 25. je ostanek slike na počezni steni ladije v bližini jednega izmed oken, ki so na straneh portala, vodečega iz lope v cerkev, in predočuje Kristusa, ki nese težki križ. Kakor je razvidno iz te slike in še nekaterih drugih slik na oboku v rombih v ladiji pri slavoloku, bila je nekdaj vsa cerkev slikana, žal, da je bila pozneje prebeljena, vender je mogoče, da se bo dalo belcnje odstraniti ter da tako pride vsa slikarija zopet na dan.
Kolikor je razvidno iz navedenega opisa, predstavljajo te slike življenje, trpljenje, smrt in poveličanje našega Gospoda Jezusa Kristusa, le škoda, da ni mogoče najti v tem prave vodilne misli in kronologičnega vsporeda. Morebiti se posreči to potem, ko bodo razkrite še druge slike na nasprotni strani.
Kdo je izdelal te slike? Tu stojimo, kakor navadno do sedaj pri nas v enakih slučajih, pred gluhim vprašanjem. Podpisa slikarjevega ni najti nikjer na dosedaj obelodanjenih slikah. Znabiti da pride to pozneje na dan, ko se bodo oprostile vse slike beleža, znabiti da tudi ne, toliko je pa gotovo, da so bile izgotovljcne slike v 16. stoletju, in tO skoro gotovo v drugi polovici onega stoletja. Na prvi poli v podobi številka f> in šc drugod so nekateri podpisi onih, ki so obiskali to cerkev. Izmed drugih manj jasnih beležk naj navedem te-le podpise: 16 PETER PAVCH 53; BARTH0L0MEVS MER1ASIZ 1612; VALENTINVS TROPER 1634.
V umetniškem oziru se slike ne morejo meriti s podobnimi našimi slikarijami iz 15. stoletja, osobito telo Kristusov*) je tako slabo risano in slikano, da se vidi, kakor bi bilo marmorirano. Dobro pogojeni so le kostumi vojakov, rabeljnov in nekaterih drugih oseb. Všeč mi jc še najbolj obžalovanje mrtvega Kristusa, ker me tako živo spominja podobne slike GiottOVe v cerkvi Maria deli' Arena v Padovi, kakor tudi vsa razdelitev ravnokar opisane slikarije, seveda tnutatis inutandis.
Vsa slikarija je imela spodaj barvani podstav, kakšen je pa bil, se iz sedanjega stanja ne da opisati. Omeniti mi je še, da se nahajajo tudi na zunanji ladijini steni proti jugu sledovi slik, kakor tudi pod strešino oznamentalni okraski iz gotske dobe.
Cerkveno ladijo veže z zvonikom pokrita lopa, ki je za dve stopnjici višja od ladijinega tlaka, in ima dvoje vrat: proti severu in proti zahodu, ona proti severu so zadelana z deskami. Proti jugu je lopa odprta.
Zvonik je močno zidan, kajti debelost zidu znaša v pritličju nad poldrugi meter, (iotski vhod s šilastim lokom vodi v notranjost zvonika, v kateri se pride v treh nadstropjih po lesenih stopnjicah do zvonov, ki so iz novejše dobe. Zvo-nikove line so skopčaste; okrogel, kamenit steber jih deli v dva dela. Jedna lina, in sicer na severni strani, jc preprosta, zgoraj polukrožna odprtina, brez stebra po sredi. Oblika teh lin je očividno romanska, vendar ne kaže radi tega staviti vsega zvonika v romansko dobo, ker zidava njegova, kakor tudi zlasti njegov gotski vhod, kažeta, da je bil zvonik zidan v tistem času, kakor cerkev. Taka skopčasta okna napravljali so pri nas radi v gotski dobi (glej sv. Peter v Dvoru pri Polhovem Gradcu), pa tudi pozneje so pri nas pogosto rabili to obliko v dobi renesance in baroka, kar spričujc mnogo naših
podružnic.
Dvonadstropna kapelica je zvoniku prizidana na zapadni
strani te podružnice.   Prvo nadstropje, oziroma pritličje, jc
skoro popolno v zemlji, le vrata so prosta. Mala lina na zapadni strani, ki naj bi vsaj nekoliko razsvetljevala to podzemeljsko klet (čemur služI tudi dandanes, ker ima ondotni cerkvenik v njej shranjeno kislino), je popolno zadelana in zaraščena. Drugo nadstropje, prav podobno spodnjemu, pa ima barokni altar iz 17. stoletja in poleg sličnih vrat, kakršna so v spodnjem delu, še široko okno, katero je od zvunaj z deskami zaplohano. Obe shrambi sta obokani s križnim svodom. Nekateri vidijo v tej stavbi romansko dvonadstropno kapelo, podobno tronadstropni  cerkvi na Malem gradu v Kamniku,
kar pa odločno ni. Vsa njena zidava kaže z obliko, vrati in oknom vred, da spada v 17. stoletje, tedaj v dobo proti-relormacije na Kranjskem. Takrat so postavili to stavbo zraven zvonika, da so mogli ob velikih shodih opravljati službo božjo, kadar je bila cerkev pretesna vsled pritiska ljudstva. Zato jc pa ta barokni altar tudi posvečen sv. Petru, a poleg njega sta sv. Rok in sv. BoStijan. Ob taki priliki odprlo se je Široko okno in tako je moglo ljudstvo, zbrano na obširni ravnici na zapadni strani, gledati naravnost na altar. Skozi to okno mogel je tudi duhovnik oznanjevati božjo besedo več stotinam ljudij, kar pa v cerkvi ni bilo mogoče.
Konečno naj še omenim, da jc notranjščina cerkve v najlepšem stanu z altarji in vso opravo vred. Pohvalno se mora priznati, da jc tudi poprava oken bila i/.borna, in da tlak mnogo pripomore k lepoti cerkve. Dal Bog, da bi bilo mogoče oprostiti beleža tudi druge slike v cerkveni ladiji ter jih po kakem veščaku prenoviti, potem bo ta cerkev sv. Peti a res kras, moleč iznad lepe Gorenjske, »podobe raja«.
2. Cerkev sv. Petra na Kamnem Vrhu v ambruški župniji na Dolenjskem.
Biserom stare cerkvene umetnosti po Kranjskem se prišteva  tudi  podružnica  sv. Petra  na   Kamnem Vrhu  v Suhi
Krajini. < >d župne cerkve ambruške oddaljena je ta cerke\
kake slabe pol ure. Lega njena nima nikakih zanimivoslij. Razgleda od tod ni posebnega. Kazim nekaterih podružnic krške fare, kamor jc ta cerkev spadala v prejšnjih časih, vidijo se v ozadju le tu in tam višenjske podružnice. Proti zahodu in jugu zapirajo pogled pusti vrhovi sosednjih žužcinbcrških hribov, proti zapadu se pa širi valovita in dolgočasna pusta Krajina. Tudi po zunanjosti ne kaže ta cerkev nič posebnega. Zvonik nad vhodom vzdiguje se od tal v čveterokotu, a prehaja v sredi v osmokot, prav tako, kakor zvoniki v Višnji Gori, v Trebnjem, v Novem Mestu  in  drugod po  Dolenjskem Štiri
line v zvoniku imajo skupčasta okna. Pokrivalo zvonikovo je navadna kranjska zvonikova streha, namreč kupla, latema in hruškasti završek. Zvonikova kakor tudi cerkvena streha je iz tankih in kratkih desk. Presbiterij se končuje s tremi stranmi osmokota. V notranjščino cerkve vodi dvoje vrat, jedna pod zvonikom, druga od strani.
Vse drugače je pa zanimiva notranjščina te podružnice. I.adija njena meri po dolgem do slavoloka 8 metrov, a v širo-kosti 6' i 5 m in ima jako lep, kasetiran strop iz mehkega lesa. Ta strop tvorijo kvadrati, menjajoči se s pravilnimi mnogo-kotniki. V sredi vsakega kvadrata je lepo stružena, rezljana in deloma pozlačena rozeta. Strop jc dobro ohranjen, kakor bi bil ravnokar izdelan. Ljudem pa ravni strop ni všeč, radi bi ga nadomestili z zidanim obokom. Upam, da se jim ta želja nc uresniči še kmalu.
Nad vse nas pa preseneči presbiterij. Dolg je 436;«, širok 470111. I/, vsakega kola vzdigujejo se rebra, ki se stikajo v enem samem sklepniku. Vsaka stran osmokota ima po jedno majhno, gotsko okno v steni. Jedno okno bilo je pozneje povečano; druga so ostala, kakršna so bila prvotno zidana. Ves presbiterij je znotraj slikan. Oglejmo si slike najprej na znotranji strani slavoloka. Tu se nam kaže: Marijino oznanjenje. Na jedili strani slavoloka je Marija, na drugi angelj v podobi mladeniča. Spodaj pod oznanjenjem jc na eni strani sv. Jam/ Krstnik, na drugi pa neka svetnica s posodico v roki (Magdalena ?). Na strani nad oknom je svetnica s koškom v roki, v katerem so cvetlice, spodaj ob oknu sta dva pre-beljena svetnika. Na poševni strani presbiterija jc nad oknom slikana sv. Barbara, ob straneh okna pa sv. Matija in sv. Juda Tadeja Na steni jc zgoraj nad oknom krasna slika Matere božje z detetom Jezusom v naročju, ob oknu sv. Peter in Pavel. Na poševni steni jc zgoraj sv. Katarina, spodaj ob oknu sv. Jakob in sv. Janez. Na strani je zgoraj nad oknom sv. Marjeta, ob oknu sv. Andrej in še neki drug pobeljen svetnik. Na zvezdastem oboku tik slavoloka sta gotska okraska.
V sfcričnem trikotu jc naslikan sv. Janez evangelist, orel s trakom, na katerem se bere v gotskih minuskulih: »Joannes evangelista«. V naslednjem trikotu je simbol sv. Marka, lev s trakom, na katerem je gotski napis : »Marcus evangelista«. Potem jc klečeč kerub z jako lepim obrazom. V srednjem trikotu je Odrešenik sveta (Salvator mundi v mandorli). Trikot ima gotski okrasek. V predzadnjem in v zadnjem trikotu sta simbola evangelistov sv. Mateja in sv. Luke z dotičnim gotskim napisom. Zanimivo je, da sc pod to slikarijo kažejo po nekod sledovi še starejše slikarije, ki pa ni bila figuralna, temveč jednöbarveno omamentalna.
V umetniškem oziru se mora reči, da opisane slike niso slabe. Risarija je krepka in precej pravilna. Nekatere slike smejo se imenovati mojsterske, n. pr. obrazi Marije z Jezusom v naročju, keruba in še nekateri drugi obrazi. Na vseh slikah se lahko opazi, da so bile delane hitro ter kažejo veliko ročnost slikarjevo. ('e primerjamo to slikarijo z ono v cerkvi na Muljavi, v šentvidski župniji na Dolenjskem, vidimo mnogo podobnostij v risanji kakor tudi v barvi. Prej ko nc prihajata obe od enega in istega mojstra. Glede starosti te slikarije se menda ne bom motil veliko, ako ji prisodim sredo petnajstega stoletja; gotovo pa je, da jc bila izdelana pred l6. stoletjem.
V kolikor sem mogel brati napise v presbiteriju, sega najstarejši v prvo polovico 16. stoletja, namreč: »1542 I lic mit Johan Flore ex oppido Zirkniz coop.« Nadalje. »1581 Joannes Glauitsch coadjutor minor in Obcrgurkh« »Jac Ottaua A. 1626« in slednjič »I lic fuit Martin US Z . . . 1621.«
Slikarija je v obče dobro ohranjena, le nekaj malega je
prebeljenega, pa bi se dalo tudi to dobro popraviti, ako bi
se hotel g. konservator za Dolenjsko obrniti v tej zadevi do c. kr. centralne komisije. Morebiti bi se to lahko zgodilo ob jednem z nameravano popravo na Muljavi.
Da bo poptS te zanimive podružnice kolikor toliko popoln, naj omenjam še, da je veliki altar lično barokno delo. Zadaj na altaiju jc napis:    I loc allarc creelum est sub rdo dn
Rvdolpho Rvdolphi parocho in Obergurg Anno i666«. Stranska dva altarja sta v ladiji ob straneh slavoloka. Na moški strani je altar sv. Lavrcncija iz 1. 1709, na ženski pa sv. Apolonije z letnico 1710. V ladiji pod prižnico stoji na tleh kamenita in polihromovana podoba sv. Petra, prej ko ne iz starega altarja. Ta podoba je že zelo stara, kajti opaža se na njej prehod iz romanske v gotsko dobo. Prav bi bilo, da bi kdaj krasila naš novi škofijski muzej. Lepo rezljana sta tudi dva sanetus-svečnika pred velikim altarjem. Novejša sta oba zvonova v zvoniku. Večji je iz 1. 1821., manjši iz 1. 1854., oba sta iz ljubljanske Sam asove livarne.
Kopališča v Ljubljani.
Spisal A. Koblar.
Letos se otvori lepo mestno kopališče, katero se sedaj gradi na precepu Kolodvorskih in Prečnih ulic v Ljubljani, O tej priliki jc zanimivo, ozreti se na stara kopališča v ljubljanskem mestu.
V Skofji Loki se omenja kopališče v letih 1318 in 1360; iineli so jc frizinški škofje in oddajali v najem za 3 marke na leto.1) — V Kamniku se omenja cesarsko kopališče v 15. veku. Stalo je »am Gries« in imel je je v fevdu kranjski vicedom. Dne 16. febr. 1. 1478. je pa cesar Friderik IV. sporočil vicedomu, da je kopališče v Kamniku prepustil on-dotnemu sodniku in svetovalcem pod pogojem, da bodo napravili most čez vodo in plačevali po '/a funta denarijev v vicedomski urad.-) L. 1 59G. jc bil za padarja mojster Jurij, ki jc plačeval od kopalnice na leto po 2 funta penezev v vicedomski urad.")
') Zahn, Cod. dipl. Austr. Kris., III. 181,. 607. ») Notizenblau d. kais. Ak. d. Wiss„ 1852, str. 382. — Wattcr aus Krain 1865, str. 96.
■) Urbar iz I. 1596. v kranjskem dež. arhivu. I, 52.
V Ljubljani je pa koroški vojvoda Ulrik že okoli leta 1260. podaril kopališče (stupam balneaream) s svetom okoli njega in z neko hišo benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu. Oprostil je vojvoda samostan, in to osvoboditev je kralj Rudolfi. 1277. potrdil, zaradi omenjenega posestva vseh bremen. Menihom namreč ni bilo treba plačevati niti davkov, mitninc in carine, niti pošiljati čuvaja na mestno zidovje ljubljansko. *)
V 15. stoletju se pa v Ljubljani omenja dvoje kopališč: zgornje in spodnje. Zgornje kopališče, ležeče na otoku ali brdu sredi Ljubljanice (»in dem Werd zwischen dem Wasser«) blizu hiše Nikolaja Gre tek a, katero je prej imel v najemu ljubljanski meščan Avguštin Merkel, je dne 25. oktobra 1. 1466. cesar Friderik dal v kupno pravo kranjskemu vicedomu Juriju Rainerju proti temu, da bode plačeval v vicedomski urad na leto po 2 funta penezov.r') To kopališče utegne biti ono, katero so bili 1. 1260. gornjegrajski meniki dobili od koroškega vojvode, ker je postalo last deželnega kneza. Stalo jc v bližini sedanjega šentjakobskega mostii. V vicedomskem urbarju iz 1. 1527. čitamo, da jc kopalnico na brdu (»Padstuben im werd«) imel Volbank Posch, ki je plačeval od nje vice-domskemu uradu na leto po 2 funta penezov. Kupil jo jc bil od bistrskega samostana.11) L. 1596. jc pa samostan v Bistri sam plačal »von der padstuben im Werd. zu Laibach« v vicc-domsko blagajnico 2 funta penezov.
Spodnjo kopalnico, ki je stala blizo cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani, so pa imeli Predjamci (Lueger). Nikolaj, grajski grof v Lttenzu in Prcdjami (Lucg), glavar v Dcvinu in na Krasu, je dal to kopalnico, ležečo pod sv. Nikolajem med obema potoma,  ki držita ondi v mlin, v fevd mojstru Juriju
j) Orožen, Das Benediktiner Stift Oberburg, 40. - Schumi, Urk. Buch, II, 214.     Dimitz, Gesch. Krains, 1, 175.
•■) Archiv der Akad. d. Wiss. in Wien, X, 435. •) Kranjski dež. arh. I, 52.
Paradižu (Parades) dne 2. fcbruvarja 1. 1453.7) Potem je dobila to kopalnico, ležečo pri (frančiškanskem) samostanu pod sv. Nikolajem, v fevd soproga ljubljanskega meščana Melhijora Posch a in jo je prodala ljubljanskemu kapiteljnu.8)
Kopališče jc potem ves čas ostalo kapiteljsko in kapiteljski fevdonosec je bil stolni dekan. Prvi jc prejel za Po-schovko kopalnico v fevd dekan Machor. Kapitclj sc je potrudil, da so mu Predjamci (Lucgerji) in njihovi dediči ponavljali podelitev tega fevda ob imenovanju novega dekana ali nastopu novega predjamskega gospodarja, sam je pa dajal kopalnico v najem, ali pa jo jc oddajal s kupnim pravom. Dne 19. febr. 1. 1532. sta jo dobila v dosmrtno kupno pravo mojster Volbank Z a c h e n p e r g c r z Dunaja in njegova soproga Katarina za letnih 8 renskih gold. (ä 60 kr.). Zavezala sta se, da bodeta vedno priznavala kapitelj za svojo zemljiško gosposko, skrbela za trdno ostrešje nad kopalnico, dobro postre-zala kanonikom in ljudstvu ter kopalnico prodala le kakemu veščaku. '•') Navzoča sta bila pri sklepanju te pogodbe ljubljanski mestni sodnik Ivan Tischler in mestni svetovalec Volbank Riegcr.
Dediči Predjamccv so bili grofje T h u r n i, ki so tedaj podeljevali kopalnico z neko šišensko desetino vred (in Kcutsch) stolnim dekanom, oziroma njihovim namestnikom. L. 1547., dne 26. jan., je prejel v Gorici ta fevd, ker tačas ni bilo v Ljubljani stolnega dekana, kanonik Pavi Wiener od Franca grofa in barona s Thurna in Križa, dednega deželnega dvornega mojstra na Kranjskem in v Slovenski Krajini ter deželnega glavarja goriške grofije in Tolmina.,ü) Nato jc pa dne 4. avg. 1. 1552. od istega grofa kopalnico prejel v fevd stolni dekan Jurij Jobst, dne 4. januvarja  1. 1557. dekan Baltazar
;) Izv. pergi listina v ljublj. kap. arh., zv. 250, 4.
") »Lfegger Lehenbucht, Mitth. d. Mus. Ver. f. Kr. 1866, sir. 247.
— Diniitz, Gesch. Krains, 1, 303,
") Ljttblj. kap. arh., zv. 250, 5.
"') Izv. per«, listina v kap. arh. Ijtlblj., zv. 25$, 7.
Gurkfelder, I.januvarja 1. 1565. dekan Mihael Fra n kovic (Frankhouitsch), 28. avgusta 1. 1567. dekan Jurij Brajkovic (Braichowiss), II. nov. 1. 1561. dekan Andrej Staimetzer in dne 31. avgusta 1. 1572. novi stolni dekan Baltazar Radlič (Radlitsch). ") Dne 9. jan. 1. 1644. jc Vrban, grof s Pottinga in baron v Oberfalkcnsteinu, kot grajski grof v Lientzu in dedič Luegerskih in potem Thurnskih fevdov dal ljubljanskemu kapiteljnu v fevd zopet kopalnico, ležečo, kakor stoji zapisano zunaj na listini, pri pokopališču za cerkvijo sv. Nikolaja.
Dne 17. marca 1. 1652. se je pa spisala najemna pogodba glede kopalnice, ležeče zraven oratorija bratovščine sv. Rcšnjcga Telesa pri stolni cerkvi sv. Nikolaja, med kapiteljnom in padarjem (Bader) Krištofom Pogenschmidtom. Najemnine jc po pogodbi dobival kapitelj na leto po 25 gld., zato je pa moral popravljati kopalnico, v kateri je padar tudi stanoval. Lc male poškodbe je Krištof moral postrojiti iz svojega. Ker se mu je pa zdelo, da kapitelj kopališča ne popravlja dovolj dobro, pritožil se je dne il.jun. 1. 1660. na magistratu in zahteval za slučaj nesreče odškodnine. Kapitelj se pa ni hotel pravdati zaradi poprave kopalnice, ampak je rajši kapiteljski upravnik kanonik Ivan Marko Rossetti 1. 1663. v imenu kapiteljna z vrtom in vsemi pripadki prodal kopalnico (Padstuben), ležečo precej za hišo bratovščine sv. Rcšnjcga Telesa, s pravico kupnega prava za neko svoto denarja istemu ljubljanskemu meščanu in padarju (Baader) Krištofu Pogcn-schmidtu, njegovi soprogi Doroteji in njunim dedičem. Zavezal se je Krištof, da bode plačeval za urbarske dače in za vse davke skupaj kapiteljnu na leto po 10 gld. kranjske deželne veljave, vzdrževal hišo, kopališče in vrt v dobrem stanu, in da bo, ako bi kdaj to posestvo prodal, zamenjal ali zastavil, storil to le s privoljenjem kapiteljna, ki naj dobi za tak slučaj iz kupne svotc deseti in dvajseti penez, sicer se zapravi  pravica  kupnega prava ter kopališče prosto pripade
") Izv. perg. listini: lete v kap. arh. Ijuhlj., zv. 258.
kapiteljnu. Drugim v najem naj bi pač smel dajati Krištof kopalnico za nekaj let, a le z vednostjo kapiteljna kot zemljiške gosposke.12) Ze 1. 1663. je pa kupila Doroteja Pogen-schmidt kopalnico od svojega soproga Krištofa ter jo je v oporoki z dne 1. aprila 1. 1681, zapustila drugemu svojemu možu, s katerim jc bila omožena zadnja tri leta, Blažu Klemu. Meščan in padar Blaž Klem je podpisal kapiteljnu reverz o kopališču dne 16. aprila 1. 1681. Nato je pa Klem vzel v zakon Marijo Pintar, in ker mu je ona tri leta v bolezni zvesto stregla, jo jc postavil za dedinjo kopalnice dne 3. avgusta 1. 1684.
Pozneje je kopalnico imel Štefan Benedikt Kiechl, ki jo je prodal Mihaelu Pajku, župniku v Šentvidu nad Ljubljano, kateri jo je 9. aprila 1. 1704. prodal z vrtičkom vred za 300 gld. ljubljanskemu podobarju (Piilthouer) Ivanu Jakobu Menegathiju. Župnik Pajk jc dobil za kotel in za opravo kopalnice posebej ioo gld., njegova svakinja, udova Marija Sidonija Pajk, pa jc prejela 6 dukatov darü. Pogodil sc je župnik Pajk, da se kupnina vrne in kopalnica izroči njegovi svakinji, ako bi se ona tekom 1. 1704. omožila in vzela kakega padatja ali ranocelnika.
Menili so nekdaj celo izobraženci, da je neobhodno potrebno, v nekaterih boleznih si dati puščati, in da človek sploh ne more biti prav zdrav brez puščanja krvi. V starih koledarjih tedaj najdemo zaznamovane gotove dneve, v katerih se priporoča puščanje kot posebno koristno. Zdelo se je ljudem, da se ta posel najlože opravlja v kopeljih. Zato tudi ljubljanski kopalni mojster (Bader) ni samo ljudij kopal, ampak jim je tudi puščal, pijavke stavil in rane celil. Poiskali so tedaj, če je bilo le mogoče, za kopalnega mojstra kakega ranocelnika. Vsled tega ljudstvo še dandanes ranocelnike sem-tertja imenuje padarje (Bader). V kapiteljskem kopališču so bile tudi gorke kopelji, kar posnamemo iz tega, da je bil 1. 1704. mej opravo kopalnice prodan tudi kotel.
'») Kap. arh., zv. 258.
Iz navedenih listin posnemamo, da je stalo kapiteljsko kopališče nekako na istem mestu, kjer stoji danes stolno žup-nišče. Za svetiščem stolne cerkve sv. Nikolaja proti vzhodu sta stali hiša in kapela (oratorij) bratovščine sv. Rcšnjcga Telesa, ,3) med to kapelo in frančiškanskim pokopališčem je bila pa kopalnica, ki jc segala z vrtičem na sedanji Vodnikov trg. Najbrže so kopalnico podrli, ko so sezidali sedanje stolno župnišče.
Mali zapiski.
Grofinja  Ana  Katarina  /.rinjska   in  ljubljanske k/arise.
Dne 30. aprila I. 1671. sta bila obglavljena v Dunajskem Novem Mestu slavni hrvatski ban grof Peter Zrinjski in njegov svak, mladi in bogati mejni grof KrančiSck Krankopan. Zrinjskega soproga Ana Katarina, zelo izobražena, rodoljubna in ponosna dama, je bila sestra Frančiška Krankopana. Imela je enega sina in tri hčere. Deležna je bila zarote proti Avstriji za osamosvojenje Hrvatske, zato jo je pa doletela žalostna usoda. Ko sta ob prihodu cesarske vojske pred grad Čakovec, kjer jc stanovala s Šestnajstletno hčerjo Zoro Veroniko, pobegnila mož in brat na Dunaj, da bi se opravičila pred cesarjem, so vojaki pod poveljnikom Spankauom grofmjo vjeli in trdo ž njo ravnali. Tajni svetniki v Gradcu so jo hoteli prepeljati v Karlovec ali Varaždin, a cesar je ukazal, da naj jo vtaknejo v kak samostan, kjer naj se vzdržuje z dohodki iz njenih konfisdranOl posestev. Ko so imeli zaprto v Gradca, pisali so cesarski tajni svetniki klarisam v Ljubljano, da bi jo vzele v svoj samostan. Ljubljanske nune, kakor tudi one v Judenburgu, so sc jc pa silno branile. V ljubljanskem deželnem arhivu (I, 21, 34, 1) je shranjenih nekoliko aktov, ki nam pojasnjujejo to zanimivo zadevo. Predstojnica samostana (klariški samostan je stal nasproti tedanjega hotela >pri Slonu-, kjer je vojaško preskrhovališče) je bila tačas opatinja Marija Lukančič. Svetniki v GndCU so pisali dne 3. junija I. 1671. kranjskemu vicedomu Kberhartu Leopoldu grofu lilagaju, da naj poiSče za grofmjo prostora v kakšnem kranjskem samostanu. Vicedom je odgovoril, da bi grofmja v drugih samostanih, kakor v Mekinah, Vclcsovem ali Škofji Loki, utegnila napraviti kake mahinacije, v Ljubljani, kjer klarise dozidavajo in razširjajo samostan, bi bilo pa za-njo primerno mesto. Opatinja Lukančič
la) Kapelo sv. Uešnjega Telesa so zgradili na mestu Satlbergove hita I. 1640. (Hist. Cathedr. Eccl. Labac. str. 35.)
jc pa odgovorila, da lega nikakor ne more storiti. >Veliko Hrvatov«, tako je pisala, »prihaja s konji in drugimi stvarmi na ljubljanske sejme. Lahko bi Hrvatje napadli samostan, z lestvicami zlezli čez ozidje in ne odpeljali samo grolinje, ampak tudi drugim nunam storili kaj hudega. Okoli samostana prebivajo skoro sami delavci, ki nimajo orožja, in ti bi nas ne mogli braniti. Ker ravno zidamo, sem morala za zidarje odpreti klavzuro, in grofinja bi lahko tudi sama ušla, posebno tačas, kadar smo nune v koru. Slišala sem praviti, da je grofmja bolehna, in zelo neprijetno bi bilo, ako bi vedno zdravnik moral hoditi v naš zavod. Če gro-tinja celo cesarstvo vznemirja, kakšen nemir bi lahko ž njo še-le prišel v naš tihi samostan, kateri bi vsled nje še celo utegnil priti ob dobro ime. Grofmja bi gotovo privedla seboj tudi mnogo služkinj in z vednimi obiski bi se profaniral naš parlatorij«. Nato so cesarski svetniki dne 21). avgusta in 19. septembra 1. 1671. odgovorili vicedomu, naj dopove klarisam, da cesar hoče, naj nune grofmjo vsprejmejo na vsak način. Imela bode v samostanu le eno sobo z eno posteljo in obe njeni služkinji eno sobico s posteljo. Ako bi se klarise teh dveh služkinj branile, naj jej dajo dve svoji postrežnici. Le to naj se vicedom ž njimi domeni, koliko bi zahtevale na leto plače. »Izgovor klaris ne drži, da stoji samostan zunaj mesta, da ima na dve strani prosto polje, da je zid okoli njega nizek, da bi grofmja lahko ušla, ali da bi jo Hrvatje prišli rešit, ker ime Zrinjski še 111 ugasnilo. Saj imajo vender nune trojen zid, tedaj naj se nikar ne ustavljajo več cesarjevemu ukazu, da si ne nakopljejo cesarske nemilosti«. Na prigovarjanje vicedoma so klarise odločno odgovorile, da se rajši vse izselijo, kakor da bi vzele grofmjo v svoje ozidje. Tako jc sporočil vicedom svetnikom v Gradcu. Vzeli so nato grofmjo Zrinjsko v samostan graških dominikank, kjer je umrla dne 16. novembra I. 1673. A. K.
Plače kranjskih deželnih uradnikov in uslužbencev 1. 17jo. Ker jc bila kranjska dežela vedno v denarnih stiskah, hotela si je I. 1730. pomagati s tem, da je večinoma znižala plače svojim uradnikom in uslužbencem, in sicer tako-le: Deželni kapelan je bil Ivan Andrej pl. F I a c h e n le 1 d z letno plačo 240 gld.; ta služba deželnega kapelana se je tačas odpravila. Deželnemu tajniku Ivanu Antonu Vermattiju sc je /nižala plača od (125 na 565 gld., a privolilo se mu je zato, ker je imel z odpošiljanjem spisov o mesnini in popravi cest posebej posla, pri-boljška 225 gld. Pisarju deželne gosposke sodnije Ivanu Krstniku Prešernu so znižali plačo oil 650 gld. na 590 gld.; knjigovodji Scbastijanu pl. Kaigersleldu od 010 gld. na S50 gld. Vojnemu tajniku Franc, Wisenederju so zvišali plačo od 300 na 400 gld., registratorju Karolu Seifriilu pl. 1'erizhoffu so jo pa znižali od 525 na 325 gld., pristavoma dež. tajništva Ivanu krstniku Kelberju in Franc, Krištofi] Bogataju
od 500 na 400 gld.; pri starem so pustili plačo pristavu dež. knjigovodstva Filipu pl. Giorgio s 380 gld. in pisarju s 50 gld. Računskim uradnikom (Raittofficierc) so določili plače: Jakobu Karnerju, Joštu Jožefu pl. Petteneggu in Žigi Wagnerju po 317 gld. 15 kr., Leopoldu Cahariji pl. Rast emu mesto 360 gld. 370 gld. s pogojem, da bo za pisarja dajal po 50 gld., Tomažu Seifridu Merjascu in Franc. Henriku Wagnerju so jo znižali od 360 na 320 gld., Ivanu Juriju Haselba-cherju, Feliksu Antonu Rozmanu in Jakobu Mraku so določili na novo po 320 gld., Ivanu Antonu Wollvvizu pa dovolili le 75 gld. Pisarjem v kanceliji so regulirali plačo tako: Gregorju Rozmanu so jo znižali od 400 na 320 gld., Martinu Smrek ar ju in Juriju Brnikarju od 360 na 320 gld., službo Ivana Josipa pl, Kamberga s 315 gld. so odpravili, na novo nastavili pisarja Ivana Adama Rozmana s 320 gld. in pisarjema Tomažu Kregantu in Ivanu Andreju Kempfu so jo zvišali od 200 gld. oz. 110 gld. na 320 gld. Registraturskemu pristavu Tomažu Ignaciju Kleinu so plačo znižali od 301 gld. 30 kr. na 135 gld., mesti pristavov Antona Dominika 1! 1 a n se h a r t a s 150 gld. in Franc. Crue z 225 gld. so odpravili, Doktorji medicine so dobili: protomedik Ivan Andrej pl. Coppini 480 gld., Marko Grbec 400 gld., Andrej Kappenjäger 300 gld., Ivan Jurij K raš in ar 300 gld., Volk Andrej Vidmayr 350 gld. (prej 300 gld.), Josip Kästner 200 gld. (prej 150 gld.), Ivan Kratnik Kamnizer 300 gld., Jurij Volbank Žgur (Sigur) 250 gld., prej 100 gld., Ivan Ludovik pl. Qualiza v Novem Mestu 100 gld., Ivan Krstnik Novak 300 gld., Franc Ksaver Zalokar 200 gld. in Jakob Fleischman, zdravnik za oči, kamene in zlome, 135 gld. (prej 200 gld.). Advokati pri gosposkem sodišču: Ivan Krstnik Felber, Franc. Krištof Bogataj, Ignac Leopold Žvan in Ivan Krstnik Weinizer so imeli prej po 100 gld,, sedaj so jim odščipnili po 10 gld. Kentnega mojstra Ivana Krstnika Mucliclna so dali s 400 na 150 gld., kvartirskemu mojstru Seifridu Bonaventuri pl. Werthenthallu je ostalo 360 gld.,
kakor tudi agentu na Dunaju baronu Werneggu 200 gld. Lekarničarjem Ferdinandu Frey-U in V. Frideriku Ostermanu so znižali od 50 na 4j gld. in Mariji Elizabeti Aichelbrenner v Novem Mestu od 100 na 45 gld., dež. selu Ivanu Josipu pl. S c h I u d e r b a c h u od 220 na 217 gld., topničarskemu stotniku Karolu Josipu pl. Wisenthallu od 350 na 2uo gld., plesnemu mojstru Ivanu Jakobu Wetstainu od 200 na l8o gld., vojnim trobentat jem : Ferdinandu Mihaelu Monu, Ivanu Josipu 'f a z o 11 u , Loreneu Wiserju in Pavlu Wo I Tu, Ivanu Josipu Kesicu in vojsk i-ni 11111 bobnarju Henriku Pastorju od 174 "a 157 gld., nakupovalcu
konj Bernardu Kunstmillerju od 350 na 315 gld., službo podkonjarja
Ivana (lašparja Ke r se h e i n e r j a z. 200 gld. so pa odpravili. Tiskarju Ivanu Juliju Mayrju so znižali plačo od 270 na 100 gld., ter odpravili
ono stavbenega mojstra Karola M a rt i n u z i j a s 75 gld., štirim stražnikom ljubljanskih stolpov so pa pustili po 25 gld., kakor tudi prejahačem (Ucberrcitcr) Ivanu Pa u m g a r t n e r j u, Gašparju Pongrazu, Francu Strusu, Matiji Mulcu Andreju Krönu in Frančišku Ksaveriju Trevnu po 50 gld. 37 kr. Čuvaju vrat Franca Karolu Pavlinu so znižali plačo od 250 na 200 gld. (mej tem je bila všteta nagrada 30 gld. za kurjavo posvetovalnice in 20 gld. za navijanje ure). Vratar deželne hiše Josip Jaklič je imel plače 36 gld., od oskrbovanja kapele 10 gld. in od ledenice 30 gld., dimnikarja Tobijo Antona Obermayrja so pa na novo nastavili s 40 gld. Plača vseh deželnih uradnikov in uslužbencev je tedaj znašala poprej 16.829 ß'd. 12 kr., I. 1730. so jo pa znižali na 13.636 gld. 39 kr. (Kranjski dež. arhiv v Rudolfinu, zv. 405, 1.) A. K.
Kotiovina Paul pl, NagertcMgg. Lansko leto je izšla zanimiva knjižica: M, •>. Plazcr, /)as Canal- umi Ke/ta-Tlint in Kärnten unter der Herrschaft des liislhums von Hamberg in Kranken (1007—1759). S. A. aus dem Oestcrr. Jahrbuch 1899. Wien 1899 str. 55. — V ti vestno in pregledno sestavljeni monografiji naborjetskega trga omenja pisateljica obširneje tudi rodovino Paul pl. Nagerschigg, katero je omenil že S. Rutar v »Izvestjih muz. društva« 1895, p, 261. Pauli (Paul, Pauli, de Pall, de Pol, Pavvl, di Poll, di Pol Zencco), prvotno benečanskega rodu, so se o času, ko je bilo naseljevanje Italijanov v Avstriji in posebno v naših pokrajinah vsled ugodnih trgovinskih razmer zelo v navadi (primeri naše Valvasorje, ("ojze itd.), naselili v Kanalski dolini, Lužnici, Žahnici, Nagorici nad Podkloštrom in v Naborjetu samem, kjer so vsled razumnega in pridnega gospodarstva kmalu dospeli do premoženja in ugleda. V listinah se omenja obitelj Pauli v začetku XVI. stoletja; 1. 1623. se imenuje Andrej 1'aul v neki pogodbi sodnik naborjetski. V Naborjetu in okolici so imeli velika posestva, plavže, par his, med katerimi je znamenita »benečanska palača«, katero je sezidal Jurij Paul, Matije Paula sin, v drugi polovici XVI. stoletja. V naborjetski cerkvi Marijinega obiskovanja so imeli svoj altar v kapeli sv. Janeza, z lastno grobnico, in svoje zvonove, na katerih so bile vlite podobe ss. Petra in Pavla. Imeli so v posesti tudi gradiča Nagerschigghof (sedaj Stiegeholl in Fuggcrau (sedaj »pri Ribiču« južno od Žilice). L. 1592. je cesar Rudolf II. v Pragi poplemeničil Jakoba Volbanka star. in Ivana Volbanka ml. s priimkom Nagerschigg (Nagcrschikh). Vsled verskega preganjanja so se nekateri Pauli, ki so bili prestopili k protestantski veri, izselili na tuje, tako Andrej Paul, Matije st. sin, in Matija, sin Volbanka st., katera sta se naselila v Vratislavi in ondi tudi umrla. |Andrej Paul je napravil v Vralislavi 11. avg. 1584 oporoko, katero so mestni svetovalci vrati-slavski 11. Jan. I. 1585. podpisali in z mestnim pečatom pečatih. Oporoka je bila poslana Paulovi rodovini v Naborjet z volili vred, katere ji
Andrej Paul svojim sorodnikom določil.) Mihael, sin Volbanka st., sc jc izselil v Rezno, kjer je dospel do časti; v pismu svojim nečakom Vol-banku ml. in liattisti iz I. 1637. se je podpisal >obrister Leittenamt«. Vdova njegova Ana se omenja 1. 163S. O bratih njegovih Avguštinu in Tomažu (ki se je še v Naborjetu oženil) se poroča, da sta se podala s svojim najmlajšim bratom Caharijo 1. 1609. na Švedsko, kamor sta prišla kmalu potem tudi Andrej in njegov sin Ivan ml., potem ko sta prodala posestva rodovine na Koroškem. Caharija (rojen 1. 1586., umrl v Stock-holmu 1. 1630.) je začetnik švedske linije; njegovih potomcev živi še dandanes kakih 30 na Švedskem. Ivan st. je prodal Nagerschigghof, katerega je po očetu podedoval, gospodu Troyerju ter se je izselil v Lindau, kjer je kmalu umrl; I. 163S je bila njegova udova Marija že omožena z g. Paizingerjem v Žabnici. R izven Nikolaja, ki je bil sodni pisar v Volš-perku, je ostal v domovini le Ivan Volbenk ml., ki se je oženil 1. 1622. z udovo Katarino pl. Oiristalnig-Gillitzstein, rojeno pl. Zeneggen-Scharfen-stein, ki je imela iz prvega zakona sina Jurija pl, Christalnigg-< iillit/.stein. Ivan Volbank ml. je bil cerkveni ključar; I. 1640 je postaj naborjetski sodnik. Umrl je 16. leb. 1649. — V drugi polovici XVII. stoletja je iz-mrla rodovina 1'aul v moškem kolenu. —- Rodovnik rodovine Paul pl. Nagerschigg:
Ivan Paul f 1564, soproga Veronika
Jakob.        Matija st., Volbenk It.
rotičan v Hi'ljaKu
žena Marjeta i/. Itablja
Ivan st., Andrej, Tomaž. Malija ml., Mibael, Aviiu'ttin. Cabarija
II Nikoldj   Ivan liki.
.liinj,    Andrej    Vemnika, Marjeta, Ana
f v Vra-      oninž. ODlOft. oinož.
tillari    Mager) v Windisili Alten-
St. Vidu hauHiT
Bill
And roj
Ivan Volbenk ml.  Barbara. Magdalena, Ana. Bernardina
t 1t Iii           nmofemia nmoAona
Caspar nt. Itoucdikt
v Beli Peil v Kanalu
Barbara otnoftana (iabr. pl,    Marija Magdalena onioleju) Zeneggen-bobarffenitein < «spar ml.
To podatke sem povzel i/, listin naborjetskega arhiva) katerih regeste
mi jc prepustila g, pisateljici.
IV Walter Šiniti, O. S. It.
Izdaje lil fcfdaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« Niti ii 111 .1 Blaoaikoi 1 Roalodnikl v Ijuidjaui.