PoStnlna plačana v gotovini
Leto XI., št. 108
Ljubljana, nedelja 11. maja 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešel nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
štirinajsti dan procesa
Včeraj je bilo v razpravi proti zagrebškim teroristom zaslišanih šest obtožencev, ki niso izpovedati ničesar
novega
Beograd, 10. maja. p. Danes je bil 14. dan
razprave pred državnim sodiščem za zaščito države proti članom zagrebške teroristične organizacije. Na obtožni klopi je 6edelo 15 obtožencev, že prej zaslišanih.
Na današnji razpravi je bil najprej zasli-
šan
< i
Stjepan Glušac,
mesarski pomočnik, ki je obtožen, da je bil v Bernardieevi skupini z namenom prirejanja atentatov na posamezne vodilne osebnost; v državi. Glušac izjavlja, da ni bil član nobene teroristične organizacije.
Glušac je bil pomočnik v Štrtakovj mesariji in ob neki priliki ie Bernardič, kak>r pravi obtožnica, rekel Glušcu. da bi bilo treba ubiti generala Belimarkoviča ter župana dr Srkulja. To svoje priznanje je Glušac ponovil tudi pred preiskovalnim sodnikom dr. Arnerijem ter dodal, da je takrat odvrnil Bernardiču: To ni zame. pustite me pri miru.
Na svojem današnjem zaslišanju je Glušac vse to zanikal ter izjavil, da sploh ni bil zaplet«) v kako zaroto, da soobtožencev ne poz.ia in da ni kriv.
Za njim je prišel na vrsto pri zasliševanju obtoženec
Milan Levnaič.
Odvrfnik dr. Gregurič je izjavil, da bo zagovarja Levnaiča namesto odsotnega dr. Andrije Kartica.
Tudi Levnaič, ki je strojni ključavničar in manjše inteligence, je pri današnji razpravi zatrjeval, da je vse neresnično, kar je na policiji priznal. Ni bil član nobene teroristične organizacije, zlasti pa je netočno, kar je na policiji govoril proti Bernardiču in Štrtak u.
Sledilo je nato čitanje zapisnika o njegovem zaslišanju na policiji in pred preiskovalnim sodnikom, kjer je bil Levnaič priznal, da sta ga Bernardič in Strtak najela za akcijo teroristične organizacije. Tudi to je danes vse zanikal.
Zagovornik dr. Gregurič: Odkod poznate Si f taka?
Levnaič: Njegova mesarija se nahaja pre-V> pota nasproti naše hiše.
Zagovornik: Odkod poznata Štefanca?
Levnaič: Bila sva skupaj v vojski.
Zagovornik: Ali ste bili že prej kdaj aretirani?
Levnaič: Bil sem nokoč aretiran kot vajenec, ker je nekdo izmed vajencev ukradel gospodarju v delavnici magnet in 6o tedaj Vs^ vajence aretirali.
Levnaičevo zaslišanje se je končalo z njegovo ponovno trditviio. da sploh ni sodeloval v nobeni teroristični organizaciji. Kot tretji je bil zaslišan
Ante Štefanič,
ti je tudi odločno zanikaval navedbe obtožnice. da je bil član teroristične organizacije, fetrtaka. Glušca in Livniča pozna. Svoje prejšnje priznanje, da je pripadal teroristični družbi, je danes zanikal.
Zagovornik dr. Urbih ga je vprašal, ali je bil prijatelj z Levnaičem.
Štefanič: Tako; samo sestajali smo se, nismo bili posebni prijatelji.
Mirko Debanič,
fe bil zališan četrti.
Predsednik ga je vprašal, če Je razumel obtožbo: odgovoril je, da je ni.
Predsednik mu je prečital obtožnico, t fcolikor ga obremenjuje, nakar je Debanič izjavil, da jo sedaj razume.
Debanič ie nato na predsednikov poziv pripovedoval o razgovoru, ki za je imel s Hadžiio.
Predsednik: Ali sta govorila o orožju?
Debanič: Nisva.
Predsednik: Ali je bilo govora o kaki organizaciji.
Debanič: Nit5 tega ne.
Pri zaslišanju na policiji ie bil Debanič priznal, da ca ie Franekič obvestil, da se pripravljata atentata na dr. Srkulia in dr. Rittiza. prav tako za ie obvestil, da ie bil izvršen atentat na nekeza kapitana. Franekič mu ie tudi dejal, da mu bo niezova organizacija dala orožie in da pripravlja Peklenske stroie. Napovedal mu ie sestanek za prihodnii dan na železniški postaji, kier ie bil tudi Hadži.ia.
Pri današnjem zaslišanju ie Debanič vse zanikal: priznal je samo sestanek na železniški postaji. Nadalje ie priznal, da ie ob koncu decembra poiskal v Belovarin dr. Leboviča in mu povedal, da ga Policija prezania. nakar mu je dr. Lebovič daroval 100 Din.
Sodnik Jankovič: 'Ali vas ie Franekič Vabil v svoio družbo k skupnemu delu?
Debanič: Ne.
Sodnik: Kaj veste o atentatu s peklenskimi stroii?
Debanič: Ničesar.
Nato ie bil ob 10.30 odrejen poluren odmor. nakar se je zasliševanje nadaljevalo ob 11.
Državni tožilec dr. Ucovič ie vprašal Debaniča. ali ie imel po aretaciji priliko govoriti z dr. Lebovičem.
Debanič ie to zanikal.
Državni tožilec ie pojasnil, da ie to vprašanje postavil zaradi teza. ker se ie našlo pismo dr. Leboviča. ki v njem navaia. da ga je Debanič ovadil. Državni tožilec ie predlazal sodišču, nai se to Dismo ob priliki prečita.
Na oredloff dr. Trumbiča. ki za je ta stavil v imenu vseh zagovornikov, je predsednik odredil, da v ponedeljek ne bo razprave. ker ie treba, da se ured; potrebno gradivo in da se bo zaslišanie ostalih obtožencev Jakoba Jelašiča. Milana Beziča ia dr. Mačka nadalievalo *v torek.
Zatem je bil zasiišan gostilničar
Fran Kuntič,
ki ie obtožen, da je prejel in shranil pet revolverjev sistema Walter in iih izročil Bernardiču.
Kuntič se le zazovarjal, da ni kriv. Bil mu ie izročen zavoi v varstvo in za ie res tudi prevzel, kaj ie bilo v niem. na ni vedel. Kot gostilničar je doslej prevzel v varstvo nad dva tisoč zavojev, nikdar pa jih n; odpiral in ozledoval. da ne bi žali! eostov. Nato ie izpovedal, da mu ie neznan človek dejal, da bo prišla k njemu neka gospa in mu prinesla zavoj, ki nai ga izroči nekemu mladeniču, ki se bo iavil z geslom »Sljeme«.
Predsednik za ie pozval, naj si ozleda obtožence in pove. ali se morda spomni, kdo ie bil dotični mladenič.
Kuntič le izjavil, da se ne more spominjati. kdo bi bil.
Ker ie Bernardič priznal, da je prevzel od nieza revolverje, k; so bili v zavoju, za ie predsednik pozval, nai vstane. Prav tako je pozval Štrtaka. ki ie bil takrat z Bernardičem.
Predsednik ie vprašal Kuntiča. če sta bila onadva mladeniča, ki sta prevzela od nieza zavoj.
Kuntič je odvrnil, da za Bernardiča misli. da ie bil. dočim trdi za Štrtaka. da gotovo ni bil.
Pri konfrontaci! je Bernardič potrdil, da je res sam odšel h Kuntiču po revolverje, dočim ga je štrtak čakal zunaj.
Obtoženi Kuntič je za tem jizjaviS, da mu oseba, ki mu je prinesla zavoj, sploh ni omenila dr. Mačka.
Predsednik: Ali ni bdi morda to Jelašič.
Kuntič: Na mojo dušo tega ne bi mogel reči.
Za tem je bil prečitan zapisnik o njegovi prejšnji konfrontaciji z Jelašičem, pri kateri je Kuotič izjavil, da ga je Jelašič obvestil, da bo prejel paket v varstvo, ker je to naročil dr. Maček.
Zagovornik dr. Bole je zahteval, naj se izvrši rekonstrukciija zavoja z revolverji. Na razpolago ima vse gradivo, ki je potrebno za rekonstrukcijo, s katero more dokazati, da Kuntič ni mogel vedeti, da je v zavoju prejel revolverje.
Zadnji je bi! danes zaslišan
dr. Milan Lebovič
iz Belovara, k! je tudii izjavi, da na kriv. O pripravah za demonstracijsko akcijo m ničesar vedel, smatra pa. da v tej akciiia ni bilo nevarnosti za javni red. Zaradi tega je mnenja, da državno sodišče mi pristojno, da ga sodi, ter je predlagal, naj se njegova zadeva izroči rednemu sodišču.
Dr. Lebovič je dalje oporekal navedbam obtožbe, da so ga Hadžrja, Prpič in Franekič obveščali o deta teroristične akcije. Priznava samo, da ga je Franekič iskal in da ga je Bernardič vprašal, alii bi se hotel sestati s Hadžfljo. Na to ie pristal in na sestanku so se razgo vari ali o politiki. Govoril je proti poklonitvenii deputaaiijš, o kajrf teroristični akciji pa mi bilo govora.
Drž. tožilec je vprašal dr. Leboviča, zakaj je naslovil neko svoje pismo z »Dragi podpredsednik!« ia kdo je ta podpredsednik, ki mu je pisal pismo
Dr. Lebovič je odgovoril, da na to vprašanje ne more odgovoriti
V omenjenem pdsrrtiu zatrjuje namreč dr. Lebovič temu podpredsedniku, da ne bo nikogar izdal niti obremenil, ker je vezan z živlietiiiem in prisego.
Sodeik Jankovič: Vi ste rekli, da niste vede® o pripravah za demonstracije z eksploziivi. Ali bi skušali te demonstracije preprečiti, če bi to vedeli?
Dr. Lebovič: Skušal bi jih pregovoriti, da bi tega ne storili.
Z Lebovičevirn zasliševanjem je bila današnja razprava končana. Nadaljevala se bo v torek z zaslišanjem Jakoba Jelašiča, kj je obtožen, da je bil duševni vodja zarote in da je frnansiral podjetje, nakar bosta kot zadnja zasftšana Milan Begič m dr. Maček.
Silno neurje v Dalmaciji
Šibenik, 10. maja. č. Zadnje tri dni je nad severno Dalmacijo razsajalo veliko ne« urje, ki je povzročilo mnogo škode in tudi več smrtnih slučajev. Prelom oblakov in debela toča sta povzročila hudournike v vinogradih, iz katerih je voda odnesla vso zemljo, tako, da je trsje ostalo povsem golo. V neki vasi blizu Šibenika je strela ubila mater in 2 otroka, v neki staji pa 12 prašičev. V selu FilipJakob je strela ubila nekemu posestniku kravo, v selu Bukovici pa neko žensko. Včeraj ponoči je neurje divjalo nad Kašteli. Toča je pobila polja v Kaštelskem zalivu. Najbolj sta prizadeta Kastel LukSič in Kastel Kambelovac.
V dobi razoroževanja...
Praga, 10. maja. A A. ČTK poroča: Upravni odbor Škodovih tvornic v Plznu je na svoji včerajšnji seji odobril obračun za leto 1929. Posli tvornice so se povečali napram prejšnjemu letu za 40 odst.. napram letu 1927. za 89 odst., napram letu 1926. pa za 118 odst. V škodovih tvornicah je bilo zaposlenih začetkom letošnjega leta 37.380 del lavcev, napram 32.374 l. 1929. čisti do* biček je narasel za 13,718.127 čeških kron na 62,002162 čeških kron. Na vsako dejni. co bo izplačanih 90 čeških kron dividende.
SENZACIJONALNE ARETACIJE V PRAGI
Energično razkrinkan je grde korupci jske aiere — Aretacije v ugledni družbi — Dramatik podpolkovnik Dvorak aretiran v gledališču pri
skušnji svoje nove drame
Praga. 10. maja h. V podkupniiiski aferi dr. Arnošta Dvoraka. ki ie. kakor smo poročali. v zvezi z nekaterimi druzimi častniki Dreiema! podkupnino za osvoboditve pri vojaških naborih, niso izdale preiskovalne oblasti danes nobenih novih informacij. Vojaška sodišča in civilna policija nadaljujejo z mrzlično nazlico poizvedovanja. ki bodo vsekakor trajala dalj časa.
O podrobnostih afere se ie izvedelo naslednje: Vojaške oblasti so izvede'e. da ie dr. Dvorak kot podpolkovnik v ministrstvu za narodno obrambo in predsednik nabornih komisii v Praži v številnih primerih — zovori se o 40 — prejemal denar za to. da je priznaval vojaškim obveznikom nesposobnost za službo. Policija ie nocoj aretira'a v zvez' s tem dva sinova bančnega ravnatelja dr. Hechta. sina pre-mogovneza barona in multimiliionarja Wei-manna in sina zrofa Lažanskeza. Obtožba bo naperjena tudi proti njihovim staršem.
Dr. Dvorak in major Petak sta bila že
Ljubljana, 10. maja.
Danes je na sv onem stanovanju v banski palači podlegel dolgi in težki bolezni bivši ljubljanski in mariborski: veliki župan g. dr. Fran Vodopivec. Boleha! je že dalje časa. Lani v avgustu je odšel na Dunaj, kjer je bil zaradi črevesnega ralka operiran. Operacija je sicer dobro uspela, ni: pa mogla zavratne bolezni udtušiti in ko se je dr. Vodopivec po daljšem lečenju na Hvaru zopet vrnil v Ljwblija.no, je začel vnovič vidno hirati. Pred osmimi dnevi je padel v agonijo, ki ga je rešila silnih bolečin.
niiiin
11
< A
Dr. Fran Vodopivec se je rodil 25. novembra 1879 v Ajdovščini kot sin premožnega kmečkega posestnika. Gimnazijo je študira} v Gorici, pravo pa v Gradcu, kjer je L 1905. promoviral. Med dijašlklimi leti je bil kot družabnik pri slepem grofu Pinno. bivšem tržaškem namestniku, na njegovem gradu pri Ve-likovcu. V tej svoji službi se je navadil večiih jezilkov, predvsem francoščine. Po doktoratu je stopil dr. Vodopivec v politično upravno službo. Prideljen je bil najprej okrajnemu glavarstvu v Ve-liiikovcu, kjer pa ni mogel izhajati z okrajnim glavarjem, zagrizenim Nemcem. Prosil je zato za premestitev in res prišel k namestništvu v Trst. Pozneje je služboval pri okrajnih glavarstvih v Tolminu in Ptolju, od koder je bil ob izbriihu vojne poklican v poljedelsko ministrstvo na Dunaju.
Po vojni': je bil dr. Vodopivec v raznih juigoslovenskih inozemskih komisijah. Med drugim je bil .prideljen naši plebiscitni komrsfji v Celovcu in komisiji za razmejitev med našo državo in Madžarsko. Bil je tudii član meddržavnih komisij za ureditev obmejnega prometa med našo državo in Avstrijo rn končno še član komisije za ugotovitev imovinskih interesov bivše Kranjske in Goriške in komisije za razdelitev arhivov med Jugoslavijo in Italijo.
Od 1. 1922. je vodil dr. Vodopivec pri pokrajinski vladi v Ljubljani oddelek za splošne policijske zadeve. Od tod je bil 1. 1924. premeščen kot namestnik velikega župana dr. Ploja v Maribor. Leta 1925. je bil imenovan za velikega župana v Mariboru, novembra istega leta pa upokojen. Vrnil se je v Ljubljano, ker ga je univerza izbrala za honorarnega docenta upravnega prava. Na univerzi je predaval do 5. marca 1927. ko je bil (imenovan za ljubljanskega
snoči izročena divizijskemu sodišču. Policija ie v Dvorakovem stanovanju vso noč vršila hišno preiskavo ter je zaplenila obširno korespondenco in 44.000 Kč v gotovini. V zvezi s to afero je bil popoldne zaslišan Klavni režiser vinohradskeza zle-dališča Bor. ker ie baje posredoval za dr. Dvoraka. Vse te ovadbe pa so se izkazale kot lažnive, nakar je bil Bor zopet izpuščen. Dr. Dvoraka so aretirali snoči trije avditorij pri poskusni predstavi njezoveza dela v gledališki dvorani vinohradskeza »Hlahola«. Prihodnii teden bi se bila morala vršiti premiera njegovega noveza dela »Balada morilke« v Narodnem zledali-šču. ki jo bo oa ravnateljstvo najbrž odpovedalo. Primer dr. Dvoraka je prvi. da je bil v repub'iki aretiran podpolkovnik in še v tako umazani aferi. Minister za narodno obrambo je izposloval za njegovo aretacijo najvišje dovoljenje.
Dr. DvoFak ie Po končanih študijah takoj vstopil v voiaško zdravniško službo. Sedaj je star 49 let in veli a kot naj od-
ličnejši sodobni dramatski pisatelj. Njegova najimenitnejša dela. ki so bila izrana v Narodnem gledališču, so med drugimi »Hu-siti«, »Kralj Vaclav IV.« itd. Ironija usode je hotela, da ie dr. Dvorak trdil v komičnem delu »Matiia Pravični«, da je vsa se? danja družba korumpirana in se zdi pošten človek v sodobni družbi skorai neverjeten in prav smešen. Ko so se pojavili na Češkoslovaškem iz Rusije prvi vplivi komunizma. je bil dr. Dvorak vnet pristaš teh naukov in ie že sanjal, da bo postal voditelj čeških komunistov. V tei smeri je nekaj let sodeloval pri listu »Rude Pravo«, vendar se ie pozneje preoriientiral. Dr. Dvorak je živel zelo razsipno in tičal tudi pozneie, ko je prejemal bajne dohodke, vedno do vratu v dolgovih. Trditve, da je bil Ieziionar. niso resnične.
Druži aretiranec maior Petak je bil v resnici Ieziionar, vendar je bolan človek, ki je opravljal samo Pisarniško službo in je najbrž podlegel vplivu dr. Dvoraka.
Važna sodna razprava v Zagrebu
Na zatožni klopi so bili včeraj obtoženci, ki so pomagali pobegniti od policije zasledovanim teroristom
Zagreb, 10. maja. n. Danes se je vršila pred zagrebškim sodiščem razprava proti 45-letni seljakinji Ani Markulin iz Hrašča pri Vel. Gorici in njenemu sinu Josipu, iker sta lani meseca novembra skrila v svojem skednju Mi o Babica in ZvonimiTja Pospišila, ki sta bila po umoru Tonija Schlegla in policistov Josipa Keča ter Mate Trenskega na begu, nadalje proti veteriniarju dr. šimeto Debeliču in pravniku Vatroslavu Strausn, ker sta pomagala Mladenu Lorkoviču pobegniti iz Zagreba v inozemstvo, čeprav sla vedela, da je član.tajne teroristične organizacija proti finančnemu pregledniku Davi-dn Ratkovieu v JVrdinandovu, ki je . pomagal Marku Hraniloviču, da je prešel preko Drave in pobeenil na Madžarsko, proti manipu-lantu davčnega urada Franju Bunjevcu. ker je za nagrado 200 Din dovolil Hraniloviču, da je prišel skosa kolodvor s 50 kg eksplozivov, ter bančnemu prokuristu Antonu Besh-eu. ker je dal na razpolago avtomobil, s katerim je Mlad en Lorkovič pobegnil iz Zagreba.
Dane« sta ee pred sodiščem Jana m Josip Markulin zagovarjala, da nista vedela, da sta Babic in Pospišil morilca, ker sla dejala, da sta bila samo izgnana iz Zagreba, pozneje pa sta jima grozila z revolverji, da ne smeta nikomur povedati, da ju skrivata v svojem skednju. V strahu, da bi ne zažgala hiše, sta o tem molčala celih 14 dni, potem pa je Stjepan Markulin, ki se sedaj nahaja v zaporu zaradi prestopka proti zakonu o zaščiti države odpeljal z vozom Babica in Pospišila na železniško postajo, da sta pobegnila dalje.
Dt. Debelič se je zagovarjal, dla fe na prošnjo gospe Lorkovičeve, ker je z njeno družino v zelo dobrih odnošajih, spremil njenega sina Mladena v avtomobilu v Po-dravje, ni pa vedel, da hoče mladi Lorkovič pobegniti v inozemstvo, ker so mu dejali, da gre samo k nekemu svojemu prijatelju v Podravje, kjer se hoče skriti tako dolgo, dokler ne bo pred policijo rešena njegova zadeva zaradi nošenja revolverja brez dovoljenja.
Dijak Straus, ki je spremljal Lorkoviča kot svojega tovariša v Podravje, se je zagovarjal, da ni vedel, da namerava Lorkovič pobegniti iz države, kakor tudi ne, zakaj je hotel to storiti.
Bančni prokurist Ante Beslič se zagovarja, da mu je bilo samo znano, da ima mladi Lorkovič neko afero s policijo, zaradi česar mu je posodil avtomobil iz pie-tete proti družini pokojnega dr. Lorkoviča, s katero je bil v najboljših odnošajih.
Finančni stražnik David Ratkovič se je zagovarjal, da je prišel k njemu seljak Ignat Domitrovič iz Ferdinandovca s prošnjo, naj bi prepeljal nekega človeka na Madžarsko, kar je storil samo zaradi tega, ker mu je Domitrovič dejal, da je njegov brat.
Na razpravi ni bilo zaslišanih nobenih
velikega župana. Na tem mestu je ostal do preureditve države v banovine, nakar je moral zaradi bolezni zapustiti aktivno shižbo.
Med težko in odgovorno službo se je pokojni dr. Vodopivec tudi vneto publicistično udejstvovail. Napdsal je več raizprav v »Slovenskem Pravniku«, »Ca9U« in v beograjski »Policiji«. Agil-no se je udejstvovai tudi v raznfh organizacijah javnega interesa in bil poleg drugega do svoje smrti predsednik »Jadranske Straže« v Ljubljani.
Dr. Fran Vodopivec je biil sposoben m vesten uradnik, zelo dober upravni jurist. Ko je zavzemal vodilna uradniška mesta, se ni dal vezati na suho črko paragrafa, temveč se je dal voditi po uvidevnosti in zdravem razumu. Kolikor je Mo to ob njegovi odporn« moči mogoče, se je trudil, da bi bil tudi na vse strani objektiven. V koflikor se mu to ni posrečilo, so bile krive pač razmere. ki .fitn on n? bil kos in jih gotovo tudi ni odobrava?.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
prič razen atentatorja Marka Hraniloviča, ki so ga ob 5. popoldne pripeljali iz zapora. Ta je namreč na policiji izpovedoval, da ga je prepeljal na Madžarsko, ko je šel k svojemu bratu, obtoženi Ratkovič. Danes je Hranilovič v razpravi kot priča to zanikaL
Zato je predsednik sodišča prečital njegovo priznanje na policiji, kjer je izpovedal, da ni šel na Madžarsko k svojemu bratu, temveč na poziv Gustava Perčeca.
Hranilovič je pri današnjem zaslišanju izjavil, da je k njemu došel neznan človek v Zagreb in mu dejal, da ga kliče njegov brat na mejo. Neznanec mu je tudi rekel, da ga bo spravil preko Drave. Zato finančni stražnik Ratkovič ne more biti kriv.
Razprava je bila končana ob 8. zvečer, razsodba bo izrečena v ponedeljek ob 8. zjutraj.
Prometni minister nenadoma obolel
Beograd, 10. maja. AA. Včeraj je izne« nada obolel na vnetju slepiča minister pro« meta g. Lazar Radivojevič. Nahaja se v sanatoriju Živkovič, kjer so ga operirali. Operacija je dobro uspela in je stanje boL nika zadovoljivo. Operiran je bil snoči med 22. in 23. uro
Zastopstvo SKJ v vsesokolski zvezi
Beograd, 10. maja AA. Včeraj se ie vr-šifla seja izvršnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije o določitvi delegatov za vsesokolsko zvezo, ki je pred kratkim sprejeta Sokola kraljevine Jugoslavije za svojega člana. Na seji je bilo sklenjeno, da bosta naša delegata g. Engelbert GangJ ia Gjura Paiumkovič.
Razprava proti Josipu Predavcu
Zagreb, 10. maja. n. Dne 17. t. m. se bo ored sodiščem pričela glavna razprava protli Josipu Predavcu, ki je obtožen krivde zaradi propasti zavarovalne zadruge »Previdnosti« in Hrvatske seljačke zadružne banke.
Čsl. strojevodje v Zagrebu
Zagreb, 10. maja. n. Dopoldne so dospeli v Zagreb s posebnim vlakom češkoslovaški strojevodje, ki so na ekskurziji po Jugoslaviji. Na kolodvora so jih sprejeli zastopniki raznih društev, mestne občine, vojske, vlade itd. Njihov vlak je prišel ves okrašen s češkoslovaškimi in jugoslovenskimi zastavami ter cvetjem. Dopoldne so si gostje ogledali mesto, opoldne pa so imeli v kolodvorski restavraciji skupen obed. Popoldne so si ogledali razne zagrebške tvornice, ob 9. zvečer pa jim je mestna občina priredila ▼ Gradskem podrumu banket. Jutri ob 5. zjutraj odpotujejo v Ljubljano.
Jugoslovenski dom v Pragi
Praga, 10. maja. h. Ministrski svet se je bavil te dni z vprašanjem dovolitve kres ditov za gradnjo »Jugoslovenskega doma«, ki naj bi služil v prvi vrsti nastanitvi j'u» goslovenskih dijakov. V poslopju bi bilo prostora za okroglo 100 dijakov. Podjetje je v rokah Češkoslovaško-jugoslovenske li« ge, glavni inicijator in. vodja akcije pa je primator dr. Baxa in zastopnik prosvets nega ministrstva. Pričakovati je, da se bo pričelo poslopje graditi že v prihodnjem letu.
Ita Rina v Zagrebu
Zagreb, 10. maia. n. Nocoj ob pol 7. ie dospela semkaj slovenska fitaska igralka Ita Rina. Priti bi imela že ob pol 12. m se je na kolodvoru zbralo več zastotmikov tiska m filmskih podjetij, da bi }o sprejeJi. Ker je ne&je med potjo zamuila priključek vlaka, je dospela šele zvečer. V Zagrebu bo Jutri prisostvovala predvajana nekega iiima, v katerem je sama sodelovala.
Onemogočen je vojnih konfliktov
Dva predloga varnostnega odbora Društva narodov za preprečen je vojn v bodočnosti
Ženeva, 10. maja d. Varnostni odbor Društva narodov je ime! včeraj zaključno posvetovanje o predlogu, ki ga je stavila Nemčija 1. 1928 za oiačame sredstev, s katerimi bi lahko Društvo narodov preprečevalo izbruh vojn. Na podlagi posvetovanj varnostnega odbora je bil izdelan načrt mednarodne pogodbe, ki bo predložen bodočemu plenarnemu zasedanju Društva narodov. Ker se delegacije v varnostnem odboru niso mogle sporazumeti, sta bila sestavljena dva različna predloga.
Prvi predlog odgovarja francosko-polj-sfcim zahtevam, ki so Jih podpirali tudi zastopniki držav Male antante, dru®i predlog pa je rezultat razprav angleške, italijanske, japonske in nemške delegacije. Prvi predlog predvideva mere za preprečenje spopadov v slučaju nevarnih konfliktov med državami ter obsega med drugim predlog, da bi te države na poziv Društva narodov umaknile svoje vojaške čete za
črto, ki jo bd dotočil Svet Društva narodov.
Drugi predlog ni tako točno izdelan ter prepušča Svetu Društva narodov, da postopa v takih slučajih popolnoma po svojd uvidevnosti in da izda ukrepe, ki se mu zde potrebna za preprečenje izbruha vojnih sovražnosti. V smislu tega načrta pa imajo prizadete države pravico odreči izpolnitev teh odredb ako smatrajo, da niso v skladu z njihovo nacionalno varnostjo. O priliki zaključka posvetovanj ie govorila cela vrsta delegatov, med njimi angleški lord Robert Cecal, ki je izjavil, da je angleška vlada pripravljena sprejet; v slučaju konflikta s kako državo odločitev sveta Društva narodov v vsakem primera, ki ne bi ogra. žal narodne varnosti.
Posvetovanje je zaključil predsedmik dr. Beneš, ki ie ugotovil, da se je posrečite razjasniti težko vprašanje postopanja Društva narodov v slučaju nevarnosti spopadov med članicami Društva narodov.
Reševanje politične krize v Španiji
Edini rešitelj monarhije je bivši notranji minister Santiago Albo, ki bi sestavil liberalno vlado in razpisal volitve
Madrid, 10. maja, s. V Bilbau izhajajoči list »Liberal« je izvedel od dobro poučeirh osebnosti, da smatrajo bivšega liberalnega notranjega ministra Santiaga Albo v krogih, ki so blizu kralju, za moža, ki bi edini mogel rešitli sedanjo politično krizo v prid monarhije. Alba je baje pripravljen prevzeti v ugodnem trenutku ministrsiko predsedstvo, pri čemer bi prevzel istočasno tudi mesto predsednika liberalne stranke. Voditelja liberalne stranke grof
Romanones in markiz AJhuzemas sta nato pristala. Alba bi sestavil liberalno vlado ter naibrže že v oktobru razpisal nove volitve. Kakor se zatrjuje, bi b:l kralj pripravljen dovoliti tudii gotove, koncesije v ustavi.
Pariz, 10. maja. AA. Po poročilu »Dai-ly Maila« so vojaške oblasti v Barceloni; prijele dva kapitana, ksi sta osumljena, da sta se udeležila tajnega republikanskega sestanka.
Zadruge smejo prodajati blago le članom
Beograd, 10. maja. AA. Ministrstvo za trgovirc :n industrijo je obvestilo ministrstvo za finance, da posamezne nabavlalne in konzumne zadruge v mnogih primerih prodajajo svoje blago vsem in vsakomur, samo ne zadružnikom, kakor to določa zadružni zakon. Zato je davčni oddelek ministrstva financ poslal finančnim direkcijam razpis, v katerem odreja, naj od vseh tovrstnih zadrug zahtevajo, da priobčijo s svojimi poslovnimi bilancami za preteklo leto tudi podatke o številu polnopravnih zadružnikov, o obsegu in vrsti nabč:vi;almh poslov s potrdilom, da je I> 1 ves posel opravljen samo z zadružniki. \ primeru, da se ugotovi o teh za-drugnh. da ne vrše poslov samo s svojimi zadružniki, morajo finančne direkcije. take zadruge obremeniti po zaikonu n neposrednih davkžh.
Sobotni nogomet Remis med Anglijo in Nemčijo, poraz Gradjanskega proti Madžarom
Berlin, 10. maja. g. Danes popoldne se je vršila z napetostjo pričakovana meddržavna nogome;-na tekma med Anglijo in Nemčijo, ki j« osra.a po ogorčenem boiu z obeh strani neodločena s 3:3 (2:1). G-oM so padli v naslednjem redu: 7. min. Bradiord (Anglija), ?0. min. R. Hoffman.n (Nem&-ja), 30. min. Watson (A.). Po odmoru: 5. min R. Ho rimami (N.), 17. min. R. Hotimann (N.), 31. m'n. Watson (A.). Angleži in Nemci so pokazali odličen no-gomet; posebno Nemci so dali morda svojo dosedanjo na.fbolišo igro. Občinstvo, ki ga je bilo 50.000. je bilo z igro zek> zadovoljno.
Dunaj, 10. maja. g. Vienna : Austria 1:0 (0:0).
Praga. 10. maja. h. Hungarn (Budimpešta) : Bohemians 3:2 (1:1).
Zagreb, 10. maja. n. Danes se je v iMakslmiru vršila nogometna t-eknra med FC Budai 33 proti tukajšnjemu Gradia.nskemu, ki se je končala r. rezultatom 3:1 (0:1). Madžari so bili anatno v premoči te-r so zaslužili zmago.
Junaška mladenka
Novo mesto, 10. maja. Včeraj popoldne okrog 4. je padel v Krko pri Murnovih his šah dveletni sinček gospe Kovačičeve, ma» li Piro. To so opazile perice na mestnem perišču na levem bregu Krke, ki so začele prestrašene klicati na pomoč. Na njihove klice je prihitela k reki gospodična Iva Murnova iz Kandije, ki se je mudila v vi« notoču svojega očeta Ko je videla, kaj se je zgodilo, se je brez premišljanja vrgla v vodo, priplavala do otroka in ga spravila na kopno ter ga rešila na ta način sigurne smrti. Njen požrtvovalni čin je izzval med prebivalstvom splošno odobravanje.
Materinski dan v ljubljanskem gledališču
V znamenju Materinskega dne le ljubljanska šolska mladina vprizorila včeraj popoldne v opernem ■ gledališču izvirno pravljično igro gdč. Mare Grošlieve »Dve Marički aH brez mamice«. Za prireditev je vladalo precejšnje zanimanje in ie bila zadovoljivo obiskana. Igra ie v celoti prav posrečeno delo. tehnično spretno narejena, vsebinsko mikavna in prožeta z globokim etičnim duhom: zabavala ie staro in mlado in držala cledalce od začetka do konca v napetosti. Zrežirala io ie avtorica sama. Tudi izvedba ie bila taka. da ie občinstvo popolnoma zadovoliila. Sodelovala ie šolska mladina raznih stopenj in obeh spolov: v igro ie vpletenih tudi več pevskih točk. ki so bile efektno ■ zapete, nekatere vloge pa so naravnost prijetno presenečale. Ne bi bilo napak, če bi se ta vnrizoritev še ponovila. Vsekakor ie bila posrečena proslava Materinskega dne in aplavz, ki so ga bili deležn; sodeluioči in avtorica-režiserka. je bil res iskren izraz priznanja in hvaležnosti navzočega občinstva.
Hmeljski trg
Žatec. 10. maja. h. Zanimanje za himelj je bilo v preteklem tednu zelo živahno. Iskane so bile predvsem prvovrstne vrste, toda tudi manj vrid-no blago. Dnevno je bilo prodanih od 30 do 70 sto-tov, enkrat celo 160. Cene 550 do 650 Kč. Do sedaj je bilo v Žatcu Javno žigosanih 1S3.000 sto-tov žateškega bmel.ia lanske letine.
I ♦
U *
I ♦
Jadranska Straža, oblastni odbor v Ljubljani,
javlja žalostno vest, da je 10. maja t. 1. preminul njen velezaslužni predsednik
:
t
u
: i♦ i* i» : t
bivši veliki župan v Ljubljani.
Slava njegovemu spominu!
V Ljubljani, dne 10. maja 1930.
S
»I
!
: «■
j
: ♦i : :
! »i
:
Zakon o nelojalni konkurenci je danes dobil
obvezno moč
Nelojalna konkurenca
Kakor znano je bil 11. aprila t. 1. proglašen in v »Službenih novinah< objavljen zakon 0 pobijanju nelojalne konkurence, ki je danes, to je mesec dni po objavljenju, dobil obvezno moč. Ta zakon je za naše trgovske ia industrijske kroge velike važnosti in vsebuje določbe glede pobijanja nesolidne in nelojalne konkurence, ki ne dajejo oškodova-emu podjetniku odnosno trgovcu samo možnosti preprečenja nesolidne reklame, temveč mu dajejo tudi pravico zahtevati povračilo storjena škode. Vrhu tega pa vsebuje zakon administrativne določbe glede označevanja teže, količine in izvora blaga ter glede prepovedi dajanja nagrad in premij v trgovini, ki imajo namen ščititi konsumenta
Zakon se deli na štiri dele: prvi del se nanaša na civilno-pravno zaščito, drugi del na kazensko pravno zaščito, tretji del vsebuje administrativno-pravne predpise, četrti pa splošne in zaključne odredbe.
Dejanja proti dobrini običajem v trgovini
Splošno določilo § 1. pravi: Kdor v trgo vinskem poslovanju zaradi konkurence stori delo, ki ni v skladu z dobrimi običaji in bi moglo oškodovati drugega konkurenta. 6e sme obtožiti. Namen obtožbe je zabraniti taka dejanja, preprečiti s tem nastali položaj in nadoknaditi povzročeno škodo.
Nelojalna reklama
Kdor o razmerah svojega ali tujega podjetja objavi ali govori karkoli, kar bi moglo povzročiti zmoto ali zmešnjavo in s tem d-i-ti podjetju prednost v konkurcnci na škodo drugim konkurentom, je lahko tožen zaradi prepovedi razširjanja takih vesti, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Tu gre predvsem za podatke o kakovosti in količini, o prirodi in sestavi blaga ali dejanja, o prodajnemu tržišču in prodajnih pogojih, o imovini In kreditni!.' razmerah, o načinu produkcije tn določevanju cen, o zaščiti blaga po patentu, vzorcu, modelu ali po žigu, o metodah produkcije in poslovodstva, o osebnih razmerah, o trajanju in obsegu podjetja, o povodu, vzroku ali svrhi prodaje ali dela, o stanju zalog in o odlikovanjih ter prednostih. Pod odlikovanji je razumeti tudi uporabo slike Nj. Vel. kralja ali kakega člana kraljevskega doma, državnega ali javnega grba, drugih državnih emblemov, uradnih znakov, punc, znakov in imena rdečega križa, če konkurent nima tozadevna dovoljenja. Ta § bo v praksi morda najvažnejši, ker so primeri take nelojalne reklame najpogostejši.
Neresnično označenje blaga
Kdor neresnično označi izvor blaga sme biti tožen zaradi prepovedi takega označevanja, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Kot neresnična označba izvora blaga se smatra vsaka označba, ki more v poslovnem prometu stvorih" pogrešno mnenje, da je blago proizvedeno v gotovem kraju, na gotovem mestu ali v gotovi državi, in sicer tudi tedaj, če proizvajalec nabavljene predmete opremi z znakom svoje firme, imena ali žiga, kar bi meglo zavesti do mišljenja, da prdizvod izhaja^ iz njegovega p^i $tja. Kot neresnično označenje pa se ne smatra. Če domači trgovec tuj proizvod pušča v promet z označbo lastne firme, imena ali žiga, če ee tujemu blagu ne daje s tem značaja domačega izbora. Označba ali opis blaga v tujem jeziku se ne smatra kot neresnična označba, če je izvor jasno naveden. Označbe, ki so v" prometu izgubile označevanje izvora in so poslale običajne v označevanju vrste, se smejo uporabljati, toda brez dodatkov kakor >pristni«, »prirodni«, >originalni<, ki bi mogli izzvati napočno naznranje o izvoru
Geografski nazivi
Geografski nazivi vinskih proizvodov in mineralnih vod ter njihovih izdelkov se ne morejo nikoli smatrati kot označbe vrste ali kakovosti in se torej smejo uporabljati le za blago, ki dejansko izvira iz dotične-ga kraja. Ta predpis pa »e ne nanaša na nazive vinskih proizvodov, ki se uporabba-jo po pose-mi vrsti trte, izvzemši, če tega pristojno ministrstvo za gotovo vrsto ne predpiše drugače. To načelo 6e na podlagi ministrske naredbe lahko uporablja tudi za nazive drugega blaga, ki se proizvaja v gotovih krajih, katerih podnebje ali zemlja voliva na svojstva blaga. Inozemski nazivi krajev se v primeru reciprocitete lahko zaščitijo z naredbo.
Obrekovanje
Kdor o kakem podjetju, 'o osebi podjetnika ali upravitelja podjetja ali o proizvodih drugega podjetja zaradi konkurence iznaša ali prenaša vesti, ki morejo škodovati podjetju ali podjetniku, bo obsojen, ako ne dokaže resnice. Z obsodbo se imajo izreči prepoved iznašanja in prenašanja vesti, ukrepi za preklic in povračilo za storjeno škodo. Pod vestmi je poleg ustmanih, pismenih in tiskanih podatkov razumeti tudi slike in kakršnekoli priprave, ki so namenjene ali sposobne, da jih zamenjajo.
Zloraba označbe tujega blaga
Konkurent, ki uporablja ime, firmo, posebni naziv kakega podjetja ali druga zunanje znake na način, ki more povzročiti zmedo med kupci glede firme ali posebnega naziva podjetja, ki se upravičeno ali običajno poslužuje tega naziva, je lahko tožen zaradi prepovedi take uporabe, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Tudi v primeru da podjetnik drugemu podjetniku dovoli tako uporabo, se sme vložiti tožba proti podjetniku, ki uporablja naziv tako, da izliva zmoto, odnosno če pravi izvor na samem blagu ni dovoljno označen. Ta predpis se ima uporabljati tudi na naslove in zunanjo opremo knjig in tiskanih del, na naslove gledaliških, glasbenih in kinematografskih del, če se uporabljajo a način, ki lahko izzove zmo-do med konsumenti.
Podkupovanje
Kdor posredno ali neposredno nudi, daje ali obljublja poklon ali kako drugo korist osebi, zaposleni v kakem podjetju ali osebi, ki dela po nalogu nekega podjetnika, in sicer v nameri, da s pomočjo njegovega nedopustnega postopanja doseže za sebe ali za kakega drugega prednost v konkurenci na škodo drugega konkurenta, sme biti to-
zaradi prepovedi takeea dela in na povračilo e tem storjene škode. Tožena je lahko tudi oseba, ki v poslovnem prometu zahteva, sprejema ali dovoljuje, da se ji ^bljubuje darilo ali kaka druga korist za
tako nedopustno postopanje aa škodo delodajalca ali na ikodo drugih konkurentov.
Zloraba in izkoriščanje tajnosti v produkciji in trgovini
Oseba, ki je zaposlena pri kakem podjetju in ki brezpravno sporoči (dokler je v službi) drugi osebi tajnost v produkciji in trgovini, za katero je zvedela v službi in ki se lahko uporabi v tekmovanje, je lahko tožena zaradi ugotovitve ali prepovedi takega dejanja in na povračilo storjene škode. Ti predpisi ne veljajo glede znanja in spretnosti, ki si jih je zaposlena oseba pridobila v izvrševanju poslov. Tožen ja lahko tudi agent ali potnik, ki brez dovoljenja lastnika podjetja v svrho konkurence dela na korist drugega konkurenta, kakor tudi konkurent. ki take osebe izkorišča, če so mu bili
znani odnošaji do prvega podjetja.
*
Skupni predpisi in kazni
Povračilo storjene škode se lahko zahteva od osebe, ki je vedela ali morala vedeti, da njeno delo lahko prinese škodo drugemu konkurentu. Pravica tožbe na povračilo škode in izgubljenega dobička pripada edino konkurentu, ki je bil z delom nelojalne konkurence oškodovan. Poleg povračila škode in odpadlega dobička more sodišče tožitelju na zahtevo prisoditi tudi gotovo vsoto za odškodnino zaradi povzročene osebne žalitve in osebne škode, ki jo ima sodišče po svobodnem preudarku določiti do največ 100.000 Din. Če je za storjeno škodo odgovornih več oseb. tedaj odgovarjajo za škodo vse osebe solidarno.
Ako je bilo delo nelojalne konkurenca objavljeno v tiskanem spisu, namenjenem za razpečevanje, tedaj so osebe, ki sodelujejo pri izdajanju in razpečevanju takega tiskanega dela labko tožene na povračilo storjene škode, ako so vedele, da so podatki sposobni, da izzovejo zmešnjavo in s tem prednosti gotovemu konkurentu na škodo
Če ugotovi sodišče, da je stranka predložila ali neosnovano vodila tožbo iz zlobe, se kaznuje na zahtevo dnute stranke ali po službeni dolžnosti do 50.000 Din. Ta kazen se v primeru neizterljivosti spremeni v zapor do mesec dni.
Sodna pristojnost
Za civilne spore, ki se vodijo na podlagi tega zakona, so neglede na vrednost spornega predmeta pristojna trgovinska sodišča. Civilni spori v smislu tega zakona pa se po sporazumu strank lahko razpravljajo in rešujejo tudi pred razsodišči zbornic za TOI. Privatno-pravne zahteve predvidene po tem zakonu zastarijo ▼ šestih mesecih od dne ko je zainteresiranec zvedel za dejanje ali za škodo in za izvršilca dejanja. Če pa iz-vršilca ni mogel ugotoviti, zastara zahteva po treh letih, od dne izvršitve dejanja. Pri osebah, ki trajno vršijo delo nelojalne konkurence, pričenja teči rok zastarelosti šele z dnem. ko je oseba prenehala z nelojalno konkurenco.
Kazensko-pravna zaščita
Kdor vrši nelojalno konkurenco po tem zakonu v svrho zavajanja k zmoti ali za dosego materijalnih koristi, stori prestopek kazenskega dejanja, za katero se po privatni tožbi (poleg odškodnine) kaznuje denarno do 50.000 Din ali z zaporom do 1 leta ali pa z obema kaznima. Sodišče more po lastnem preudarku, zlasti v primeru ponavljanja kazenskih dejanj po tem zakonu, izreči tudi izključenje krivca od sodelovanja pri vseh javnih licitacijah in nabavkah.
Administrativno-pravni predpisi
Tretji del zakona vsebuje administrativno pravne predpise, katerih kršitev kaznuje prvostopna upravna oblast.
Trgovinski minister more z naredbo predpisati, da ee sme gotovo blago v splošnem ali samo v trgovini na drobno prodajati ali nuditi ali izvažati samo v edinicah, predpisanih po številu, teži, pc opremi, po izvoru. Dalje sme predpisati, da se mora gotovo blago pred puščanjem v promet ali pred izvozom preizkusiti, odnosno kemično analizirati in opremiti s posebnim znakoin ali žigom (punco) za kontrolo in garancijo. Ta odstavek je zlasti važen, ker omogoča, da se z minisrsko naredbo nvede obvezno sig-niranje hmelja. Dalje sme minister z naredbo predpisati, da se mora gotovo blago opremiti z označbo tvrdke, producenta ali prodajalca.
Prepoved premij in daril v trgovini
Zakon prepoveduje v trgovskem poslovanju obljubljanje ali dajanje nagrad v denarju, v blagu ali v kaki drugi obliki v svrho privabljanja kupcev in to ne glede na način pridobivanja take nagrade, bodisi potom sreče ali neposrednih premij. Niso pa prepovedane bonifikacije, zaradi plačila pred dospelostjo plačilnega roka (skonto), popusti pri takojšnjem plačilu v gotovini, običajni rabati, običajno dajanje daril stalnim kupcem ob novem letu ali sličnih prilikah
in običajni reklamni dodatki k kupljeaenn» blagu.
Prepoved kuponske trgovine
Zakon prepoveduje kuponsko trgovino, to ie vršenje prodajnih pogodb, e katerimi se kupcu obljubuje ugodna nabava blaga pod pogojem, da na podlagi izročenih kuponov, ki vsebujejo pogoje, privede ponudniku druge kupce, ki stopijo s podjetjem v enake pogodbene odnošaje. repovedano je tudi kupovanje po tem sistemu in so vse take pogodbe neveljavne.
Kazni.
Kdor prekrši gornje administrativne predpise. odnosno naredbe, izdane po teh pred pisih. se kaznuje od strani prvostopne upravne oblasti zaradi prestopka z denarno kaznijo do 1500 Din ali z zaporom do 1 me -eca ali z obema kaznima.
Te kazni se uporabljajo tudi nasproti sokrivcem ali inirijatorjem.
Zaključne odredbe
Ta zakon obsega ves poslovni promet v produkciji, v obrt? in trgovini m se ne uporablja na pobijanje nelojalne konkurence v krogu drugih prostih poklicev. Konkurent je vsak podjetnik, ki blago iste ali slične vrste prodaja ali proizvaja ali ki vrši dela iste, odnosno slične vrste ali splošno dela kot podjetnik v isti ali «lični panogi. Za blago se smatrajo tudi proizvodi kmetijske, šumske ali rudarska industrije.
Na predlog stranke lahko sodišče tako v civilnem, kakor v kazenskem postopanju odredi, da se obsodba. Uo je dobila izvršilno moč. n,i stroške druge stranke objavi v enem ali več časonisih. pri čemer odredi sodišče časopise, višino objavljalnib stroškov, rok objave in način objave. Dohodki odpro-danih slvari in denarne kazni, ki izvirajo iz določb upravnih oblasti po tem zakonu, 6e stekajo v fond pri banskih upravah za podpiranje in pospeševanje gospodarskih ustanov, predvsem strokovnih šol.
Sodelovanje zbornic
Predpisi slede geografskih nazivov in glede predpisov o označevanju števila, teža in opreme blaga, o provenjenčnem označevanju in o označevanju blaga z žigom proizvajalca, se izdajajo in menjajo po zaslišanju Zbornic za TOI in drugih zainteresiranih udruženi. Zbornica so dolžne dajati oblastem mišljenja in sporočila o sumljivih slučajih, zlasti pa o vprašanju, če je iznaša-njc gotovih podatkov sposobno, da izzove zmoto in o vprašanju, če je gotova označba izvora postala običajna kot označba vrste in kakovosti blaga.
Inozemci, ki nimajo v naši državi podjetja, morejo zahtevati zaščito po tem zakonu le na podlagi reciprocitete, ki jo marajo dokazati. Po u vel javi jenju tega zakona je mogoče vložiti tožbe le, če nepravilno stanje Se iraja in le za škodo, ki je nastala po uveljavljanju tega zakona
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Nekoliko toplejše, vendar še vedno spremenljivo vreme: tekom dneva se bo vreme zboljšak). Jutri zjutraj bo v višjih legah nevarno za slano.
I
4 — OOOO*— I>fn
zaslužite brez težav, ako sprejmete zastopstvo naše firme. — Oglasite se še danes s ponudbo pod »Priljubljen predmet« na Pu-blicitas dd„ Zagreb, Gunduličeva ulica 11.	5926
I
tfludolf Jtadevan
tapetniH m
(/e/eerafer
6457
se ;e preselil na Mestni irj stev. 13
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Po Din
10.000
Dne 8. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
sta zadeli srečki štev. 8.068 in Stev. 38.156
Po Din 2000 so zadele srečke št. 46631, 75156 in 86946.
Po Din 500 so zadele sledeče srečke št. 8.020, 9.756, 9.794, 13.879, 17.971, 17.989, 17.992, 19.117, 19.121, 19.128, 27.704, 27.709, 27.729, 29.244, 29.257, 34.165, 34.194, 34.198, 35.361, 35365, 35.397, 36.647, 37.708, 38.118, 38.121, 38.129, 38.153, 39.504, 39.510, 44.105, 44.107, 44.110, 44.123, 44.134, 46.616, 47.412, 47.438, 47.455, 48.327, 48.393, 56.059, 56.060, 56.064, 56.067, 56.076, 56.087, 57.314, 57.329, 57.351, 58.861 66.431, 66.448, 66.477, 66.481, 67.511, 67.553, 67.555, 67.573, 69.130, 69.172, 69.179, 69.192, 69.195, 72.097, 73.783, 75.001, 75.050, 75.055, 75.085, 75.189, 75.160, 75.178, 75.181, 75.195, 77.324, 77.336, 77.341, 78.070, 82.469, 82.487, 86.976, 87.204,
58.863, 68.713, 75.002, 76.664, 87.218,
58.864,	59.530,
68.738,	68.798,
75.012,	75.025,
76.690,	77.322,
87.233, 87.234, 87.238, 87.908, 87.966, 87.981, 87.810, 87.868, 87.871, 89.143,
89.145, 89.153, 96.664,
96.856, 96.875, 98.105, 98.142, 98.157, 98.985.
Žrebanje bo trajalo do 6. junija t. 1. in se bo vršilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mai dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igrranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati.
Zadružna hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
(Poletna oblačila
z« da me ftt Jospede
r priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki
SF.Lukič
Stritarjeva ulica
Domače vesti
*	Spomenik kralj« Petru v Beograda. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru ▼ Beogradu je zbral doslej prosto; voljnih prispevkov v skupnem znesku 1,300.000 dinarjev. Beograjska mestna ob* čina pa je obljubila, da bo dala prime-no mesto za spomenik brezplačno na raapo* lago. Pripravljalni odbor bo v bližnjih dneh razpisal natečaj za skico spomenica.
*	Nov advokat. Kakor razglaša Advokatska zbornica, je bil 2. ma-ia g. dr. Josip Godrrič vpisan v imenik advokatov s sedežem na Vranskem.
*	Natečaj za inženjerie — hidrotehnike. Ministrstvo za gradbe je razpisalo natečaj za pet inženjeriev — hidrotehnikov. Re-ilektanti naj se javijo personalnemu odseku ministrstva za gradtoe ter naj predlože tndi potrebne dokumente v smislu 51. 12. sradirfškega zakona. Prijave se sprejemajo do 20. t. m.
*	K izletu Jadranske straže. Rok za pri-■j&aša-niie »deležni'kov, ki hočejo z Jadransko Stražo na morje, se bliža koncu. Do 15. t. m. se morajo odločiti vsi, ki nameravajo napraviti izlet za res m al denar (prvi ra-ared 960, drugi razred pa 745 Din z vso oskrbo), im se prijavit, ustom eno ali pismeno »a rzJetno pisarno: prof. Franjo šič. Vogalna ivlica 3, Ljubljana. Metonikti si bodo ofo priPtoi fcfleta ogledali Sušak. se vozili * tediio do Splita in dalje do Trogira. Za brano m prenočišče ie preskrbljeno, v ko-TTcor se ne bo jedlo in spalo na pa miku, v na bolnih hotelih.	_
iO% - 15%
si prihranite
sko kupujete modro, sivo ali pa aluminijasto posodo, katero dobite v veliki izberi pri tvrdki z železnino 5533
STANKO FLORJANClČ Ljubljana _Sv. Petra cesta 35
*	Ledenjaki prihajajo. Nenadoma ra_ ]e začelo mraiziita. Bos nas va-.-uj bolezni in hitre smrti! Morda si nekateri s skrbjo vtikamo toplomere pod pazduhe in čakamo, da nam potrde mrzlico — bolezen. Pa $ morda obvesi razjarjeno oko na koledarja, kjer šele vidiš, kaj js z zadevo. Glei ga šsmemta, sai res. ledenjakj prihajajo! Sam »lomefc vedi, zakaj so prav tj svetniki morati sprejet; te vloge. Partkracii, bi otvori 10 žaflostono procesijo, je bil vendar pohleven mučenec. Servaoii je bili častitljiv škof. o katerem pripovedtsie legenda, da na njegov grob nii nikda- padel »neg. Čuden svetnik to, kii se še po smrti brani snega. nas pa plaši ž nii m že poldrago tisočletje. Bonifacij pa je bil hud bojevnik proti poganstvo ter so ga Nem-- -obrlf s sekiro, ko je hotel posekati rojfihov sveti brast Tesa so postavili za zadnjega, da nas tepe z mrazom in grozi s pozebo sredi mara. Smučark se že razgledujejo im vohajo po zraku: Če poide po tej poti naprej. Ho še ugodna smulka v planinah. V mislih že Iščejo zaprašene smroS. Pa reci. da nima narod prav, ko govori: Sam Bog ve, zakaj je kaka reč dobra. Mraz ie dober za smučarje, smučarji za smuko, kmet je pa že tako navajen trpljenja in pokore Pa ie vse v redu rn mir besedi.
*	Prenočišča za obiskovalce I.iublianske-ra velesejma. Preskrbo prenočišč v hotelih al5 privatnih stanovanjih za obiskovalce Ljubljanskega velesejima bo prevzel tudi letos stanovanjska urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega ur?da bo pregledala vse prijavljene sobe. da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistima in udobnimi prenočišči.
*	Izbima tekma za Lnxemburg V začetku JoHija bo v Lusemfourgu tekma mednarodne
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(Ste-viikc za označbo kraja pomenijo- 1. Cai ©pasovamja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin, 9. max. tem., 10. min. teimp.)
10. maja 1930. Ljubljana: 7, 762.9, 7, 85, E2, 10, dež, 15.6. Maribor 7, 762.5, 7, 80, NW3, 10, dež, 6.0. Zagreb: 7, 762.7, 10, 70, E2, 10, dež, 0.1. Beograd: 7, 762.7, 10, 80. —, 4, —. —. Sarajevo: 7, 761.6. 9, 80. S2, 8, —, —. Skop= lje: 7, 760.1, 13, 70, N\V4, 4, dež, 2. Split: 7, 758.4, 14, 80, —, 1, dež, 4.
Solnce vzhaja ob 4.35, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 19.33, zahaja ob 4.5. — Naj« višja temperatura danes v Ljubljani: 9, najnižja 6.2. Najnižja temperatura: v Ma* riboru 6, v Zagrebu 9. v Beogradu 6, v Sas rajevu 7, Skoplje 6, Split 11.
gimnastične federacije. Izbirna tekma m-goslovenskih Sokolov bo danes v Ljubljani na letnem telovad-išču Ljubljanskega Sokola. Dopoldne ob 9. se začne tekma na orodijai. popoldne v lahki atletiki. K tekmi so se prijavili: Šutnti, Gregorka, Antosie-wiciz, Orel. ŽiJfč, Zupančič Gatoe, Zupančič Nefltj (Ljubljanski Sokol) Porerrta, Mali, Sket (Ljubljana I.). Štuikdi, Primožič. Ar-noš. Lat>a*ne. Čelhar (Maribor) in Rarner (Mettiika). V primeru slabeča vremena se tekma preloži v telovadnico Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
Restavracija.	Penzion.
MILAN ZUPANC
Toplice pri Straži
nudi cenj, gostom, zlasti letoviščarjem kar najboljšo postrežbo z gorkimi in mrzlimi jedili ter dobrimi in izbranimi vini.
Popoln penzion od Din 35 do 40.
Vsa potrebna pojasnila daje lastnik.
*	Občni zbor društva Industriicev in ve-letrgovcev v Ljubljani bo v sredo 14. t. m. ob pol 4. popoldue v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Razprava bo važna, zato je želeti čim večje udeležbe Slamov.
*	Udruženie lugoslovensklh narodnih železničarjev in brodarjev bo imelo v nedeljo 11. t. m. ob 8. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (Miklošičeva cesta) XJI. (XVI.) redni občni zbor oblastnega odbora Ljubljana.
*	Osrednje društvo strojnikov in kurja-čev za Slovenijo nam Javlja, da ie bfla sklenjena na rednem mesečnem sestanku z delegati Društva ispiitamiih stroj ar a iz Zagreba resolucija, da se ustanovi Savez vseh izprašamih strojnikov kraljevine Jugoslavije, ki bo zastopa! obrambo strojniških pravic, ki do danes še niso zaščitene. Ta resolucija se popolnoma strmin z reso. lucijo. ki so jo sprejeti delegati Društva is-Pitanih stroiara v Zagrebu in Društva ma-šinista v Beogradu.
*Sneg na višjih hribih. Iz Zagorja nam pišejo: Deževje zadm/jSIh dni ie pomaknilo temperaturo proti ničli. Včeraj zjuraj pa sta prebivalce Zagorske doline presenetila Sv. Planina in Kuim z belo čepico. Če se prehitro zjasni, se je bati slane, ki bj na-pravtila na že močno razviti vegetaciji veliko škodo.
Otvoritev 15. maja.
Vse ugodnosti cenenega bivanja. — Do 15. junija še znatno znižane cene. — Prospekt dobite na zahtevo.	7046
*	Slavnostna otvoritev električne razsvetljave v Trogiru bo 1. wlia ter se bo
istega dne tudi svečano izročila zastava Sokoiskeinu društvu v Trogiru, a ne splitskemu Sokolu, kakor smo pomotoma rorp-čali. Zastava ie diar Nj. Vel. k.'ilji.
*	Češkoslovaške šole v Jugoslaviji. Češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu inž. Andrej PukJ in dT. Josip Folipredht, ministrski svetnik jz Prage, se nahajata na potovanju po Jugoslaviji in pregledujeta češkoslovaške šole. Folprecht je izjavil, da ie z rezultati, doseženimi v teb šolah, zelo zadovoljen.
*	Smrtna kosa. V noči od 8. na 9. t m.
je v deželni bolnici v Gradcu podlegel posledicam hude operacije g. Janko Karbaš, gostilničar in posestnik v Gornji Radgoni. Kakor smo že poročali, se je njegovo kritično stanie v zadnjem času nekoliko izboljšalo ter ie celo dan pred smrtio prejela rodbina telefonsko obvestilo iz bolnišnice. da je zdravstveno stanie precej boljše: naenkrat pa se je v noči preobrnilo na slabše in smrtna kosa mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil včeraj prepeljan v Gornjo Radgono. Pogreb bo danes na pokopališče pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
7077
V^ Vsakdo, po Dolenjskem
se opozarja na povoljne zveze avtobusne proge:
Noto mesto — Krško in obratno (ostali kraji po želJD
Na razpolago tudi avtobus po naročilu za izlete in slično! Vsemu p. n. občinstvu, stanujočemu ob sami progi se priporoča
Avtolms podjetje J. KOS, Novo mesto
rao mi
UM, Ul KA«G It*«), I
CENIK GRATMI
*	Čuvajmo redko cvetlico! .V Zasavju cvete ta čas redlka cvetlica, d»Seči votčšn (latinsko daphme cneonum). S svojo živo-rdeoo barvo napravija po sfcaJovju in peščenem svetu, kijer se naraje drži, prav sK-kovit vtis. Mno®i izletniki, še boli pa cvetlični! prekiupčevaJci, trgajo dišeči votoin v velikih množinah in ga pzvažajo. Opozarjamo. da ie ta cvetlica pod za§čito m da Ima vsakdo, pri komer se zaloti volčin, opravka z obalstvom.
*	Veljavnost jubilejnih znamk podaljšana. Obtok našfti znarrtk, i-zdanlh ob pritoki tisočletndce hrvatskega kraljestva, je podaljšam za nadailtinih šest mesecev, to je do 1. novembra tekočega leta.
*	Monsignora Toma Ztrpana sklad. Ciril Metodovi družbi sta poslala za ms®r. Toma Zupana sfklad ženska podružnica Maribor 150 D5n in podružnica Kranj 218 Din. Lepa hvala! Cela zrrka znaša 23.660 Din.
*	Ciril Metodova ženska podružnica ▼ Ribnici je nabral a »a družbo mesto veselice 700 Din. Iskrena hvala!
*	Silna nevihta v severni Dalmacija, tz Biograda na moru poročajo v silni neviihKi, ki ie prosili torek divjala nad severno Dalmacijo. 2e zgodaj v jutro so se pojavili na nebu temni oblaki ob močnem grmenju. Ko pa se je vihar nekoliko pomiri, se je vlila ploha, pomešana s točo, dobelo kakor orehi. Nevihta je trajala od devetih dopoldne do ene popoldne. Na peščenih krajiih je n alfi v odnesel skoraj vso zemlljo, tako da ta teren nj več sposoben za kako kulturo. Vinogradi so uničeni, oljke polomljene in obrambni zidevi oduešerti. Voda je poplavila Meti in napravila mnogo škode. Letina je skoro popolnoma uničena. Občinska uprava je o katastrofi obvestita barcs/ko upravo s prošnjo, da se škoda ko-misilV>na'llno oceni. Enaka nesreča je zadeia tudi Poljane in Bar a tu! na otoku Pašmanu.
' rfSki premet), Rado Hribar (avtomobilizem) dr. Duilar in ravn. Rntar (propaganda).
■— Umetniška razstava sodobne jugo-
j »lovenske grafike se otvord danes v Jako-i pftčevem paviljonu v Ljubljani. Ta pri redi-j tev bo brezdvomno i^ireden kulturng dogo-1 dek pri nas, kii se je udeleže s svojimi deM vsi reprezentativni slovenski, hrvaški in stovensfci umetniki. O razstavi bomo še poročafc. Otvoritev bo danes 11. t m. ob pol 12.
a— Svetlslav Petrovi ▼ Hhnu »Baron Trenk«. Samo še danes bo predvajal kino »Ljubljanski Dvor« prekrasni film »Baron Trenk«, ki nam predoouie l!ju!bavne pustolovščine bivše cesanice Marije Terezije na dunajskem dvoru. Film je divno delo in si ga mora vsakdo ogledati. Partnerica Sve-tislava Petroviča je lepa Lil Dagover, ki igra cesarico Marijo Terezijo. Predstave danes ob 3., pol 5.. 6., pol 8. in 9. Vstopnice pa 2. 4, 6 in 8 Dim. Predprodaja od pol 11. do 12 dopoldne. — Jutri največjjj Janmi.nig-sov film »Krik mesa«
u— Iz gledališča. V oneri se bo drevi pela premijera Bravničarieve opere »Pohujšanje v dolini šentfloriianski«. Začetek ob 20. Dolžnost naša ie. da si ogledamo to najnovejšo lepo slovensko opero. — V drami bo drevi ob 20. prva renriza Begovi-čeve tragikomediie »Pustolovec pred vrati«. ki ie že dosegla ori premiieri velik uspeh in je občinstvo ponovno klicalo pred zastor avtorja in sodeluioče. Avtor se ie o vprizoritvi zelo laskavo izrazil.
ZOPET NOV ZVEZEK KAKL MA1EVIH SPISOV IZŠEL,
namreč H. zvezek »Po divjem Kurdi-stanu« z vsebino: V ječi — iz ječe — slovo od Amadije. — Cena Din 13.—. Naroča se pri Cirilovi knjigarni Maribor.	7067
*	Vse higijenske ustanove, bolnice Itd.
uporabljajo za razkuževanje SAN1TOL, ki kakor lfool povsem zanesljivo zamori bakterije. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-1H.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Termalno kopališče Čatežke toplice otvori letošnjo sezono s 15. t m. Ostanek starega primitivnega kopališča je bd letos porušen in se je zgrradrlo novo poslopje poleg obstoječe kuhinje. Aikrototerma od + 53° C pri visoki radiioaktivnosti termalne vode se z uspehom uporablja pri lečsnju revmatizma, pri ženskih boleznih, prj vseh kroničnih efcsudatin itd. V predsezoni do 3. junija popust pri stanovanjih.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira In lika tovarna Jos. Reich.
*	Nove moderne barve damskifa čevljev. Stalno menjanje modnih barv nai ne vznemirja naših dam, ker lahko prebarvajo svoje čevlie s Braunsovo barvo »Viilbra« za usnje.
*	Za birmance priporoča tvrdka Novak, Kongresni trg 15. krasen pjavi ševnot za obleke po 130 in fini kanngarn po 160 Din Oglejte si!
Vozni red za Din 2-
(po poŠti Din 2.50 in je poslati v znamkah naprej, ako se naroči le en izvod) za vse železniške proge in avtobusne zveze Slovenije, izide v torek v Cirilovi tiskalni v Mariboru.
Autotaksi
M. Jnvan
Kocenova nI. 5. TtMti
2821
Iz Ljubljane
u— Naše ljubljansko občinstvo, kj je že
tolikokrat pokazalo, da je prožeto slovanskega duha, vljudno vabimo, da se v čim večjem številu vdeleži čeških gostov na kolodvoru danes oto 9.15 dopoldne.
u— Mladinski koncert slovenskega učiteljskega pevskega zbora bo v nedetlio 11. t. m. ob pol 11. v veliikfi dvorani Uniona. Na sporedu bodo iste skladbe, ki JKi je pe? učiteljski pevskj zbor na svojih mladinskih koncertih v Pfzmu, Pragi, Olomucn, Brno, in dnvgiih čeških mestih. Češka šolska mladina je do zadnjega napolnila veBke dvorane v zgoraj omenijenih kra.rih, v nedeTjo pa naj napolni tudi naša mladina dvorano Uniona ter se tam navdušuje za lepo ju-goslovensiko pesem. Starše opozarjamo, da pošljejo mHadino na ta koncert.
u— Iz občinskega sveta. Kak"or poroča včera'j&rnM »Slovenec«, je ra-vTiateffi Jugoslovanske tiskarne g. Karo! Čeč odložil svoje mesto v ljubljanskem občinskem svetu, v katerega je bil imenovan povodom zadnje njegove rekonstruffcofje.
n— Člani Češkoslovenske obce in Jogo-slovensko-češkoslovaške Rge se poziva"«, da se vdeleže sprejema češkoslovaških strojevodij na glavnem kolodvoru danes v nedelo ob 9.15.
u— Tujskoprometni svet ljubljanske občinske uprave, imenovan na zadnji občinski s»S, je imet v petek svojo prvo sejo, na kateri se je konstituirali in" si je določa) referente za posamezne panoge svojega delokroga. Za načeMka tuiskoprometnega sveta je župan dr. Ptic imenovan podžupana pirof. E. Jairca. Za referente so brifli določeni gig. ravnatelj Šebenfflc (prenočišča m staM-sflka), dr. SteSe (spomeniki), inž. Subic (arhStekibura), Irfflp. Wester in BadOura (turistika) locdfflk žel. dšr. Petek (želez-
n— Velikodušnost ljubljanskih vrtnarjev.
Prejeli smo: Oto priliki materinskega dne so ljubljanski vrtnarji fivrdk Šimenc Ivan. Herzmansky, Keše, Pavlin in Šimenc Pave? napravili lepo gesto. Revnim otrokom, ki nimajo sredstev, da bi kupili rože in razveselili matere oto rainhoveim dnevu, so po vseh javrnili osnovnih šolah podarili ovetia. Pa ne Ie cvetja, ki ovene. nego celo rož v lončkrh so bili otroci deležni. Dejanje je tako lepo, veselje dece in mater tako veliko, da čistem potrebo .izraziti omenjenim tvrd-kam v imenu otrok in mater ter v imenu tukaiišnjih osnovnih šol iskreno zahvalo. Hvaležno je tvrdlka.ni za ta 5in tudi učiteii-stvo, saj mru s takimi deiaruS pomagaro vzgajati deco v ijiulbezni do matere, do nje. ki je med vsemi bitji naiiveč ljubila, največ žrtvovaila io tudi največ trpetla. Iskrena hvaia! — Andrej Rape, mestni šolski nadzornik.
a— Pouk v kuhanju s plinom. V sredo in petek 14. in 16. t. m. bo v šentjakobski šoti (vhod iz Florianske ulice) pokazala gdč. Pergova z Dunatia, kako naj se s plinom kuha. da je poraba plina 5im manjša. Prvi dam bo predavanje in kuhanje ob 16, dne 16. t. m. pa ob 20. Vstop bo dovoljen le proti izkaznici, ki se dobi brezplačno v pisarni mestne plinarne.
n— Predavanje o radiju. Primarij dr. Pogačnik bo predavali v ponedeljek ob 19. v Ranita o radiu; 11. del
n— Francoski inštitut v Ljubljani opozarja na predavanje gospe Jerasove: »Phileas Lebesgue«. PhiHčas Lebestgue se ie mnogo bavil z jmgoslovemsko literaturo. Gospa Jerasova bo prebrala tudi nekaj Jugoslaviji posvečenih, a še neobjavljenih pesmi. Opozarjamo na zanimivo predavanje k"j bo v torek 13. t. m. ob 21. v Narodnem domu.
u— Legitimacije za mlekarice. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam javlja: Mlekarice, ki uvažaiio mleko v Ljubljano, se opozarjajo, da je tržnina na mleko odpravljena za tiste, kii s*2'oim odjemalcem dostavljatjo mleko na dom. Take dobijo na mestnem dohodarstvenem uradu na oglu Gosposvetske in B?eiweisove ceste legitimacije, ki dovoljujejo oprostitev tržnine na mitnicah.
u Dobrodelna tombola. Osredmje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana, priredi tudi letos veliko tombolo 18. t. m. v prid svojim bolnim članom, udovam in sirotam. Prosimo cenjeno občinstvo, da blagovoli podpirati to humanitarno prireditev.
Kot najboljše
sažno in domače zdravilno sredstvo proti
zobo- in glavobola, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
DoMrm g« r oripioalnfli plombiran* M©klsn*e*h r priM.ni predTojni kakovosti t »seli droperi-jafc ia trgoTiaafa % mneamni blagom.	98-a
...................................
......M
u— S podstrešia ukradeno perilo. V noči na petek se je prikradel neznan tat v podstrešje hiše št. 96 na Celovški cesti in našel prav lepo priliko za svoje udeistvovanje. Čeprav je bilo v podstrešju se sušeče perilo še mokro, ga to ni motilo. Odnese/l je na Škodo Frančiške Likovičeve razno spodnje perilo, nato pa odšel v prvo nadstropje in se splazil v nezaklenjeno kuhinjo hišne lastnice Fran je Novakove, kjer je našel tudi nekaj ženske obleke in jo odnesel s seboj. Za tatom dosllej še ni sledu.
u— Dva vloma v barake. Vlomi v zidarske barake so skoro na dnevnem redu. Včeraj je pnriavil zidarska mojster France Aušič rz Sneberja na stražnici 3, da je bil v noči na petek izvršen v barako poleg stavbe Franceta Presetnika na Šmarskj cesti staramo dirzem vlom. Tat je odnesel na škodo delavcev razno zidarsko delavno obleko im dva suknjiča. Tam je našel celo nekaj stekflenic zdravil, kii jih je tudi vzel s seboj. Kot osumljenca, da je izvršil ta vlom, zasleduje policija nekega Osmana M., ki pa je menda že izginil iz Ljubljane. —
V noči na četrtek je bilo Vlomljeno v barako ob progi v Zg. Šiški. Neznan tat je odnesel na Škodo Leopolda Prosena par 6r-~ih ponošenih hlač in volneno sivo iopico. Polastil se ie nadalje še sive obleke, ki je bila last delavca Mihaela Horvata. Oškodoval je oba delavca za nad 1000 Din vrednosti.
u— Tatvine večje vsote denarja. Zlatar
Danijel Zupane v W!olfovfi u>!ioi je naznanil da mu je te dni neznan storilec ukradel veliko vsoto denarja. G. Zupane je imel Listnico spravljeno v suknjiču, kii ga je obesil v čuimnato poleg trgovine. Na nepojasnjen način pa je prišel tja v teku popoldneva neznan zlikovec, ki je v ugodnem trenutku posegel v žep in listnico izmakni. V ukradeni Jistnici se je nahajalo 6 bankovcev po 1000 Din, legitimacija Zadruge urarjev m nekaj starih avstrijskih bankovcev.
u— Proti revmi se priporoča masaža. Zato se potrudite takoj k strokovnjaku v kopališče hotela »Slona«. Za gospode vsako sredo, čertek in soboto od 7.30—18.30 in nedeljah od 7.30—12. ure na razoolago.
u— Listnico ie izgubil slep invalid. V njej so bili za njega važni dokumenti im 100 Din. Najditelj se prosi, da listnico z dokumenti odda v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, 100 Din pa si naj obdrži.	___
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespaniu. srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jo-sefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu' in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Jose-fova« voda pri pojavih, ki jmajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceri.iskih trgovinah.
HUMANIK
s
PLATNENE
-Df£x
NAjBOl JJI IN VENDAR CENENI
Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri!
ZVOČNI FILM
Tebe sem liubil
2ivljenski roman lepe, mlade pevke. — Ganljivo! Nepozabno!
Elitni Kino Matica
Telefon 2124.
Čarobni nemški
V glavni vlogi poje in govori v nemškem jeziku
%MaJy ^Christians
Film, ki ga nemška kritika imenuje nemški »Singing Fool«.
u— Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro Tebna, Ljubljana, Mestni trg 25-1. Telefon 25-80.
Takoj s prvim solncem moramo pričeti s solnčnimi ko-peljmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGEROL, OLJEM AU NIGEROL KREMO za solnčenje in masažo. (Patent št. 5922).
— Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Maribora
a— Nova ureditev Zdravstvenega do«
ma. Tekom zadnjih dni se je tukajšnji zdravstveni dom preselil iz dosedanjih pro« štorov (v oblastni stanovanjski hiši) v no« ve, od banske uprave mu prepuščene pro« store v dvoriščnem na novo zgrajenem po« slopju bivšega oblastnega dvorca. V pri« tličju je dečji dispanzer in pride tja po« zneje tudi še mlečna kuhinja s hladilnico. Prvo nadstropje je rezervirano za posta« jo za dojenčke s 25 posteljami. V drugem nadstropju pa je na desno šolska nolikli« nika, za katero se bo v kratkem šs naba« vil poseben inventar za splošni in zobo« zdravniški ambulatorij, na levo pa sero« bakteriološki oddelek V torek 13. t. m. se bo vršilo glede podrobne organizacije do« ma še posvetovanje v prisotnosti g. direk« torja Higijenskega zavoda v Ljubljani dr.
, Pirca.
Okasijska prodaja damske letne obleke že od Din 60.—
naprej: umetna svila
Din 120.—
sur. svila, crep de chine 7080	Din 240.—
P. MAGDlč, Ljubljana Aleksandrova c. št. 1« Oglejte si razstavo!
a— Iz gledališča. D?nes popoldne ob 16. bo prtredi>tev ženskega društva »Materinski dan<, zvečer ob 20. pa se ponovijo Parmo ve »C ar ione Amazonke«, po zniža« nih cenah in kuponih. — Nova izvirna drama znanega slovenskega dramatika dr. Atojziija Kraigherja »Na fronti sestre Žive« se bo vrpriaoniia v najkrajšem času.
a— Hiter napredek avtomobilizma na deželi. Razvoj avtomobilizma v naših me-stih v zadnjih letih trnfi na deželi na ostal brez posledic. Konjska vprega se vedrio bolj umika in v nekaterih vaseh mariborske okolice, posebno po Slov. goricah, kmalu ne bo več boljšega trgovca afi obrtnika, kj ne bi imel avtomobila. Po nekaterih vaseh jfih imaio že 5—6 in celo več, prevladujejo pa seveda tovorna vozila.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 12. t. m. ob 8. zvečer bo predaval režiser ljubljanske drame g. prof. Šest o pomembnem predmetu »Kako se vedem doma in v dražbi«. Izobraženega človeka prva naloga je, da sipravi v čim večjo sktodnost izraževanje svoje osebnosti s principi estetike, e tiske in lepih običajev.
a— Protituberkulozna liga v Rušah. V Čertek se ie pod vodstvom upravitelja ekspoziture OUZD v Mariboru vršil v občinskih prostorih v Rušah ob zelo lepi udeležbi sestanek radi ustanovitve krajevne protifcuibeik uJozjie Mtge v Rušah. Po kratki razpravi se je konstituiral nasllednji pripravljalni odbor: predsednik g. Anton Krejči, ravnatelj tovarne za duš'k in predsednik zveze iredustnjijcev, podpredsednik g. Alojz Majcen, šofeki upravitelj v Setarci a— RekrutaciJa letnika 1910. Glavni nabori za mesto Maribor bodo od 16.—21. maia v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva 39. Rekrutna komisija prične poslovati vsak dan ob 7. zjutraj m se morajo naborni obveznik? predstaviti referata! komisiji točno ob določe:?; umi.
a— Sestanek trgovskih in privatnih na« meščencev. V torek, dne 13. t. m. se bo vr« šil ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamor« cu« za vse nameščence zelo važen sesta« nek, na katerem se bo poročalo o doloc« bah v predlogu za novi obrtni zakon, ki se tičejo pravic in dolžnosti nameščencev in tozadevni spreminjevalni predlogi od stra« ni nameščencev. Ker bo s tem zakonom do« ločena usoda nameščencev za nedogledno dobo, je v skupnem interesu potrebno, da se nameščence o tem pravočasno obvesti.
a— Smrtna kosa. V petek zvečer sta umr« la v splošni bolnici gospa Marija Daniš, žena mehanika glavne pošte, stara 30 let in g. Anton Resnik, mizarski pomočnik, star 27 let.
a— Nova izolirnica, zgrajena pri splošni bolnici, je bila včerai dopoldne ob pol 10. od dekana pri Sv. Magdaleni blagoslovlje« na. Otvoritev je še odložena, ker notranja ureditev še ni popolnoma dovršena.
a— Mariborski in ne Felberjev otok. Z ozirom na še vedno se ponavliaioče jezi« koslovne razprave o nazivu Felberjevega otoka, je treba opozoriti na dejstvo, da je občinski svet mariborske mestne občine, ki je zemljeknjižno lastnica tega otoka, na '
podlagi predloga Olepševalnega društva že na eni svojih lanskih sej sklenil, da se ima otok imenovati odslej naprej Mariborski otok. Olepševalno društvo je ta predlog stavilo v smislu sklepa ankete, ki se je vr« šila ob sodelovanju raznih mariborskih društev.
a— Kopališko restavracijo na Maribor« skem otoku je kopališki odbor na svoji zadnji seji oddal za tri leta v najem g. Jo« sipu Majdiču, restavraterju v Grajski kleti.
a— Pristojbina za ogled kopališča na Mariborskem otoku do otvoritve. Kopali« ški odbor je dovolil mariborskemu Olep« ševalnemu društvu, da sme do dneva otvo« ritve pobirati od posetnikov na Maribor« skem otoku, ki pridejo ogledovati nove ko« pališke naprave, pristojbino in sicer po 1 dinar od odraslih in po 50 par od otrok.
a— Rdeči pozdrav iz Vipavske doline. V petek in soboto so prispete na mariborski trg prve češnje, sicer lepi rdeči sadeS, katerih okus pa je še^bolj vode m Vrh tega so zelo drage. Sicer pa se že naše domače češnje tako razveseljivo razvijajo, da nas bo morda že proti koncu maja pozdravil njihov rdeči smeh. Ce ne pride toča, bo letos zefo bogata letina domačih češenj.
a— Pogojno odpuščeni kaznenci. Včeraj zjutraj je tukajšnja moška kaznilnica iz« ročila predstojništvu mariborske policije 20 kaznencev, razen dveh Dalmatincev sa« me Slovence iz Slov. goric, Kranjskega itd., ki so bili po novem kazenskem zakonu s pooblastilom ministra pravde pogojno od« puščeni. Mariborska policija jih bo danes instradirala v kraje njihovega bivanja.
Iz Celja
Važne spremembe v celisketn mestnem avtobusnem nrometu. S 15. t. m. bo
vozil celjski mestni avtobus Celie-Mozirje zvečer in zjutraj, in sicer po Zadrečki do-lirn do Gornjega grada in iz njega dopoldne. popoldne pa do Rečice ob Savinji mimo Turnška v Nazarjih -namesto skozi Pri-hovo. Vozni red bo: Celje: odhod 17.15. skozi Mozirje 19.15, prihod v Gornji grad 20. Gornji grad: odhod 6.10. skozi Mozirje 7. Celje prihod 8.25. Celje: odhod 11.10, skozi Mozirje 12.35, Rečica trg prihod 12.51. V Celiu zveza od dopoldanskih osebnih vlakov iz Maribora. Ljubljane in Zagreba.. Rečica ob Savinji: odhod 13.54. skozi Mozirje 14.10 Celje prihod 15.35. V Celju zveza z osebnim vlakom proti Mariboru in Ljubljani ter z brzovlakoma proti Ljubljani in Zagrebu. Vozne cene: iz Gornjega grada v Kokarje 12. Nazarje 14, Mozirje 16. na Polzelo 24. v Žalec 30. Celje 36 Din. V Celje: iz Bočne 33. Smartna ob Dreti 31. Kokarii 27. Nazaria 25 Din. Avtobus Celje-Vransko bo vozil od 15. L m. dalje: iz Celja ob 10.30. odhajal pa bo z Vranskega kot doslei ob 12.25 in bo pri-haial v Celie ob 13.35._
Tvrdka
A. Kune
Ljubljana, Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil, s Cene kar mogoče nizke!
e— Bodite usmille«! in uvidevni! Odločilne kroge prosimo, da poskrbe za berača. ki dnevno poseda ob najprometneiših cestah. Mimoidoče opozarja nase z zvo-nenjem. Siromak ne zna govoriti in se izraža z glasom. sličnim pasjemu laježu. Ako sije solnce. se siromak razgali na cesti skoro popolnoma in obira uši. Da taki prizori niso prijetni za pasante in najmanj vzgojni in priporočljivi za mimo hodečo mladino, menda ne bo nihče tajil. Zato nrosimo, da odločilni krogi spravijo vsega pomilovanja vrednega reževa v kako ubož-nico. Tujski promet se je že pričel močno razvijat; in taki prizori na tujce gotovo ne napravljajo razveseljivih vtisov.
e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju je umrla v starosti 86 let ga. Marija Peris-sichova. zasebnica iz Celja. Blag ji spomin!
e— Avtomobil mo Je zmečkal "Ogo. Pred dnevi ie povozil težko naložen tovorni avtomobil v Dobrni pri Celju 25-letnega delavca Antona Čmajneta in mu popolnoma zmečkal levo stopalo. Čmajne je bil prepeljan v celjsko bolnico.
e— Tatvina kolesa. Učencu 2. razreda meščanske šole v Vodnikovi ulici Ivanu In-tihariu ie neznan tat med poukom odpeljal črno pleskano dirkalno kolo. O tatu ni sledu. Čudno ie, da si je tat izhral izmed 3 koles najslabše.
e— Ukradeno blago. Trgovec Anton Mi-slei s Kralja Petra ceste je poslal te dn! svojejta učenca s paketom galanterijskega blaga pred kolodvor, kjer nai bi sa oddal posestniku Valenčaku iz Konjic na njegov tamkaj se nahajajoči voz. Ker Valenčaka ni bilo Pri vozu. ie učenec položil paket na voz m odšel. Kmalu nato je prišel Valen-čak po blago in spoznal, da ie neznan tat odnesel paket v času njegove odsotnosti. O tatu zaenkrat ni sledu.
Iz škofje Loke
SI— Materinski dan je praznovala Skof« ja Loka prav lepo. Ena učna ura se je po« svetila v vseh razredih škofjeloških šol spominu naših mater. Organizacija pod« mladkarjev na deški šoli je odredila, da stori vsak njen član svoji materi v teku sobote dobro delo. Otroci s> poklonili ma« teram večinoma šopke cvetlic Več mater je bilo predlaganih v nagraditev glavnemu odboru PRK. Kolo jugoslovenskih sester
pa je obdarovalo več mater z denar ii>ni zneski, dočim se je 170 kg moke že prej razdelilo med najpotrebnejše.
šl— Smrtna kosa. Po veedenskem bo* lehanju je preminula v četrtek v Škofji Lo« ki obče priljubljena ga. Marija Zaletelov*. Skrbna mati zapušča hčer in tri sinove, med katerim je g. Tine agilen član doma« čega Sokolskega društva. Ob udeležbi glo« boko užaloščenih otrok in številnih prija« teljev ter znancev se je vrš'l pogreb v so« boto. Pokojnici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
šl— Cepljenje proti kozam s i bo vršilo v Škofji Loki v torek 13. i. m ob 14. v mestni hiši. Pregled o uspehu ccpljenja bo teden dni pozneje ob isti uri in na istem kraju.
Iz Radovljice
rc— Vodnikova družba ina sicer iero število članstva v Radovi.iici, bilo bi ga pa lahko še nekoliko več, saj 20 Dn na ieto •ni taka reč za štiri dobre knjige. Kdor še n? član, Tnatj pristopi. Stare člane, ki še niso plačali članarine, .prosi poverjeništvo, naj jo v kratkem poravnajo.
MMMMIMMM>MMMMM»MM>MMM^
ADVOKAT
se je preselil iz Tavčarjeve ulice 11 v Dalmatinovo ulico št. 10/1, vis-a-vis hotela štrukelj.	7079
rc— Gostovanje odra ZKD se je prav dobro obneslo in je bil ofabk za pozni čas v sezoni precej dober. S člani je prispel v Radovljico tudi g. Lipah in prisostvoval generalni vaji. Žal, da ni mogel ostati pri igiri, ker je imel zvečer predstavo doma. Igralski zbor je pokaizoil, da mu ie biLi šola g. prof. Šesta v velfeo korist. Igralo se je vsestransko dobro. Od«r priporočamo vsem našim društvom v gostovanje z »Glavnimi dobitkom*, Ki je igra kakor ustvarjena za podeželske odire. Naše iiskTe-ne čestitke g. Liipahu in tudi vsxn sodelujočim, posebno pa branievki Marjeti. Na svidenje v pribodmli sezoni!
rc— Predavanje. Preteklo soboto je predavaj v Sokotekem domu taaik ZKD g. dr. B a j i č o osnovah meddržavnega živi e-nja, ki mu je posfašailstvo z velikim z?ni-mainijeim sfledllUo. Na podila gi <&HM>ti3nh slik ir, poiiuidnegia razlaganja smo se .pouči&i o zanimivih zadevah itn vzrokih meddržavnih uredib in odmošaijev. Sokol skrf/i, da be nudil svojemu članstvu in radovljiškemu prebivalstvu č5m več poučnega in zabavnega. Zato je obžalovati, da obisk ni večji.
Z Jesenic
s— Posledice slabe druščine. R. A. z Ja«
vornika je bil zelo priden fant. Pred leti pa je šel za kruhom v Kranj, kjer je zašel med ponočnjake in veseljake, tako da mu njegovi dohodki za tako veseljačenje niso mogli zadostovati. Da se preskrbi z de« narjem, je v okolici Kranja izvršil več vlo« mov ter jo nato pobrisal proti Jesenicam, kjer so ga pa takoj aretirali. Pri njem so našli 7 večjih in 6 manjših ključev, ki jih je rabil pri vlomilskem poslu. Predan je bil sodišču v Kranju.
Tvrdka„Centra"
(poleg carinarnice) naznanja cenj. kolesarjem in športnikom, da je dospela velika nova pošiljka dirkalnih- in turno koles svetovnih znamk »Motor« in »Miffa«, kateri znamki sta odnesli vedno prva mesta na vseh najvažnejših tekmah. Kolesa se oddajajo po zelo ugodnih mesečnih odplačilih. — Zahtevajte brezplačne cenike.	7034
Iz Tržiča
č— Proslava Materinskega dne bo tudi letos prav slovesna. Šole so ga proslavile same zase že v soboto med šolskim po« ukom, danes v nedeljo ga bodo pa skup« no s podružnico Kola jugoslovenskih se« ster, V nedeljo dopoldne bo cvetlični dan na korist revni deci, ki je potrebna mor« ja ali gorskega zraka, obleke in hrane. Vse te dni so pridne roke tržiških gospa ve« zle lepe umetne cvetlice, da si jih kupijo vsi tisti, ki jim mati ni prazna beseda Zvečer zaigrajo v dvorani Našega doma tržiški diletantje pod vodstvom strokov« nega učitelja g. Strbenka Meškovo dramo »Mati«, najlepšo in najbolj prikladno de« lo za proslavo materinskega ane. Z režita« cajima bodo sodelovale tudi gojenke me« ščanske šole. Začetek predstave je dolo« čen na čas po šmarnicah, to je ob pol Jc« vetih. Glede na plemeniti namen prosi*« ve materinskega dne pozivamo vse, da da« lovanje tržiških Kolašic v vsakem oziru podpro.
Pride!
Pride
Dunajska opereta:
Dve srci v % taktu
Iz Kamnika
ka— Iz meščanske korporacije ▼ Kam* niku. Z odredbo komisarja za agrarne operacije t Ljubljani je bila potrjena edi« na vložena kandidatna lista z nosilcem g. dr. Vidicom, zaradi česar so izostale volitve. Prejšnji teden se je novi gospo« darski odbor konstituiral takole: načelnik dr. Vidic Fran, podnačelnik Koželj Ma« kso, odborniki: Lap Anton, Cerer An/on, Homar Tomo, Možina Vinko, Žargi Ma« kso, Kramar Miloš in Schlegl Viktor: na« mestniki so: Knaflič Anton, Jagodic Fran, Podgoršek Ivan, Jevnikar Edvard, Pirš Mihael, Iskra Matevž, Lenarčič Anton, I
ni odbor tvorijo: dr. Benkovič Ivo, Sad« nikar Jos. Niko, Debevec Rudolf, Petek Ivan in Klemenčič Josip, namestniki: Kladnik Mihael, Bizjak Alojzi?, Škofic Anton, Balantič Valentin in Repanšek Ja« nez. Kakor vidimo, je sestavljen odbor iz mož, ki so že sedaj zastavili vse sile za dobro mesta in upravičencev.
ka— Vodopravna razprava. V četrtek popoldne se je vršila v navzočnosti stro« kovnjakov in zastopnikov oblastev kakor tudi mejašev, vodopravna razprava na mestu, kjer bo stalo kopališče. Ugovorov ! ni bilo nikakih, kar bo pospešilo delo
I mestne občine, kateri bo pomagalo tukai« šnje Tujskoprometno društvo. Želimo, tla bi se z delom čimprej pričelo.
ka— Naši čebelarji. Preteklo nedeljo « je vršil celodnevni čebelarski tečaj kamni« ške podružnice Čebelarskega društva. Te« čaj se je vršil na Dobenem pri Mengšu, kjer je dal na razpolago svoj čebeljnaK g. Ručigaj. Dopoldanski tečaj je bil na« menjen predvsem začetnikom, popoldne pa se je razpravljalo o čebelarjenju z A. Z. panji. Udeležba je bila nad vse čast« na. Iz Kamnika in okolice se je zbralo okrog 40 čebelarjev, ki so izrazili željo, da bi se tečaj ponovil na binkoštni pone« deljek v Zg. Tuhinju. Predaval je g. Ju. lij Majer, ki je znan čebelar in dober pre« davatelj ter je žel za svoja strokovna iz« vajanja splošno odobravanie.
ka— Kamniški avtobus (podjetje Rode) vozi v nedeljah in praznikih po istem voznem redu kakor ob delavnikih, samo da še vozi zvečer iz Kamnika ob 18. uri in se vrača ob 23.15.
Iz Kočevja
kč— Vprašanje avtomobilskega prometa na Kočevskem. Kdor pogleda po Gorenj« skem, a tudi že po Dolenjskem, bo pri« znal, da je tam avtomobilski promet v teku zadnjih treh let silno napredoval. Kočevska je ostala v tem pogledu dafač zadaj. Vzrok temu ni morebiti v tem, da jih Kočevska ne potrebuje, nasprotno, drugi kraji so zvezani z železnico, doč:m je Kočevska navezana le na progo Kočev« je—Grosuplje—Ljubljana. Glavni vzrok js naravno v naših cestah, ki so zaradi te« meljne zgraditve skoro za vsak večji avtomobilski promet nemogoče. Vsi važnejši kočevski kraji so sicer zvezani s centrom, mestom Kočevjem, s cestami, toda te ce« ste so v najslabšem stanju. Manjka Jim trdne podlage in so zaradi mehkega ap« nenca. ki je glavna podlaga kočevskih cest, bolj podobne razoranim njivam ka« kor cestam. Zastonj je ves trud okrajnega cestnega odbora in še bolj cestnega moj« stra, bi skuša z večnim nasipaniem kcccv« skega gramoza za silo vzdržati T<aše ceste vsaj za vozni promet. Treba bi bilo tež« kih milijonov, da se ceste na novo zgrade ali izboljšajo. Če hočemo povečati tujski promet na Kočevskem, moramo v prvi vr« sti skrbeti za naše ceste!
kč— Smrtna kosa. V Poljanah je umrla ga. Marija Schauerjeva, mati koprivniške« ga župnika g. Schauerja, stara 81 let. V Mozlju je umrla posestnica Marija Kra« kerjeva, v Stari cerkvi pa Marij* Hoe£« lerjeva iz Gornjih Ložin, stara 76 let. Po« kojnicam blag spomin!
Pride!
Pride
Dunajska opereta:
Dve srci v % taktu
Iz Novega mesta
n— Jadranska Straža je imela v petek redni letni občni pbor. Udeležba je bila zaradi slabega vremena bolj pičla izvo« Ijen je bil po večini stari odbor z uči« teljem g. Viktor Pirnatom na čelu. O ob« širnem delu tukajšnjega krajevnega odbo« ra poročamo na drugem mestu. Opozarja« mo, da zbira odbor na tukajšnji gimna« ziji in na obeh osnovnih šolah prijave za dijaško letovanje v Martinščici. Letaki so v izložbi trgovine Košir in Krajteve knji« garne. Za 900 Din uživa otrok cel inescc krepilni morski zrak in južno solnce pod vestnim nadzorstvom in z vsem kimfor« tom. Prijaviti se je najkasneje do 20. tega meseca. — Ob binkoštih priredi oblastni odbor JS ▼ Ljubljani petdnevni »zlet ra Jadran. I. razred 960 Din, II. razred 745 Din in III. razred 430 Din. Le še nel aj dni sprejema tukajšnja podružnica prijave. Podrobni izletni program je izvešen v iz« ložbi trgovine Josip Kobe, ki sprejema tu« di prijave. Istočasno si morejo člani JS nabaviti krasne čepice JS, katerih vzorci se isto tako vidijo v Kobetovi i/L ibi. Letne in zimske kape, za odrasle in za de« co, 80, oziroma 70 Din. Naročila spreje« ma g. Josip Kobe. Vsi drugi predmeti JS, kakor revija, koledarčki, znaki tn legi ti« macije se dobivajo pri društvenem pred« sedniku.
Zadnje dni novomeška promenadna publika in pasantje sploh obstajajo pred popolnoma novim lokalom v hiši g. Durini na trgu Kraljeviča Petra in z zanimanjem ogledujejo krasno izložbo novo otvorjene prve drogeri-je v Novem mestu in na Dolenjskem sploh ,ki nosi nadpis »DROGERIJA KRKA«. —- Otvoritev takega podjetja se je že davno želela v Novem mestu in je bila po njem tudi potreba. Zato nas veseli, da se je končno temu odpomoglo z otvoritvijo dro-gerije »KRKE«. — želimo le prospeh novi tvrdki!
dbregertja ffHrkail
Tlopo mesto
Trg knljevlte Peti
7078
Novo! Premiera bučnega smeha! Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Gospodična
potepuh
V glavni vlogi dražestna
<foinna Sro//o
Znižane cene: i, 6, 8, 10 Din. Smeh! Zabava!	KINO IDEAL
odnesel častni rezultat. To mu bo uspe« lo le s smiselno kombinacijsko igro. Med občinstvom vlada za tekmo veliko zani* manje in pričakovati je res lepe in zani« mive tekme. Začetek ob pol 3- popoldne, kušnja, upamo, da jo bo dobro prestal ter
U Litije
i— V spomin padlim rojakom. Danes bodo na Vačah pri Litiji svečanosti v počastitev spomina padlim vojakom. Ob tej" priliki b.*-do blagoslovili zvon, ki bo zvonil vsak teden ob sredah popoldne za duže padlih faranov. Ta počastitev se bo vršila do lata 2000. Pijetelnia svečanosti se bo udeležila Zveza vojakov po kuratu g. Bonaču, rezervni oficirji po svetogorskem šolskem upravitelju g. Zagažnu, v imenu domačinov pa bo govoril šolski upravitelj z Vač g. Stegovec. drugih konkurentov. Če pa se iz vsebine in načina objave vidi, da je bila izvršena za plačilo, (torej pri inseratih) je lahko tožen samo oni, ki je naročil to objavo. Ti predpisi veljajo tudi za svetlobno in fonet-sko reklamo.
i— Neprikupna pojava. V Litijo sc je priklatil pred dnevi berač, ki je sicer za« radi svoje telesne pomanjkljivosti ubo« žec, ampak je zaradi svojih inanir na na« ših cestah na moč odvraten. Običajno je okajen žc od ranega jutra. Postavlja se na mostu, kjer prav vsiljivo moleduje vsa* kogar za dar. Gorje pa onemu, kdor ne strese ničesar v njegov klobuk. Zmerja ga in kriči za njim na vse pretege. Nje« gove psovke niso posebno ob navzočnosti otrok nič kaj primerne. Na moža, ki če« sto rogovili v naši okolici, opozarjamo oblastva, naj ga odstranijo v njegovo do> movinsko občino.
Vsakovrstno
manuSaktiirno blago
V veliki izberi in po izredno nizkih cenah prodaja
Tekstilbazar, Krekov trg
Iz Šoštanja
št— Materinski dan bo danes ob 15 T Sokolskem domu. Posetimo prireditev na« še mladine v obilnem številu!
št— Obrtna vest. Pred izpraševalno ko« misijo Oblačilne obrtniške zadruge v Šo« štanju so napravile v nedeljo 4. t. m. 3 učenke vajeniško«pomočniške izpite, in si« cer Ana Skornškova pri Antoniji Praprot« nikovi (Družmirje), Ana Zalokarjeva pri Marjeti Šarnerjevi (Šoštanj) in Barba Če« konova pri Cilki Savinekovi, vse tri z do« brim uspehom.
št— Nov železniški vozni red, ki stopi ▼ četrtek v veljavo, ne prinaša bistvenih sprememb. Število vlakov ostane nezipre« menjeno. Po novem voznem redu Dodo odhajali vlaki iz Šoštanja proti Celju cb VS6, 9.41, 12.55 in 17.33 ter proti Velenju ob 9.05, 15.32, 17.31 in 22.14. Žal, ni bila upoštevana želja, da bi zadnji večerni vlak iz Celja namesto kot mešani vozil pot potniški vlak, ki bi za približno pol ure hitreje prihajal v Šoštanj. Po seda« njem stanju se bomo še vedno na progi 33 km vozili skoro 2 uri.
ODVETNIK
dr« Fran Terčlč
naznanja, da je otvoril
pisarno
V ŠOŠTANJU
MESTNI TRG
n— Zanimiva nogometna tekma. Danes gostuje ▼ prijateljski nogometni tekmi proti domačemu SK Elanu rezervno mo« štvo ASK Primorje iz Ljubljane, ki slovi po svoji lepi tehnični in kombinacnski j
št— Avtomobilski promet. Mesarski moja ster g. Kozlevčar si je nabavil osebni a*«1 tomobil, ki ga namerava uporabljati za avtotaksi, tako da bomo imeli v Šoštanja odslej že štiri avtotaksije.
Iz Murske Sobote
mr— Vozni red je izpremenjen. Od IS. t. m. dalje se vozni red iz Murske Sobot« proti Hodošu zelo izpremeni. Prvi vlak bo vozil iz Sobote proti meji šele ob pol de« setih in drugi ob štirih popoldne. Nazaj pa prihajata prvi ob 7.45 in drugi ob 13.40. Novi vozni red bo predvsem neprijeten za uradnike, ki morajo po opravkih oa Goričansko, neprijeten pa tudi onim, ki morajo potovati takoj naprej, pač pa bo prišel prav okoliškemu prebivalstvu, v ko» likor ima opraviti v Soboti sami. Vsem se pa itak ne more ustreči. Ima pa še nekaj dobrega: poštni ambulančni voz za Mari« bor bo ostal sedaj celo popoldne na po« staji in bodo lahko stranke tam oddajale nujno pošto. To smo sedaj, odkar imam« avtomatične nabiralnike, pogrešali, ker se je tudi oni pred kolodvorom izpraznil še« le po odhodu vlaka.
mr— Po nesreči obstreljen. V sredo se je vračal 181etni delavec iz Odrancev Ka« vaš Matija v družbi še dveh tovarišev, med tema je bil tudi njegov dober-pri ja« telj Zver Franc, peš iz Maribora domov.
o so prišli do Sv. Jurija ob Ščavnici, so se ustavili pri posestniku Koterju Matiji. Sedeli so na travi ob robu ceste. Koter je prinesel dve steklenici vina in postavili so kmalu dokaj dobre volje. Da se malo pobaha, je kazal posestnik Koter tudi svoj samokres, ki so si ga vsi ogledovali. Ko ga je dobil ▼ roke mladi Zver Ivan, ga je sprožil in krogla je presekala Ka« vaševo dlan ter se zarila v njegov trebuh. Bližnji zdravnik ga je takoj obvezal in ob 1. ponoči so ga pripeljali nezavestnegi v soboško bolnico. Njegovo življenj« menda ni ▼ nevarnosti.
Janežič Anton in Benkovič Kari; nadzor« I igri. Za Elan bo t« tekma težka preiz« I Nada$evanOe domačih vesti na Z. skr&f
Naši kraji in ljudje
Začetek šole CMD pri Sv. Juriju na Remšniku
Pod pritiskom političnih in gospodarskih razmer na nekdanjem štajerskem je nastopilo koncem XIX- in začetkom XX. stoletja na kobatiski slovensko-nemški narodnostni meji slovensko narodnostno razsulo. Izjema v tem oziru so bili Sv. Križ, Ostri vrh. Sv. Primož pod Lipo, Pernice in Ojstrica. V sredi druge polovice XIX. stoletja je še bila narodna zavednost doma tudi na Remšniku, kar dokazuje nabiranje podpisov za deklaracijo Sciimerlingu (poročik) prof. Glaserja) in pa šola CMD.
I>ne 11. maja 1930 se otvori pri Sv. Pan-Ikraciju na Kobanskem prva obmejna planinska postojanka. Naše obmejne planine dobijo z njo svojega čuvarja, pravtako pa tudi naša državna in narodnostna meja. Potrebno je zato. da se ob tej priliki ozremo na postanek šole CMD pri Sv. Juriju na Remšniku. ki je bila pred leti steber rem-niškega narodnega mišljenja m branik nase narodnostne meje, katera pa ni mogla radi vplivov nemško - šovinističnega Marenberga dovršiti svojega dela do konca. 0 razvoju te iole izpregovorimo drugič!
škutarjih in predstavljal delo Schulvereina kot stremljenje za Veliko Prusko, ki hoče vse do Jadrana ponemčiti ti poprotestan-titi. Pri ciljih šole je povdarjal pouk kmetijstva in sadjarstva. Po govoru nadučitelja Jož. Smoleta je govoril odjioslanec CMD in razvijal svoja narodnostno čustvena izvajanja iz primere: Ko bi bila dva soseda si dolga lete dobra, pa enkrat bi enemu izmed teh na misel prišlo, da si nekoliko zemljišča svojega soseda prisvoji, ta pa bi molčal. Kaj mislite, kaj bi ljudje rekli, ako bi oškodovani sosed pustil jemati kos za ko-s#m? Deklamacije učencev so 6 »Špartau-ko< zaključile lepo narodno manifestacijo. Napitnice po skupnem obedu pa je zaključila zanimiva napitnica kmeta Fr. Hartma-na, vulgo Ledinek: Blagega zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda, ki je nam kmetom na nemški meji tako lepo .darilo iz Ljubljane prinesel, naj Bog še mnogo let živi. Svečanost nam bo ostala v spominu, dokler se bo le naša slovenska kri gibala. Družbi sv. Cirila in Metoda pa želimo mogočno razširjenje, da zamore uspešno delovati posebno
Poleg duhovščine je vzbujal narodnostno »vedtrost remniški učitelj Janez Bizjak, ki Je šel po 30 letnem službovanju v pokoj 3883. Poleg Wurzerja, ki je v šestdesetih letih dvigal Remšničane k slovenstvu je narodnostno važno vlogo igral župnik Juri 2mavc.
Z upokojitvijo I. Bizjaka je nastopilo 1885 na Remšniku vprašanja kako sezidati pri ljudski šoli drugi razred. Šolski odbor se je obrnil na deželni štajerski odbor s prošnjo ga 1000 gld brezobrestnega posojila, a brezuspešno. Položaj je postal nevaren, kar je Sehulverain prežal na trenutek, ko bo s svojo podporo vsilil šoli na slovenskem ozemlju nemški učni jezik. Da se to ni agodilo, je zasluga Žmavca, ki je napisal sam kot oseba prošnjo za podporo CMD. 11. novembra 1886 je dobil odgovor, podpisan od prvomestnika T. Zupana in zapisnikarja A. Žlogarja, M se glasi : Št. 101. Vele-rsstiti g. župnik, visokocenjeni rodoljub! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je z veseljem zvedelo o Vašem rodoljubnem postopanju posebno gledj razširjene šole v Remšniku. Tu je res treba prihiteli na pomoč slovenskemu kmetu, na katerega povsod prpže nasprotniki. Odbor za tekoča opravila je uvažujoč Vašo prošnjo enoglasno sklenil: 1. Vaši občiDi ee brezobrestno in brez odpovedi posodi 1000 (tisoč) for. dokler je na isti šoli učni jezik slovenski. 2. Odprtja šole se vsled lastne inicijative udeleži g. Ivan Krite r, ud vodstva. Ta gospod Vam bo bidi daljne poduke dal ter prinesel tudi načrt doižnega pisma ozir. amortizacijo. Želja vodstva je, tudi tistim občinam, ki so že padle v oblast nemškega šulferajna, pri-lično. kolikor bodo naše denarne moči pripuščale, pomagati; le naj se nam v tem oziru pismeno svetuje. Z domojjubnim pozdravom, Vodstvo Dr. sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Hribar je prišel na Remšnik 13. novembra 1886 in na seji odbora občine Remšnik bilo po Žmavčevem utemeljevanju enoglasno sklenjeno: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani posoja občini Remšoiški za pokritje stroškov za razširjeno občinsko ljudsko šolo brezobrestno znesek 1000 gld z besedami tisoč goldinarjev avstrijske veljave proti temu, da občina dovoli vknjižbo tega posojila na korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in da se ta vknjižba izvrši na stroške imenovane družbe. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odpoveduje se pravici, odpovedati in nazaj zahtevati posojilo 1000 gld ali le del istega za tako dolgo, dokler na občinskej ljudskej šoli na Remšniku ostane slovenski jezik izključni jezik za vse predmete; pridržuje pa si pravico, prepričati se o tem, kedarkoli po svo-jfm pooblaščencu.
Da pa prepreči že v naprej Schulvereinove nakane je Žmavc oprt na Aleša Grogla in Jerneja Kobežnika dosegel, da se je z zidavo drugega razreda začelo še predno je bil na razpolago denar za kritje stroškov, s čimer je vse delo pospešil in s tem omogočil CMD dostop na Remšnik, kar se žal Žmavčevemu sosedu na Kapli ni posrečilo, temveč se je tam vgnezdil Schulverein. S tem je bil konec 12 letnemu obotavljanju Remšničanov, ki so se bali stroškov za dozidavo šole in obenem s Hribarjevim prihodom na Remšnik je bila med godbo in pokanjem možnarjev otvorjena nova šola. Ob tej priliki so bili izrečeni zanimivi govori.
Domači župnik je rodoljubno govoril naslanjajoč 6e na Slomškovo naziranje o nem-
prepričajte se,
da so naše pomladanske oblekce, pomladanski plašči in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri
Dro^o 0Cfup & C«. LJUBLJANA. Miklošičeva 14.
na mejah proti nasprotnikom.
Nemci, ki so v svojem raznarodovalnem delu stremeli, da strnejo narodnostni otok Maribor z nemškim narodnim trupom preko Št lija, so bili tam odbiti od župnika Vrač-ka, pri Sv. Juriju ob Pesnici pa od učitelja Robnika. Vzporedno s tem so poizkušali narodnostno strniti Muto in Marenberg z Ivnikom preko Radeljskega prelaza, kar se jim je že skoro posrečilo, preko Remšnika pa z Arvežem. Da pa se jim zveza med Ma-renbergom in Arvežem ni posrečila, zato ima veliko zaslugo CMD. Da Je to vplivalo odločilno na razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo je jasno. Zato pa se moramo 11. maja, ko mariborska podružnica SPD odpre prvo planinsko postojanko na Kobanskem, spomniti tudi tistih, ki so onemogočili, da ni danes Remšnik avstrijska pokrajina in Sv. Pankracj nemška planinska postojanka!
Stiriacus.
Apel strojevodij
Udruženje strojevodij stopa pred našo belo Ljubljano, metropolo dravske banovine. njeno cenjeno prebivalstvo in vrle okoličane z vljudno prošnjo, da ob prihodu dragih gostov, češkoslovaških strojevodij, ki so na ekskurziji po Jugoslaviji in pridejo s sinjega Jadrana, oziroma iz Zagreba ob 9.15 ur; v Ljubljano, okrasijo svoje domove z zastavami in cvetjem ter s tem naše draee goste počaste in pozdravijo.
Posebno pa apeliramo na meščanstvo ulic, kier se bo razvijal sprevod. Pričakujemo in uverjeni smo. da bodo tudi na*i vrli Gorenjci v ponedeljek 12. maia t. 1.. ko se peljejo izletniki na Bled in Vintgar. pokazali svoja srca in bodo pozdravili naše goste v takem smislu, da iim bo Gorenjska ostala v prijetnem in nepozabnem spominu.
V veri. da naša prošnja ne bo naletela na gluha ušesa, se v naprej zahvaljujemo.
Predsedstvo Udruženja strojevodij.
Vprašanje hrastniskega vodovoda
Hrastnik. 10. maja Ponovno smo že poročali, kolike važnosti bi bil vodovod v Hrastniku. Ta stvar se dolgo časa. ni premaknila z mrtve točke. sedaj na so Ie storjen' prvi koraki, ki nam dajejo upati, da se bo rešilo to vele-važno vprašanie.
Pri Jermanov: žagi v Bobnu se je 2. t. m. sestala sreska komisija pod vodstvom sreskega načelnika g. Pinkave. Ta komisija ie razmotrivala dosedanje načrte za zgradbo vodovoda ter s; vse ogledala.
Zaietje ie projektirano na posestvu Franca Potrate pri Sv. Marku. Posestnik se strinja z načrtom in prosi samo, da bi se mu voda napeljala na dvorišče obeh hiš. Tudi drugi posestniki ne ugovarjajo, prosijo pa. da bi se projektirana trasa izpeljala od izvira skozi Goveji potok do Jer-načeve žage ob okrajni cesti rn sicer zaradi tega. ker bi se jim drugače odvzela voda za naoajanie živine in za gašenje ob primeru požarov. Tem prošnjam se da prav lahko ustreči. Izdelan ie že nov načrt. Naiizdatnejši izvirek ie našla komisija na posestvu Ivana Plaznika v Govejem potoku. Ta in prei omenjeni izvirek bi dala dovolj vode za krai, ki šteje približno 4600 ljudi. Vodo bodo še kemično preiskali. Za polaganie cevi ob banovinski cesti je potrebno še dovoljenje banske uprave.
Predvsem je važno, da se priključi vodovodu delavska kolonija steklarne, prav tako pa zahteva tudi zastopnik TPD. da bi vodovod zalagal s pitno vodo prebivalstvo rudniških hiš. ker bo ravno rudnik prispeval največ k zgradbi, Ker se je že pred leti ustanovil fond za zgradbo vodovoda v PrapTotnem, bo treba s projektom hrastniskega vodovoda združiti tudi ta načrt Županstvo je vzelo vse želje na znanje ter jih bo skušalo čim Pfej realizirati, izraža pa željo, da bi tudi steklarna in kemična tovarna, prispevali k zgradbi vodovoda.
Gjurgjev dan garnizije v Celja, ki je v prisrčni zabavi združil častniški zbor,
vojaštvo in meščanstvo.
S slikarjem Sterletom v Parizu
Nekako sredi aprila sem prejela posetni-co slikarja Sterleta iz Ljubljane, kd me je prosil za sestanek in sporočil željo, da me portretira. Vesela obiska iz domovine, sem napovedala sestanek takoj na drugi dan; ko sem po skušnji v operi Comlque prišla v portirjev foyer, me je ondi pričakoval gospod manjše postave, mehkejšega, dobrosrčnega izraza. Odšla sva v bližnjo kavarno, da se domeniva o portretu in sva o marsičem kramljala. Pripovedoval ml je o domovini, o svojih potovanjih, zlasti o zadnjem obisku pri bivšem ljubljanskem francoskem konzulu gosp. Flacbu, kj je zdaj na Korsiki in katerega gost je bil. Navdušeno je pripovedoval o Barceloni in se veselil Londona in Holandske, kamor je bdi tz Pariza še namenjen. V Parizu se ni čutil zadovoljnega; občudoval je sicer bulvarje, avenuje, impozantne stavbe in pariška zabavišča, toda ob vsaki priliki je zatožil po domovini. Ko sva se peljala z »metro« (podzemno železnico) se je razvnel v svoji hvali, da >naše gore in naše vode« nimajo enakih na svetu, tako, da je vsa publika v vagonu postala pozorna, češ, kakšen tujec je to, da je tako glasan. V Parizu je bil takorekoč moj gost, portretiral me je v mojem stanovanju v tihi ulici Rue de Bourgogne t}k Rodinove-ga muzeja in portret se je izredno posrečil.
Poleg mene je v Parizu portretiral tudi jugoslovenske ga poslanika gosp. Spalajko-viča. Drugače je prebil največ časa v slavnem Louvru, kjer je občudoval in študiral slavne mojstre in tako nabiral gradiva za bodočnost. Peljala sem ga na Montparnaeee, pariško shajališče umetnikov vsega sveta; razkazala mu Opero Comique, kjer je prisostvoval skušnji itd. Pred odhodom v London mi je pripovedoval o svojih načrtih glede razstav, ki jih je nameraval prirediti ▼
Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Veselil se je, kako bo portretiral Nj. Vel. kralja Aleksandra in imel je še polno krasnih načrtov o slikarski umetnosti, ki jo je tolikanj ljubil.
Poročilo o njegovi nesreči fn smrti me je globoko pretreslo. Obračam se tem potom do njegovih dedičev s prošnjo, da moj portret, ki je moja last, ki pa ga Je bil vzel s seboj v razstavne namene, izroče mojim staršem v Ljubljani, ker mi Je drag in lep spomin.	Lydia Wisiakova (Pariz).
PEGE odpravi hitro in brez sledu
„CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln parfumerljah. Depot: Cosmochemla, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
Izlet tržiške obrtniške mladine
Tržič, 10. mata
Izlet obrtno=nadaljevalne šole v Mari« boru in na Falo, ki se je vršil na Florja« novo nedeljo, je uspel ▼ vsakem oziru prav lepo. Izleta se je udeležilo 64 vajen« cev in pomočnikov, 5 mojstrov in 3 uči« telji. Železniška uprava je šla izletnikom v vsakem oziru na roko in zasluži za svo« jo uslužnost vso pohvalo. Prenočišča v Mariboru je preskrbela mariborska mestna občina, ki je dala rade volje na razpolago prostore v šolskih telovadnicah, kjer so vajenci spali na mehki slami. Prehran ie« vali so se izletniki mariborski uradniški menzi, ki je za silno nizke cene nudila obilno in dobro hrano. Uradniško men z o vsem izletnikom prav toplo priporočamo. Mestne zanimivosti je izletnikom razkazal t tso ljubeznjivostjo ravnatelj deške me« ščanske šole, ki sc je izletnikom ves žrt.
fCaneif s (katerim se pta-iftCtto postopa, tia j a večno.
Flaneli se sicer čistijo mnogo težje, kakor drugo perilo, zato jih morete samo s skrbljivim ravnanjem ohraniti in obdržati, da ostanejo trajne, kar se Vam mnogokratno izplača.
Volna sestoji iz vlakenc, ki so pokrita z luskami m sličijo luskam od ribe. Iste se potom drgnenja z milom poškodujejo, vsled česar se na flanelu napravijo gube.
Topla pena Luxa izvanredno odstranjuje vsako nesnago iz tkiva in to brez drgnenja.
Sušite vedno Vaše flanele tako, da jih vodoravno razprostrete in pazite nato, da pri sušenju zavzamejo prvotno obliko. Ko so zadosti suhe, jih pokrijte z vlažno krpo in likajte jih z železom, ki ni preveč vroče.
Torej samo z Luxom lahko perete Vaše flanele brez skrbi.
Proizvaja se v Sunlight - tvornicah.
voval in jih spremljal ves čas njihovega bivanja v Mariboru.
Šola si je v nedeljo popoldne ogledala elektrarno na Fali in se vajenci in mojstri kar niso mogli načuditi veličasten napra« vi, ki proizvaja trenutno 40.000 ks in ki jo nadzoruje j>o en strojnik m en uižcj njer. Žalibog'* ši niso mogli ha pdvratkU ogledati še tovarne za dušik v Rušah. Bila je nedelja popoldne in razkazovalcev ni bilo doma, vodstvo izleta pa ni dobilo na svojo vlogo za ogled nobenega odgovora. V ponedeljek so si vajenci ogledali de« lavnico državnih železnic, tekstilno tovar« no Doktor & drug in tovarno trakov »Tek« sta«, preje Jugoslovenska Zerkovič in dr., ki je še prav posebno zanimiva. Povsod so bili izletniki sprejeti kar najbolj iju« beznjivo in se jim izletniki tem potom zahvaljujejo prav prisrčno.
V ponedeljek zvečer so se vrnili va« jenci s svojimi spremljevalci zopet du» mov, polni hvaležnosti šoli in svojim za; drugam za poučni izlet. Pri tej priliki naj nam bo dovoljeno opozoriti narodno obrambna in humanitarna društva na ne ko napravo, ki se n. pr. v Zagrebu kar najbolje obnaša Mislimo namreč preskr« bo prenočišč za izletnike. V Zagrebu ima Jadranska Straža v najemu za čas dija-. ških izletov veliko dvorano gasilskega do« ma in nekaj stranskih sob. V dvorano je postavila čez 120 železnih vojaških postelj z rjuhami in odejo, prav tako v sobe po 12 do 20. Te sobe in dvorano nadzira stal« na gasilska straža, ki jih tudi pospravlja. Postelje v dvorani so namenjene dijakom, one v sobah pa dijakinjam. Za noč in po« stelje pobira Jadranska Straža odškodni« no po 3 Din od osebe in v sez»ji izletov so stalno vse postelje oddane. Izletniki prav radi obiskujejo Zagreb, ker vedo da bodo dobro in komodno spravljeni pod streho. Zraven dvorane je velika umival« niča in prhe, da se izletniki lakho okop« ljejo. Priporočamo tako mariborski, ka« kor ljubljanski mestni upravi, da si v svoj renome oskrbe podobna prenočišča, saj prostor je vedno na razpolago po šolsKih telovadnicah. Za rezervo ima Zagreb v ve« čini šolskih telovadnic cele kupe zložlji« vih postelj in odej.
Zopet najdeno človeško okostje
Kočevje, 10. maja
Pred kratkim smo poročali, da so našli v goslu ,.gad Borovcem pri Kočevski Reki neznano moško okostje. Orožniki iz Kočevske Reke "so vestno vršili preiskavo, toda doslej-niso mogli dognati, za koga gre in kakšne smrti je neznanec umrl. Pred nekai dnevi pa so našli zopet človeško okostje v bližini vasi Cvišlarji. ki je nekako eiio uro oddaljena od Kočevja.
Okostie ie ležalo v maihni duplinici nekaj korakov od gozdne poti. ki vodi v Cvi-šlarje. Tu so včasi lomili kamen in je sedaj svet nekoliko nižji. Okostje ie ležalo na trebuhu in je bilo še zelo dobro ohranjeno. Na lobanj; ni bilo poznati nobenih večjih poškodb, po čemer bi se dalo sklepati. da gre za nasilno smrt. Po različnih delih obleke se ie modo ugotoviti, da gre za delavca Koniga iz vasi Smuka pri Kočevju. Ta ie odšel z doma že meseca oktobra preišnjega leta. Doma ie povedal, da gre obiskat svojo sestro, ki je poročena or; Kočevju. Od takrat niso o njem ničesar več slišali. Ker se jim je zdelo sumljivo, da se ne javi več, so domači prijavili zadevo pristojnim oblastem, ki so že takrat iskale Koniga vsepovsod, a ga niso mogle najti. Obvestili so o tem tudi Konigovo ženo, ki služi v Srbiji, ker so menili, da se mož nahaja pr; njej. toda tudi ta ni vedela ničesar o svojem možu. Sedaj so našli Konigovo truplo in nihče ne ve. kako je moglo ostati truplo toliko časa skrito, ko je dan za dnem hodilo po isti poti mnogo ljudi. Ljudje govore vse mogoče. Šušlja se zlasti, da gre za zverinski umor. Koliko odgovarjajo te govorice dejanskemu stanu, ne vemo. Vsekakor se je mogla zgoditi ali nesreča ali pa umor. Pristoine oblasti so začele z enererično preiskavo, ki ji želimo, da bi prišla do pravega rezultata, ker slišne najdbe okostij vznemirjajo prebivalstvo.
Pokojni Komg je bil miren in vesten človek. Bil je na glasu kot dober delavec. Pred leti se je oženil. Domači, ki so poznali Koniga, sočustvujejo z ženo. ki je izgubila na tako tragičen način svojega moža.
Škropilni avto za Novo mesto
ObStaa Novo mesto M |e nabavila preko zastopnika Viktorja Bohinca ▼ Ljubljani, Dunajska cesta it M nodanri šhropial avtomobil tvrdke CrSt bi Sttft m D ras ju, Id im hiši j eni dolenjske
metropole ovaževana opora,
Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi, ako jih barvate z Bvauns,
barvo ta usnje!
Tudi aktovke, kovčegi, usnjadi sloli itd. vse / izgleda kakor novo/
"Dobiva se v vseh drogerijah. ter /j trgovinah z barvo in usiyem/
Tovarna barv
Vitjem Brauns, Celje,
Ljudska knjižnica v Mariboru
Ataribor 10. maja.
V	sredo zvečer se je vršil 69. redni občni zbor najstarejšega mariborskega kulturnega društva »Slovanske čitalnice*, kj se je zaradi pomanjkanja prostorov za čitalnico zadnja leta posvetila izključno vzdrževanju »Ljudske kn®žn>ice«. Že v njenih pravilih vz sedemdesetih let preteklega sto tet ia so našj kulturni pionirji v takrat na zunaj popolnoma nemškem Mariboru označili kot prvi namen čitalnice čitanje časopisov in knjig v raznrih-jezikih. Seveda naši rodoljubi takrat niso mogli slutiti, da bo baš knjižnica v okrilju čitalnice po 60 do 70 letih zavzela take dimerrziije, kakor jih izkazujejo poročila Ljudske knjižnice o<i leta '921 naprej, ko ie prišla knjižnica, ustanovljena od giimnaziiijskih abituriientov leta 1906, po vojnem stanju in po prevratnem neredu po<l sedanjim vodstvom v redno poslovanje.
Dne 20. januarja 1921. sta prevzela sedanji predsednik »Slovanske čitalnice« dr. Avg. Reisman in blagajnik Loize Doležal »Ljudsko knjižni;co« iz kabineta blagajne Narodnega doma s približno 300 knjigami", večinoma nevezanimi in raztrganimi, 271 kronami gotovine in kakimi dvajsetimi iz-posojevalci. Sistematično notranje delo ter intenzivna propaganda sta dvigala knjižnico na višino, ki je seveda tudi pred desetimi leti nismo pričakovali, še mama pa njena prvi požrtvovalni knjižničarji gg. dr. Polianec, dir. Pivko, Cvet iin Benkovič. V kratki dobi niti desetih let ie namreč število knjig zraslo nad 10.000.
Iz poročil predsednika dr. Reismana, tajnika prof. Grunt a rja in blagajnika Doležal a posnemamo izreden razmah »Ljudske knjižnice« v preteklem letu: tzpesoje vat ne ure so se morale pomnožiti, talko da se je izposojalo po štirikrat na teden. V 173 uirad-niith dneh je obiskalo knjižnico 7405 izpo-sojevalcev, ki si je izposodilo 20.740 knjig, in sicer 7731 knjig več nego leta 1928. Še lepši napredek se opaža letos, ko je naših 532 stalnih iz posojevalcev že v prviih štirih mesecih prečitalo 6912 knjig.
V	dragih večljfth mestih (v Ljubljani, Ce. Hju) zaznamujejo vodilne knjižnice celo lepšo statistiko, kar pa ie pripisovati okolno-sti, da ima Maribor še vedno velik kader nemško vzgojenega meščanstva, ki čitajo knjige iz dobro uvedenih izposojevalnic nemških knjigarn. V Mariboru st drže precejšnjo ravnotežje naša Ljudska knjižnica, Študijska knjižnica in knjižnica delavske zbornice. Ker si ie Ljudska knjižnica svojo slovensko literaturo tako izpopolnila, da ima vse, kar ie mogoče dobiti po naših knjigarnah in pri založbah, se je mogla v preteklem letu izpopolnjevati z najmodernejšo svetovno Kteratu.ro, izbrano z vso previdnostjo jn skrbnostjo, \% nemškega slovstva se jc izbralo samo umetniško literarno najboljše, sicer pa so se nabavljali prevodi iz ostalih svetovnih slovstev, to je francoskega, ruskega, angleškega, ameriškega. Knjižnica si je nabavila lažja znanstvena dela, v zadnjem času pa tudi dragoceno memoarno literaturo, tako da »ma dovoli izbire priprosti delavec kakor tudi vsak inteligent.
Vse to vabi v Ljudsko knjižnico ta vzgaja vedno nove oitateSje, katerih število kakor zgoraj omenjeno stalno raste. Na ta način ie upanje, da bomo polagoma prišli na statistiko ljubljanskih knjižnic.
Sicer pa je skupna statistika mariborskih knjižnic prav zadovoljiva. V letu 1929 so namreč izposodile:
Ljudska knjižnica 532 stalnim ^posojevalcem 20.740 knjig. Študijska knjižnica 568 čitateli em 13.042 knjig (neštevšj knjig in revij, ki so bile prečitane v študijski čitalnici, kjer je bilo 2629 obiskov). Knjižni-ca Delavske zbornice 1004 članom 15.925 kntjig Skupno torej 49.707 knjig.
Ker pa imamo v Mariboru še knjižnico Prosvetne zveze, delavnice drž. železnic, strokovno sokolsko, Češkega kluba, šolske knjižnice, izposojevalnice knjigarn ;td. so Mariborčani leta 1929 gotovo prečitali kakih sto tisoč knjig, kar je za naše mesto tudi dovolj.
Denarnega prometa je bito v Ljudski krujnžnioi lansko leto 134.000 Din. Med dohodki tvori glavno postavko itzposoievalni-na, podpora mestne občine, Posojilnice v Narodnem domu in članarine, manjše so druge podpore (gg. dr. Kaca 600 Din Fr. Marjeta 250 Din, dir. Reisman iz sodnih poravnav 500 Din), za nakup novih 744
ZOBNI ATELJE
Dentist (P. Vran&m
zobar
Gledališka ulica 7, se je preselil v nove, moderno urejene prostore na DUNAJSKO CESTO št. 20, poleg Kmetske posojilnice, nasproti kavarni »Evropa«, vhod iz Tavčarjeve ulice 2, I. nadstropje. — Ordinira od 15. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5.	7064
knjig pa se ie izdalo 25.042 Din brez stroškov za vezavo itd.
Prj volitvah je bij izvoljen stari odbor z iznemo blagajnika g. Doležaia, ki je zara-dii poklicne prezaposlenosti odložil odbor-niško mesto, katero je prevzel odvet. kandidat g. dr. Jelene.
Tako stoipa z najlepšimi nadami v okrilju stare »Slovenske čitalnice« modernim potrebam naroda prilagojena Ljudska knjižnica v 25 leto svojega obstoja in' 10 leto svojega obnovljenega in poživlienega delovanja. zavedajoč se svoje važne naloge, da nudi vsakemu čiitatelju res nekaj pozitivnega in da zlasti Jugoslovenom v Mariboru širi duševno obzorje, odpira pogled v svet in iiCi seznanja v svetovnim duševnim gibanjem.
Asistentka ženske bolnice
M U Dr. Morila M
specialistka za ženske bolezni in porodništvo
(zdravljenje z diathermijo)
ordinira dnevno od 12 Vi — I0V2 ure. Gledališka ulica št. 7/1.	Telef. št. 3008.
7072
Mariborski koncert ljubljanskega kvarteta Glasbene Matice
Naposled se je tudi nam ponudila prilika, slišati zopet kvartet ljubljanske Glasbene Matice v Mariboru.
Kvartet, ki ga tvorijo gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar, je močna muzi-kalna edimca. Občudovali smo izvrstno ubrano in izglajeno dinamiko ter lep glasovni materijal pevcev. Dovršeno izoblikovan prvi bas g. Završana st. zaokrožuje podajanje v krasno zvenečo celoto.
bista intonacija, uglašeno enotna vokali-zacija, subtilno izraževanje muzikalnih ento-cij, umerjena fri smotrena uporaba dinamike. stavijo kvartet na višek naših domačih glasbenih združb.
Na dobrih, modernih kvartetih Slovenci nismo bogati. Stara, solidna umetna pesem se nam ne izpoje do cela. Zato smo presenečeno prisluhnili globoko zajetemu, z vso dušo občutenemu »Jutru« Vasilja Mirka in njegovi melodiozno lirični »Katrick. Mirk realizira religiozna doživljanja v potenci, ki je pri nas doslej neprekosljiva. Preprosta melodična Idnija Adamičeve »Prošnje« diha zdravo narodno občutje. Veselje in tuga, razgibanost do nebes, potrtost do smrti: na-stroienja, torej, kakor jih ve doživljati v svoji edinstveni tipiki samo Slovenec, dajo četverospevom Svetka (Vojakova ljubica. Zaprta so njena okna), Foersterja A. (Milica, Šegavi spak, Razbita čaša), Juvanov (Šopek), Pavčiča (Pekle med rožami), VolariČa (Zvečer) in Meškov (Veseli mlatiči) melodično osnovo in pester kolorit.
Občinstvo, izmučeno po tednu gostovanj in prireditev, se, žal. ni odzvalo po svoji si-ceršni dolžnosti. Tako je ostalo gledališče porazno prazno. Mučen vtis so Jzgladili entu-ziasmirani ljubitelji te vrste glasbe s prisrčnem priznavanjem in aplavzom.
A-r K-c.
I. Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši
Novomeška Jadranska Straža
Novo mesto. 10. maja
V mestni posvetovalnici je v petek zvečer polagal mestni odbor JS svoje letne račune. Iz poročil društvenih funkcionarjev ie razvidno, da ie bilo društvo v preteklem poslovnem letu izredno marljivo.
Podružnica šteie 230 rdenih in 14 podpornih članov. Zadnji dobivalo brezplačno krasno mesečno revijo »Jadranska Straža«. Deluie se na tem. da se zopet dobe ladijski popusti ali kake sirene ugodnosti za članstvo, kar bo njih število brezdvom-no zvišalo.
Da zainteresira meščanstvo in okolico za naše morje in pomorstvo, je podružnica v lanskem poletju priredila v izložbah tvrdke Povh & Medic desetdnevno jadransko razstavo, k; je pustila nekaj lepih pomorskih slik tudi v tihem dolenjskem mestecu.
Proti koncu zime ie sledila v oknu knjigarne Kralec nasl. druga propagandna razstava artiklov, ki sredo v korist »Jadranske Straže«: papir, peresa, peresniki. črnila, svinčniki, ravnila, pečatni vosek in vžigalice. Glavna tobačna zaloga je polovico vseza letnega konsuma iztržila v vžigalicah »Cuvaimo naše morie!«
Predsednik podružnice učitelj g. Viktor Pirnat je predaval o važnosti morja in mornarice v Novem mestu, v Št. Jerneju na Dolenjskem, v Ljubliani in na ljudskem vseučilišču v Celiu. Poiasnieval ie predavanje z lenimi skioptičnimi slikami.
Tudi s filmom je mestni odbor širil jadransko in narodno zavest. Film »Dalma-
cija — dežela solnca« m film »Potovanje po Jugoslaviji« si je v 16 predstavah ozle-dalo meščanstvo in 14 mestnih ter okoliških sredniih. strokovnih m osnovnih šol. Uvodne besede je govoril in slike pojasnjeval pri vsaki predstavi učitelj z. Viktor Pirnat.
»Narcisni dan« v prid JS je bil v lanskem hi v letošnjem aprilu. Uspeh zadovoljiv.
Denarni oromet podružnice ie znašal 14.395.55 Din, od tega dohodkov 7.635.65 Din. Prebitek ie naložen v mestni hranilnici. Za šolsko ladjo, ki io JS pokloni naši vojni mornarici, je društvo prispevalo 2500 dinariev.
Zdai zbira mestni odbor priglašence za dijaško letovanje na Martinščici in za bin-koštm izlet na modri naš Jadran.
Društvenemu odboru ie bil podel i en ab-solutorii s posebno polivalo za intenzivno njegovo delovanie.
Soglasno ie bil izvoljen za predsednika mestnetra odbora dosedanji niegov predsednik in ustanovitelj podružnice v dolenjski prestolnici učitelj s. Viktor Pirnat. Drugi odborniki, istotako soglasno izvoljeni, so: ga. Pavla dr. Režkova. žuoanova soproga. in gg.: trgovec Josip Kobe. šolski upravitelj v p. Martin Matko. zobozdravnik Mirko Mušič. trgovec Jože Pavčič. industrijalec Joško Povh in veterinarski sv. Josip Stupar Predsednik nadzornega odbora ie cimnazijski ravnatelj g. Ivan Ma-selj.
Utrdile so se slednjič še smernice bodočega podružničnega dela. V tozadevno debato sta posebno ooserla gg. sreski sanitetni referent dr. Viktor Ciregorič in gimnazijski ravnatelj Ivan Maseli. Na gimna-ziii in na mestnih osnovnih šolah se bo prihodnje leto ustanovil »Pom'adek Jadranske Straže«, ki ie baš sedaj dobil tako krasno slavnostno uniformo
Zakaj so potrebne protituberkulozne lige?
V	pretežni večini naSih mest, trgov in podeželskih občin je bila z veseljem in s polnim razumevanjem stvari sprejeta vest o ustanovitvi Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani, ki naj bo vodilna zveza po vsej banovini posejanih samostojnih krajevnih lig. Z ljubeznijo so lokalni činitelji pričeli s pripravljalnimi deli, zavedajoč se važnosti problema v vsej njegovi celoti in grozoti. V vseh večjih krajih in tudi že po manjših občinah so ustanovljeni pripravljalni odbori.
V	nekaterih krajih pa misel sistematično in samostojno organiziranega boja proti jetiki še ni dobila navdušenega razumevanja, češ, da je društev že preveč in v vseh društvih delujejo ene in iste osebe. To je resnica samo delno, kajti društev, to je organiziranega narodnega življenja ni nikdar preveč. Težko pa je, ako morajo v vseh društvih delovati ene in iste osebe. To dejstvo pa ne sine ovirati intenzivnega stremljenja, da se ustanovi še posebno pro-tituberkulozno društvo. Tako društvo je zlasti za nekatere kraje najpotrebnejše in socialno najbolj utemeljeno. Ako so obstoječa društva ovira, potem bi bilo marsikje prav, da vsa društva likvidirajo in da se vse sile strnejo v eno samo društvo, ki bi imelo v svojem programu le boj proti jetiki. -
Posredno delujejo v intencijah protituberkulozne lige vSa-humanitarna in dobrodelna -društva, vse športne in telovadne organizacije, na kratko vsa udruženja, ki lajšajo gorje ali ki utrjujejo zdravje in odpornost posameznika. Toda ta posredna akcija ne zadošča, treba je direktnih ukrepov. Paralelne, druga od druge popolnoma neodvisne posredne akcije v borbi proti jetiki ne prinašajo efekta. V borbi proti jetiki je treba strnjenosti sistema, orga-nične enotnosti, združevanja sil in sredstev na eni in isti poti. Kaj pomaga, ako športno društvo utrjuje fizično zdravje svojih članov, na jetiki obolelemu članu pa ne more pomagati in svetovati, ne more preprečiti okuženja okolice - To more storiti le za to kvalificirano društvo, žensko društvo more na jetiki oboleli ženi (posamezni, od slučaja do slučaja) z malo podporo trenutno morda malo pomagati, preko tega pa njegovo protituberkulozno udejstvovanje ne gre. Nihče ne ve, kje in zakaj se je žena okužila, ni sredstev za izolacijo otrok, uru-štvo nima možnosti študirati problema mezd in prehrane delavčeve žene, nima zadostne avtoritete in kvalifikacije, da bi izsledilo vsa ležišča bacilov itd. Kaj nam pomaga, ako bi eno ali drugo društvo gmotno podpiralo vse na jetiki bolne svoje člane, pri tem pa bi ničesar ne storilo n. pr. za desinfekcijo stanovanj, za ločitev bolnih in zdravih. Važno sredstvo v borbi proti jetiki je poučevanje ljudstva o jetiki, o varovanju pred njo, o zdravljenju, o prepre-čenju nadaljnjega okuženja itd. Malo je društev, ki imajo v programu to propagando.
čevljar ni za to, da bi izdeloval mize. Vsako društvo pa, če ima tudi humani in socialni značaj, ni sposobno, da vodi borbo proti jetiki po vseh načelih in z vsemi sredstvi modernega protituberkuloznega boja. Protituberkulozna borba je stroka in poklic zase. V tem poklicu moramo biti šele izučeni. Protituberkulozne lige so šola za to. Padanje tuberkuloznih obolenj in smrtnih slučajev v Nemčiji, Angliji in zlasti v Ameriki ima svoj vzrok v dobro organiziranih protituberkuloznih ligah, v katerih se privatni inicijativnosti in požrtvovalnosti pridružuje pomoč države, občin, javnih kor-poracij, podjetij itd. Protituberkulozne lige osredotočajo pri sebi delovno skupnost vseh činiteljev, katerim je pri srcu blagor narod in države. Protituberkulozna liga je štab, ki vodi borbo in vpliva na vse strani, da aktivnost v borbi nikjer ne popusti.
Prostovoljno delo v protituberkuloznih ligah je dolžnost vsakega, ki hoče biti državljan svobodne države in vreden sin naroda, ki v svobodni državi hoče in mora živeti — zdrav in krepak. Okoli nas divja bitka, v kateri padajo in umirajo leto za letom desettisoči bratov in sester. Ali jim nočemo dati pomoči?
Dr. Joža Bohinjec, predsednik Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani.
Radensko vodo piti, pomeni zdrav in mlad ostati.
Radi o-aparati, gramofoni, gramofonske
plošče najnovejše so prispele. Pridite zopet k nam.
Josip Banjai
Ljubljana. Miklošičeva c. 20
7086 Palača Okrožnega urada.
Borba proti trtnim škodljivcem
V zadnjem času opažajo vinogradniki vedno večjo škodo v svojih vinoeradih. ki jim io povzročajo razni škodljivci, predvsem pa trtni moli. Mnogi vinogradniki pa ničesar ne store proti tej zalegi. Imamo pri nas kraie. na primer v okolici Sme-dereva. kier so zmanjšali prav omenjeni škodljivci trgatev za celih 80 odstotkov.
Grozdnih molov je več vrst. Pri nas se v glavnem pojavljajo dve vrsti, in sicer rumeni in sivi (pepelnati) grozdni mol v dveh rodovih.
Prvi zarod se pojavi ob koncu aprila in v začetku maja. Iz zabubkov. ki so prebili zimo v razpokah kolja. pod lubjem in drugod, se izležeio mali metuljčki, ki v mraku prično letati v iatah in zle-žeio svoia iaičeca na mlado grozdno pop-je. Posamezen metuljček znese dve do tri sto jajčec. Po šestih dneh se iz jaic razvijejo maihne gosenice, katere takci prično zreti grozdno popie in ca tako uničujejo še pred cvetom. Mnogo škodujejo tudi na ta način, da zapredejo mlade grozde v goste koprene. ki potem ne pustijo, da bi se sad razvijal. Čestokrat pa te gosenice odgrizejo ce' grozd, da pade na tla. V juniju se ta zalega zabubi pod listjem, lub-iem itd.
Druzl zarod oa se poiavj ob koncu iu-
Iiia. ko se iz bub prve generaci.ie izležejo mali metuljčki, ki prično zopet svoje raz" dorno de'o. Sedai se hranijo gosenice, izlegle iz njihovih jajčec, že s pol dozorelim grozdjem na ta način, da prežro jagodno kožico, se zalezeio v iagodo in povzroče gnitje celega grozda, ki ga jesensko deževje v avgustu in septembru še pospešuje.
Pokončevanje teh molov se vrši na dva načina: prvič skozi žclodec s pomoč.io ar-zenovih preparatov, drugič pa. če priddo v dotik s piretrinovimi preparati. Prvi na-
čin ie zelo uspešen. Na 100 litrov raztopine modre galice nai se doda 250 zr arzole in s to mešanico se vjnozrad škropi ob prvem in drugem škropljenju, pri čemer je
predvsem paziti na mlade arrozde. da so ti dobro poškropljeni. S to zmesjo morajo bit; poškropljeni vsi zeleni deli trte. torej listi, mladike, grozdi itd.: le tako sigurno zastrupimo mole. ki se prično hraniti z zelenjem. Na ta način se uniči tudi vsa zalega. ker ie vsa njena hrana zastrupljena. Razmnožitev trtnih molov ie preprečena.
Če opazimo ob cvetu, ko se trta ne sme škropiti, da so se moli nevarno Pojavili, se prično zapraševati s preparatom mo-lex. ki ie enakovreden prej omenjenemu sredstvu.
Drugi način, z dotikom, se vrši po preparatu azritox. ki ie zlasti v Franciii posebno priljubljen. Tega se prida na sto litrov raztopine modre ealice 500 gr in se škropi uspešno proti molom, obenem oa tudi proti peronospori. Čim pride škodljivec v naimaniši stik s tem sredstvom, pogine v teku nekaj ur. Mešanica raztopine modre galice in airritoxa ie oosebno priporočljiva za ookončavanie družeča rodu grozdnih molov, ko se trta ne sme škropiti z arzenovim' preparati.	669
Jamska razstava
Slovenska tla so klasična zemlia speleo-logije. Postojnska iama. Cerkniško jezero in podzemske reke so širile slavo Kraniske že pred stoletji, v slovenskih iamah se ie pričelo tudi spoznavanje slepih prebivalcev podzemlja. Upravičeno zato pričakuie internacionalna znanost od naših slovenskih znanstvenih društev in zavodov, da posvetijo proučevanju nad vse zanimivega podzemskeza sveta oosebno pozornost.
»Društvo za raziskavan.ie iam« razume to nalogo — tudi hvaležnost te naloge — in neumorno raziskuie Kras. njegove jame in njegove vode. Ob prilik; vseslovanske-ga geografskep-a kongresa priredi razstavo. ki nai pokaže, kaj se ie doslej delalo v naših iamah. Razstavljena bo oprema naših jamarjev. lestve, vitel. vrvi. merilni instrumenti itd.: bogat fotografski material bo krasil dvorano, v stereoskopskih slikah bodo obiskovalci lahko občudovali podzemske krasote v vsej njihovi plastičnosti. Morfologa bodo zanimali tloris; in prerezi jam. biologa pa bogate zbirke jamskih živali. Razstavljene bodo tudi kosti v jamah pokopanih zveri. Drof. Brodar bo pa pokazal svoie slavne najdbe iz Olševske zt-iavke. Seveda bo imela svoi oddelek tudi iamska literatura, kapniki in flora jamskih vhodov bodo krasili balkonsko dvorano univerze., ki ie določena za razstavišče.
V četrtek dopoldne ie razstava rezervirana za geografe, popoldne od 16. do 19. za člane Jamskega društva: v petek, soboto in nedelio (16.. 17.. 18. t. m.) pa ie proti vstopnini 5 Din. za diiake 3 Din odprta občinstvu. V nedeljo opoldne se razstava zaključi.
Preuredba naše kmetije s pomočjo modernega pašništva
V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o vzrokih gospodarske krize kakor tudi o tem. kako bi bilo pomagati našemu kmetijstvu, da bi prišlo zopet na zeleno vejico. Med drugimi se je oglasil tudi inž. I. R. s konkretnim predlogom v »Slovencu< (št. 91 z dne 19. aprila 1930). ki je vreden, da ga vzamemo v pretres. Po njegovem nasvetu bi bilo naše kmetije preurediti na podlagi modernega pašništva, ker bi nudilo tako pašništvo najugodnejše pogoje za res uspešen napredek naše živinoreje in ker bi tudi sicer močno olajšalo in razbremenilo vso našo kmetijo, posebno v poletnem čas«. Za kolikor bi ee z uvedbo pašnikov skrčila dosedanja njivska ploščina, za toliko bi se lahko bolje obdelala in za toliko več bi se lahko doseglo z intenzivnejšim delom. Za pašnike bi' bilo jemati zemljišča, ki ležijo bolj od rok in v legah, ki »o za njive manj ugodne. Pašniki naj bi bili zadružni ali pa tudi zasebni. Tako so preuredili svoje kmetije tudi po raznih delih Nemčije '"n sicer s prav ugodnim uspehom.
Moderni pašniki se ločijo od navadnih v tem, da so napravljeni večji del e posetvijo pripravnih travnih mešanic, da so močno gnojeni in dobro obdelani in da imajo zaradi tega bogato in čisto rušo. kakor tudi s tem. da so ograjeni v več oddelkov, ki se po vrsti po pase jo, tako da ®e po pašen i deli zopet lahko obrasejo, preden pride živina na nje nazaj.
Uspehi, ki so se dosegli « takim pašništvom, se kažejo deloma v bolj uspešni in dobičkanosni živinoreji, deloma pa v bolj intenzivnem in bolj uspešnem poljedelstvu. Na teh kmetijah je več kot jx>lovica njiv obdelanih az pašnike. Ostali del zavzemajo njive, travniki in druge kulture.
Važno vlogo pri taki preuredbi igrajo seveda podnebne in gospodarske razmere, izmed katerih je še posebej naglašati posestne in delavske razmere. V vseh Mh pogledih so se pašniška posestva v Nemčiji kmalu prilagodila tamosnjem razmeram in potrebam, vsled cesar so se take kmetij« tudi hitro vdomaČile.
Tudi pri na« so za vpeljavo takega modernega pašništva merodajne poleg vremenskih razmer pred vsem gospodarske in posestne razmere.
C'e izvzamemo naše planinske kraje, ki so že po svjji naravni legi poklicani za pašniška gospodarstva tudi v nižjih in bolj ravnih legah in kjer živinorejci že danes obračajo večjo skrb na pašništvo, imamo pri nas večino kmetij, ki so v nižjih in bolj ravnih, valovitih ali griča«tih legah, in ki se r"5?3!0 pretežno z njivstvom. s katerim prideluiejo najrazličnejše žitne, korenske in krmske rastline. Vse te njivice kmetije pripadajo malim j3ose«»tnikom (5 do 10 ha) in so močno razkosane.
Kar zadeva podnebje, ne moremo trditi, da bi imeli absolutno pašno podnebje. Da-siravno imamo na leto dosl! padavin, po 800 do 1000 mm in več. kar bi zadostovalo, imamo pa gorka in vroča poletja, ki so tudi zaradi nadležnega mrč^a v poletnih mesecih manj ugodna za pašništvo. V gotovih letih nastopi tudi suša. ki je takim kulturam nevarna. Po nemSkih krojih Je podnebje bolj enakomerno in v poletju v obče bolj hladno, daei tudi tam ni poletna euša popolnoma izključena. Naše podnebje bi bilo — če izvzamemo bolj suhe kraje — v obče dosti ucrodno za pašno gospodarstvo, zlast' če pomislimo, da se dobro oskrbovani in močno gnojeni pašniki uspešno upirajo suši, kakor na« uoe dosedanje izkušnje.*
Manj ugodne so pa naše gospodarske fa poestne razmere, tako da je težko misliti na to, da bi se naše kmetije mogle opomoči z vpeljavo modernega pašništva, namreč bolj opomoči, kakor z njivskim In intenzivnim pridelovanjem krme na njivah in travnikih.
Majhen obseg naših kmetij in razkosanost naših njiv je glavna ovira za dobavo r>ašni-škega sveta, pa naj gre za zasebne ali pa zadružne pašnike. V takih razmerah skoro ni misliti, da bi se dalo z modernim pašništvom olajšati in zboljšati težko stanje našega gosjx»darstva. Nekoliko izjeme bi delali le kraji z srednjimi in velikimi kmetijami, kjer bi se lahko dobilo v te namene kaj več zemlje skupaj (hribski kraji, rovte).
Če pogledamo v Nemčijo in drugam, kjer eo nastala pašna gospodarstva, vidimo, da so tudi tam nastale le po takih krajih, kjer so srednje kmetije (10 do 20 ha) ali pa velike kmetije (nad 20 ha) in kjer so posestva zložena ali zaokrožena. V takih razmerah je lažje dobiti pripravno zemljo jn pripravne interesente za pašniško gospodarstvo, zlasti če primanjkuje delavnih sil.
O tesni zvezi z vprašanjem pašništva stoji pa tudi dosedanji način našega gospodarstva. Danes je naše poljedelstvo tako -povezano z rejo različne živine in o pridelovanju jx>trebnega živeža za domačo potrebo, da je na malem našem posestvu glede na tako globoko segajočo organizacijo, težko kaj izpreminiati. Pa tudi današnje tržne razmere niso prijazne takemu problemu, ker se prerado izpreminjajo in bi bilo naravnost nevarno, lotiti se v večjem obsegu takih izprememb. ki bi se mogle še le po mnogih letih težke preizkušnje uveljaviti in izplačati.
Kakor obeta moderno pašništvo razne prednosti za povzdigo naše živinoreje in na-eca poljedelstva, moramo biti vendar le skrajno previdni pri reševanju takih vprašanj! Docedaj nimamo še nobenih takih izkušenj, da bi ee mogli pri nas splošno navdušiti za novodobno prfništvo in da bi zapustili dosedanja vara« jx»ta njivskega in traviškega gospodarstva. Zadosti je, da začnemo naše travnike v «b?e bolj skrbno gnojiti in obdelovati, da obračamo sedanje pu-šče za pridelovanje potrebne krme in za pašo. da izboljšujemo obstoječe pašnike in da obračamo po možnosti njive za pridelovanje deteljnih in dmeib krmskih raetlin. Vsa naša zemljišča potrebujejo bolj intenzivnega dela. da bo naši živinoreji in nam pomagano.
Z moderniziranjem pašništva ee je pri na* že pred vojno pričelo, toda brez posebna* uspeha. Na tem nieo krivi dotični pašniki, ampak na kratko povedano >nase razmere« Tmeli smo pašnike na Robežu, na Ivjn. pri Horjulu in dr., ki eo bili v pripravnih legah, ki pa po naši krivdi nieo prinesli rn-zeljenega sadu. Res je pa tudi. da imamo na_dru?' strani male početk-e naprednega pašništva, ki so v pripravnih legah in do-brili rokah in ki obetajo po dosedanjih iz-ku=niah res ugodne uspehe.
Modernega pašništva ni mogoče kot re-2 ,	fiPlošno priznati In priporočati.
Taka preuredba našega gospodarstva bi bila pri današnjih nesigurnih razmerah ne le nevarna amj»ak tudi nejx»trebna. ker se da že pri našem njivskem gospodarstvu še dalje izhajati in vplivati 4ia boliei napredek naše živinoreje, dasi je delati tudi na to, da se pridobe potrebni pašni prostori za našo živinorejo, kierkoli je to mogoče. Vsaj mlada in plemenska žival naj bi uživali dobrote dobre in zdrave paše zlasti v pomladnem m jesenskem ča*uf	r.
T •*-"*'
* »JUTRO« st 10S
7
Nedelja, 11. V. 1930 =m	%,
Iz Konjic
n(j— Za vsesokolski zlet se je prijavilo j® našega Sofkola 20 članov.
ni— Uničevanje hroščev. Po naročilu tsr-3ke občine uničujejo šolski otroci marini ške hrošča, ki delajo silno škodo na zelenju. Za feer lnroščev se daije otrokom nagrada 50 p.
nj— Adaptacija hiše za okrajno glavarstvo. Te d«i je pričela trška občima z adaptacij® hiše za okrajno glavarstvo, ki io ie kupila od višjega pisatrntiškega oficijala g. Mastnaka. Vse privatne stranke se morajo te tega poslopja izselita, tako da bosta obe nadstropji zasedeni po uradu.
nj— Prva tukajšnja prepoved zahajanja ▼ gostilne. Sreski sodnik v Konjicah ie izdal te dni prvo očuvalno odredbo, Po kateri je Pišotkiu Antonu, po domače Vograi-čevermi iz Komjiiške vasi, za dobo enega Veta prepovedano zahajaj v krčmo. Morda bodo slične odredbe vendarle preprečile nedostojno razgrajanje in pretepaštvo, ki s?a zaforrvlna d«mron alkohol.
Iz Slov. Bistrice
sb— Iz Sokolskega društva. V sredo 14. t m bo tretje letošnje predajanje. C,ovc« ril bo starosta dr. Jos. Pučnik o osnov, nih načelih Sokolstva - Za beograjski fzlet se je prijavilo doslej 20 članov. -Vse članstvo opozarjamo, da redno pre« hira oglase, objavljene na društveni ve^i, ki je razobešena na lekarnarjevi nisi.
sb— Divizijska slava. Tuk-iisnia > dl5 vizija konjeniške artiljerije oo imela v sredo 14. t. m. svojo slavo kot spomin na ustanovitev prvega konjeniške« topni, štva v bivši srbski vojski. Dopo.dne -t> 10 uri bodo zapriseženi rekruti, nato sle* de slavnostno sekanje kolača, nagovor komandanta podpolkovnika Prohaske m pogostitev civilnega občinstva, ls.ega dne ob 16. priredi garnizija na vezbalisou r.a vojašnicami vojaško zabavo z naslednjim programom: sokolske vežbe, borbene epi* zode, deklamacije, jahanje in drugo: ščanstvo je vabljeno k čim vccji udeležbi.
Pride!
Pride
Dunajska opereta:
Dve srci v % taktu
sb_ Opasen lovski tat. Grajski logar
g. Špenga je že dalje časa zasledoval v loviščih Velikega vrha divje lovce, ki jim ni mogel do živega. S spretno -.aktiko in ■/. vztrajnostjo se mu je nedavno vendarle posrečilo, da je zasačil sredi goščave lov* skega tatu Antona Š. Divji lovec le hitro nameril puško na svojega zasledova'c.i, ki je pa bil urnejši in je prvi ustrelil ter po? godil Š. s par šibrami. Krvava sled je lo« garju točno pokazala pravo smer in dasi je opasni divji lovec pri aretaciji tajil svoie grehe ter celo oporekal, da bi bit ranjen, se mu je vendar dokazalo nasprotno. V bližini njegovega stanovanja so našli kar troje sveže zakopanih srnjih kož. Anton 1 je bil obsojen na 14 dnevni zapor.
Iz Ptuja
j— Poslednja operetna predstava v se« zoni bo v ponedeljek. Gostovali oodo Ma? nborčani s Parmovo opereto »Caričine Amazonke«.
j— Cenejše pivo. Ta parola se je začela širiti tudi pri nas, četudi v mestu samem še sicer nima vidnih uspehov, pač pa že v najbližji okolici. Gostilničar Švicarije v našem lepem ljudskem vrtu se je odločil, kakor nam pišejo, točiti od prihodnje ne« delje naprej Unionsko pivo iz soda liter po 7 Din.
j— Pregled invalidov. Vsi invalidi, ki so bili po novem invalidskem zakonu pre« gledani in ocenjeni z manj nego 30 odst. delanezmožnosti, se imajo zglasiti radi ponovnega vojaškega pregleda v teku 10 dni na mestnem magistratu.
Iz Gor« Radgone
gr— Važno predavanje priredi v nedeljo 11. t. im. ob poi 9. v posojiilMilčm dvorani pnipravlijafei odbor za krajevno protita-borkrafozno ligo v Garanji Radgoni, na kar »e opozarja občinstvo.
Iz Ljutomera
fj— Ne pozabite na veliko tombolo So« kolskega društva, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 15. na Glavnem trgu. Glavni dobitki (2000 Din, šivalni stroj, kolo, moka in drva) so že razstavljeni. Karte po 3 Din v vseh trgovinah.
lj— Izlet z avtobusom v Ruše, ki je bil napovedan za soboto 10. t. m. je odpadel, ker je bilo zanj premalo interesentov U— Trojčke je porodila ga. Horvatova,
| MR. BAHOVEC	
S	t*, » »^^^^
	
IJTT mEt.	iiifj ii ■ »IBirr
Hi m obraze
moaolfi, ©grči (M i te s ser) itd. so cesto vzrok nečiste krvi. Zato naj očisti, kdor hoče imeti resnično leiK> polt, svoje t-elo, kri in kožo pototn 6—12 tedenske spomladanske kure 2 naravnim
pianinkaf&ovec
žena uslužbenca ga. Hoenigmanna v Lu« kavčih 6. t. m. Vsi trije so dečki, naj« mlajši je nekoliko slabši od prvih dveh, pa tehta tudi 2 kg. Zakonca imata že se« dem otrok.
SOKOL
Sokolska župa Ljubljana. Obvešča se vse članstvo in vsa župna društva, da pos sluje stalna župna pisarna vsak dan od 15. do 19. ure v Sokolskem domu na Taboru (soba št. 109, glavni mali vhod). Te* lefon št. 27«11. Račun poštne hranilnice št. 13746. Zdravo! Župna uprava.
Sokolska župa Ljubljana. Poziva se vsa ona društva, ki imajo sokolski aora, da nam pošljejo nemudoma sliko istega, katero nujno potrebujemo za Beograd. 2upni pisarni naj se pošljejo tudi vse dru« ge slike vežnejše za društveno zgodovino. Zdravo! Župna uprava!
Dopisi
GUNCLJE. Prostovoljno gasilno dru« štvo v Guncljah priredi v nedeljo 18. tega meseca vrtno veselico z veliko javno tom« bolo na vrtu pri Krvinu. Veselica bo ob vsakem vremenu. Začetek ob 3. uri popol« dne.
BLED. Prejšnji dve nedelj smo imeli v Sokolskem donru dve lepj prireditvi. Telovadna akademija, pri kateri so nastopili vsš oddelki, je uspeta zelo dobro. Želimo, da bi se razvoj v istem tenupu nadaljeval. Cisti dobiček ie namenjen za »let telovadcev v Beograd. Minulo nedeljo nam je dramski odsek v režiji s. Belčičeve pokazal lepo pravljično igro »Krojaček jwnačeik«. Oprema ie billa za naše razmere zelo dekorativna. Igralo se je dobro. Pred kraljevim spremstvom je zaplesala domača in prava balerina Narodnega gledališča, kar je bilo za nas nekaj novega. Sfiiligojeva je ljubko zapela pesem »Sonmy boy«. Oibisk izvrsten, zato se bo za naše malčke igra ponovila danes v nedeljo popoldne.
ZIDANI MOST. Železničarska godba priredi v nedeljo 1. junija v Zidanem mostu veselico.
SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. Statistika bi pokazala, da vrši današnja osnovna šola na narodnem, kuiltannem in k a rita ti vnem polju važno poslanstvo. Poleg šolskega dela, ki je v današnjih razmerah zaradi vedrih iztpremenib, slabih šoiskiih prostorov in dragih lokalnih okoliščin dokaj težavno, se obračajo do šole razne institucije, Id najdejo vedno dobrohoten odziv. Tako je pogozdovala mladina tukajšnje šole pod vodstvom učrteljstrva pred dnevi nekatere parcele tukajšnjih posestnikov. Šola ima v letošnjem šolskem leta 25 naročnikov »Mladinske Matice«, 80 naročnikov m3adimtsike-ga Usta »Naš rod«, iz šolarske knjižnice pa se ie izposodili o v zimskih mesecih nad 600 kntjig poučne in zabavne vsebine. Poleg tega ie razipečal tukajšnji Podmladek Rdečega križa več brošur Oblastnega odbora PRK. Za nesrečne poplavljence v Franc® je odiposlalo upravateljstvo šole sresikemu načelniku 338.50 Din. Za 18. t. m. m Vidov dan se pripravlja mladina pod vodstvom svojega učiteljstva na i®ri »Sirota Jerica« in »Grudica«, prj kateriih bo nastopil todi mdadlimski zbor tukajšnje šole * več troglasinimii.pesmicami.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 4. t. m. je naše mlado Sokolisko društvo priredijo prvti telovadni nastop, pri katerem so sodelovala bratska društva Maribor, Sv. Lenart, Sv. Jurij ob Ščavnioi in sokolsiki odsek Sv. Trojica ter sokolski četi Sv. Benedikt io Sv. Rupert. številni navzoča domačini in gosti so pri nastop« izkazovali priznan/je za točno izvedbo telovadnih val PtriiredSttev je bila lepa manifestacija sokolske ideje. Čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da ie prireditev ne le v moralnem, ampak tudi v gmotnem oziru tako sijajno uspela. Posebno zahvalo pa izrekamo Ptujčanom, M so s krasnimi darovi društvu pripomog® k še lepšemu uspehu.
HUMANI K
V BARVAH oe PLAT NE
PRAVIL
ŠPORT
Kdo bo prvak dravske banovine?
Danes ob 16.30 MARIBOR : ILIRIJA.
To vprašanje bo danes rešeno na igrišču Ilirije. V prejšnjih noticah smo se ozrli nekoliko na zgodovino prvenstvenega tek« movanja in smo videli, da je postal mat riborski nogomet popolnomi enakovreden ljubljanskemu. Vsakdo, ki ie tekom zad« njih let zasledoval naš nogomet, mora pri* znati, da isti ni ostal na mrtvi točki, tem; več napravil
je precejšen korak naprej. Konkurenca je pač postala ostrejša in kdor ni hotel zaostati, ni sme« držati tok križem. Že dolgo vrsto let znači v Ljub« Ijani srečanje med Ilirijo in Primorjem prvovrstno športno senzacijo, ki vleče bolj kakor marsikatera mednarodna prireditev. Danes pa smo šli še korak naprej. Mari« borski prvak I. SSK Maribor si je po dob goletnem trudu izvežbal
izvrstno enajstorico, ki smo jo smatrali po njenih nastopih v Ljubljani za tehnično najboljšo v Slove« niji. Posebno napad je bil v kombinacij« skem pogledu brezhiben. Ta kvintet je igral za oko krasno igro, manjkalo pa mu je glavno, to je strel, ki edini odločuje zmago. Danes pa je moštvo Maribora po« vsem spremenilo način igre. Iz hiperkom« binacije je prešlo v igro na prodore in da« nes goji enajstorica tipični
kick and rush sistem, ki sicer ni več moderen, pokazal pa je velik uspeh. Že prvo odločilno srečanje med Mariborom in Ilirijo je prineslo sa« dove tega sistema. Napad Maribora je brez kakih kompliciranih potez privedel žogo do gola in imel pred očms samo eno - spraviti žogo v mrežo. Za tako igro je potrebna v prvi vrsti borbenost m hitrost. Ti dve lastnosti ne manjkajo Mariboru. Moštvo se opira predvsem
na trojico res izvrstnih igralcev. Najboljši je brez dvoma Bertonceij v des« ni zvezi, katerega dičijo vse lastnosti do« brega igralca. On je brez dvoma največja individualnost svojega moštva, in kot tak ne najde premca v Sloveniji. Krilska vr» sta je povprečna, zato pa ima ožja obram« ba v bratih Koren dva izredna igralca. Starejši je kot back izborna zaslomba enajstorice ter hladnokrven v vsaki situ« aciji. Mlajši brat čuva svetišče. Njegova največja odlika je izvrstno postiranje, tako da mu je težko zabiti gol. Moštvo je kot celota zelo nevarno.
Poglejmo vrste Ilirije. Obramba TOrije gotovo ni siabša kot nasprotnikova, ako« ravno manjka Verovšek. stranskih kril. cih ima Ilirija vsekakor majhen plus. Na« pad je kombinacijsko boljši, vendar im« edino v Doberletu dobrega eksekutorja. Opaža se pri ostalih pomanjkanje rt7ela. predvsem pa
potrebna odločnost pred golom. Resume: Ilirja ima b -Sjšs zaledje, Mari« bor ps ouločnejš' imoa f Mcrcl--1!; bi dali d i tnčinom kot celoti majhen plus in ako prištevamo še domače igrišče, bi skl>?pali, da je mogoča zmaga Ilirije z dvema golo« ma razlike. V tein primsru ne bi bilo vprašanje prvaka rešeno, odločiti bi mo« ral podaljšek. Mislimo, da ie prvenstvo povsem odprto." Tekma bo pokazala ali j« ta prognoza pravilna.
Ob 14. se vrši prvenstvena tekma Sto« van : Reka, ob 15.30 pa hazena Ilirija : Atena ob vsakem vremenu
Razpis
motociklističnih in kolesarskih (Brk
Športno drnštivo Vrhnika razpis«je mctocSdi-stione ia kolesarske dirke za nedeljo, 16. t. m. na Vrhniki (r primeru slabeea vremena prihodnjo nedeljo).
I.	kolesarske dirke: a) ob 1320 dirka juniorjev Vrhničanov na prosa Vrhnika—Borovnica (Sokolski dom)—Vrhnika, 17 kilometrov. Brvi d«rv-io, druigi in tretji kolajne; b) ob 13.40 gga^vma dirka na progi Vrhnika—Losatec (hotel Kramar) —Vrhnika, 24 tom. Prvi darilo, drotgi in tretji ko-tej®e. Pravico star tati imajo vsi dirkači kraljevine Jugoslavije.
II.	motoclktistttae dirke: c) ob 14.40 motoclk-Kstdčna dirka Vrhničanov na progi M tem Vrhnika —Drenov grič—Vrhnika 1! km. 1. darHo, 2. '.n 3. kolajne; d) ob IS. glavna motocikfistična dirka na progi Vrhnika—Drenov grič—Vrhnika lil km. 1. dariio, 2. in 3. kolajne. Pravico starta« imajo vsi dirkači kraljevine Jugoslavije.
Start in cilj vseh dirk je na glavnem trgrn Vrhnike. Prijaviti se je najkasneje do 16. t. m. predsednika društva g. Jožetu Gromu na Vrbrartcl. Prijavnine ni.
Splošne določbe: Voad se po določbah pravilnika Koturaškega saveza in Motosaveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost is se mora držati cestnopoKcijstoai predipisov. Vsako vozilo mora biti s vse« potrebnim opremljeno. Na startu se morajo vsi d»-kači ag>la9iti vsaj 10 minut Pred početJcom <fir*e predsednika juryje. Ugovore rešuje komisija, vložene do 10. minut po končani dinki. Vsi dirkači se morajo pokoriti odredbam komisije, ki jo doioet odbor. Pri vseh dirkah sodeluje godba Godbenv-ga dru&tiva na Vrhniki.
Po končanih dirkah bo sprevod po -tt®s a cod-bo na čete ia vsemi udeleženci dirke s prvatoi im čela skozi trg Vrhnika na ipomdadaosko vršno veselico na vrt« gostilne Ant. Turšiča na Vrhniki št. 190. Prosta zabava, šaljiva pošta, jrtes itd. Prosimo, da ee vsi športniki prireditve £im Stevrl-ne»e udeleže.
Športni drobiž
Današnja nedelja je tudi v Jugoslaviji bogata važnih in velikih nogometnih tekem. Dočim imamo ▼ Ljubljani odločil* ni finale za prvenstvo dravske banovine in gostuje v Mariboru avstrijsko provin« cijalno moštvo Donawitza, imajo v Zagrr« ba po daljšem presledka ▼ gostih madžar« ski »Budai 33« iz Budimpešte, ki ho igral proti Grandjanskemu. Beograd ima tudi prvenstveno atrakcijo, in sicer odločilno tekmo med Jugoslavijo in BSK, ki io bo vodil sarajevski sodnik Focht. BSK ima po sedanjem stanja nekaj več sauc za prva« ka BLP, vendar si tudi Jugoslavija z zma« go in dovolj visoko razliko golov lahko osvoji naslov.
Našo teniško reprezentanco, ki je iR««. jevala pred dnevi v boju za Davisov pokal visoko zmago 5 : 0 proti Švedom, čaka v dnevih 16. do 18. t. m. težak boj proti Španski. Igralce marljivo trenira naš tre« ner Koželuh. Igre se bodo vršile v Za« greh*.
Dva oc^ometoa jJUger>* im masem*
\ega> naravne lepote.
Velika priljubljenost Elida-proizvodov teži brezdvomno v nepremagani kakovosti. Ti febrikati so enakovredni naj-boljšim inozemskim proizvodom. Eliaa Vam daje vse ono, kar potrebujete za negovanje Vaše naravne lepote.
ELI DA
stvo, m sicer meddržavno vekmo Anglija — Nemčija v Berlinu in tekmo za evrop« ski pokal med Italijo in Madžarsko v Bu* dimpešti. Ob priliki te tekme se bo vrši« Ia tudi konferenca odbora za odigranje evropskega pokala, ki se je b »go udeležiM zastopniki češkoslovaške, Avstuje, Madžarske in Italije.
— Tenis turnir za klubsko prvenstvo Jn goslavije. Danes 11. t. m. se vrši na prostorih SK Ilirije izločitveni tenis turnir za prvenstvo Jugoslavije. Za TKD Ateno nastopijo znani igralci: gg. Dacar, Bleiweiee, Zajec Vaso, Medved, Kobler, inž. Froier ter gospodični Ravnihar Ksenija in Gra6selli Doda. SK Ilirija pa postavi svojo vrsto tekmovalcev in sicer: gg. Kmet Milan, inž. No« vak, Pogačar, Stojan, Zaje Lado, Koželj, ter gospodični Ina in Boža Saplja. Po pravilih Jug. tenis saveza ee odigra 9 iger in sicer: 4 gospodje posamezno, 2 dame posamezno, 2 gospoda v dvoje in 1 dama v dvoje. Igre obetajo biti zelo intepesantne z ozirom na prilično enake moči. Pričakovati je, da bo občinstvo posetilo to najvažnejšo borbo na belem polju v kar najveciem številu ter pokazalo tako manjkajoči interes za ta lepi šport. Turnir se prične ob 9. uri in traja z opoldanskim odmorom do ve« čera. Zmagovalec tega turnirja pride v drugo kolo in igra naslednjo nedeljo z SK Celjem v Ljubljani.
Ie LNP. Seja kazenskega odbora se bo vršila jtKri v ponedeljek ob 20. v Delavski zbornici. G«, ing. Debelak, Kornza, Pintarič Ivan, dr. Dou-gan. Bucik A. in Kuljiš A. naj se je sigurno udeleže. _ Ob 20.30 se vabi k seji g. Marcbiotti Vmt-tor. Ob 21. gg. Malič Mirko (Ilirija) in ZupančiS Boris (Hermes). Ob 21.15 «g. Jug in Zemljak (Pr:-morie) in ob 2>1.30 gg. Janutš, Benedetič in Rogač (Jadram). — Tajnik II.
Plenarna seja Jugoslovenskega zimsfcosportne-ga saveza bo v ponedeljek »večer ob pol 9. v damsikem sailonu kavarne »Emone«.
SK IHrHa, nogometna sekcija. Danes ob 10. dopoldne igrajo iuniofji ob po voljnem vremenu z rezervo SK Korotana in I. moštvo ob 16.30 s SSK Mariborom. I. moštvo naj bo v garderobi točno ob 15.30 zaradi fotografiranja. Nameravana prijat. tekma rezervnih moštev Ilirije in Maribora odpade: odpade danes tudi fotografiranje rezerv«. _ Skupina I. se opozarja na nove objave v članski knjigi. — Načelstvo.
Iz SK Ilirije. Pri današnjih popodlanskib prireditvah vrše blagajniško službo gg.: od 14. do
15.	Kreč I„ od 15. do 16. Habič, Miklavčič I, od
16.	dalje Paschl, Pevalek, Smole. Navedeni gg. se naprošajo da so točno ob navedenih urah na igrišču. S ponedeljkom se uvede na nogometnem igrišču zopet redna odborniška služba. Za to službo so določeni gg.: v ponedeljek Berdajs. v torek Miklavčič I, v sredo dT. Lapajne, v četrtek Medič, v petek dr. Kubelj, v soboto Ro-tar. Delegirani odborniki so dolžni sami poskrbeti za svoje namestnike, ako so na dan službe zadržani. Vsak odbornik mora po končani siužbi izpolniti dežurno knjigo pri oskrbniku v garde-rotri. — Haaenska sekcija poziva točno ob 10. dopoldne s kompletno opremo na igrišče Aterve igralke: Ruša, Fedora, Vida II. Srebrnič, Ziža. S-iha in Ivica. V dežju tekma odpade. Popoldne ob 15. morajo biti na našem igrišču: Pustišek, Rupel, Vida I. Darinka, Stana M, Valči, Žita. Igralke I. družine, ki še niso oddale ktobove opreme, morajo prinesti črno-belo dopoldne ob 10. na igrišče Atene, belo-zeleno pa popoldne ob 15. na naše igrišče. — Seja načelstva tahkoatlet-ske sekcije ie v ponedeljek 12. t. m. ob 8. v kavarni Evrope. Važno!
SK Reka. Danes ob 14. prvenstvena tekma z SK Slovanom. Igralci naj bodo ob 13.30 na igrišču Ilirije ravnotako rezerve in reditelji._
RADIO- ELEKTHO-TEHNIKA
Ljubljana,
Tone Poljšak, Aleksandrova St. 5. IzvrSuje in dobavlja vse elektrotehnične
naprave.	...	Jt
Dobavlja, popravlja in izvršuje vse radio-
in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški in radio-mate-rijal.__^
Raznovrstne kose
se oddajo v komisijonelno prodajo pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj zahtevajo podatke pod »Kosa« na upravo »Jutra«.	6358
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 11.: Pustolovec pred vrati. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 12.: Vihar. E.
Torek, 13.: Zaprto.
Sreda, 14.: Pustolovec pred vrati. B.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 11.: Pohujšanje v dolini še7itflorjan-ski. Premijera izvirne opere. Izven.
Ponedeljek, 12.: Zaprto.
Torek, 13.: Norma. A.
Sreda, 14.: Zaprto.-
Četrtek, 15.: Črne maske. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Nedelja, 11. ob 16.: Materinski dan. Prireditev Ženskega društva. — Ob 20.: Caričine Amazonke. Znižane cene. Ku poni.
Ponedeljek, 12.: Zaprto.
Torek, 13.: Ob 20. uri »Adieu Mirni« ab. A. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. zvečer
Ponedeljek, 12.: Caričine Amazonke. Gostovanje Mariborčanov.
Preklic
Preklicujem vse vesti, katere sem raz« širjal o g. Janku Prelovcu. bančnem urad« niku na Sušaku in ki so škodova'e njego« vemu dobremu glasu in poštenju, ter iz« javljam, da so te brez vsake podlage in neresnične.
Murska Sobota, dne 8. maja 1930 671	Ivan Šinkovec.
VAŠE PO POZEBI, RANAH, KURJIH OČESIH IZMUČENE NOGE
spravi v red topla kopel v soli sv. Roka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene.
Sv. Roka nožna sol se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica.	5930
Po]asnura brošuro
o protinu, ishiasu, revmi, želodčnih	bo-Iečinah. žolčnib kamenih in živčnib boleznih proti plačilu poštnine 10	Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo
F. Toplak, Ljubljana, Gerbičeva 19
tx>d »Radiumshema«.	108
P. n. občinstvu naznanjam da sem prevzela znano gostilno
pri »Napoleona". Tržaška cesta štev. 4*
Točila se bodo pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po najnižjih cenah. — čez ulico se toči 1 Din ceneje.
Mrzla in gorka kuhinja vsak čas na razpolago. .	7084 Abonenti se sprejemajo na hrano. Za obilen obisk se priporoča
E. Muller.
šah
Urejuje dr. Milan Vidmar
Po končanem velikem turnirju T Saa Remu je pričal koncem februarja mali turnir v Niza. Udeležil se ga je tudi jugoslovenski mojster Boris Kostič. Poročal sem že, da je v Nizzi odnesel prvo nagrado dr. S. Tartakower.
Prav interesantno je, primerjat partije takih matih turnirjev s partijami težkega kalibra velikih mednarodnih prireditev. V krogu slabših igralcev zrastejo seveda slučajno navzoči interna Granato mojstri do ogromnih dimenzij. Tu ima*) priliko, da rgjra«o brifjantno.
Šatovska prbliika že dolgo toži, da so partiie velškžh mojstrov »brez kombinacij«. Rada bi videla napade v divjem stihi, žrtve fig-ur, skratka, romantične partije Morphy-j»rt ali pa Amdersenove dobe.
Da med veMkismi mojstri briljantne konv trinaclje ne prodro, je vendar jasno. Oba igralca vidita skoro vse. Oba kombinirata, drug drugemu si podirata in preprečiliota uspešne žrtve m ž njimi zvezane napade. Od mladega Verdija do zrelega Wagmeria je v možaki ista razdalja kakor v šahu od Morama do Rubinstema.
Seveda kombinirajo današnji veliki mojstri nafimanj tako lepo kakor romantiki minulega -stoletja — če jih nasprotnik (pusti koiribMra+i. Poglejte na primer, kakšen Morphy je v Nizzi postal CoSe, simpatični in nadarjeni belgijski prvak.
BeH: Colle	Črni: O' Hadton
1.)	d2—(M	d7—d 5
Prva poteza črnega je, kakor znano, danes že precej s t aro vedska.
2.)	Sgl—f3	---
Colle rtikdar ne igra darnskega gambita,
kfi pričenja z 2.) c2—c4. Iznašel je svoj otvoritveni sistem, ki izgleda zelo pahlev-»o, ld pa je v resnici silno opasan. Ta sistem, za slabše igralce nevaren strup, tri-unJfira tudi v tej partiji.
2.)	_----S28—f6
3.)	es2—e3	---
TnvS Ffubinstem začenja v zadnMh JetKi
svoje partije navadno takole pohlevna Ru-binstsm pa ima zopet svoj mobi®zacSjs5d načrt, drugačen kot je Co-ilejev.
3.)------c7—c5
4.)	c2—c3	e7—e6
5.)	Lfl—d3	Lf8—d6
6.)	Sbl—d2	—--
CoHe si je najprej s	c2—c3 utrdil točko
<J4 To točko navadno drži z vsemi silami. Zraven pa namerava ob prvi priliki prodirali v srecfini z e3—e4. Napad na črnega kralia se na ta način izdani avtomatično.
' 6.)______Sb8—d7
7.)	0—0	0—0
&) TJ1—el	Tm—e8
Tudi omi bi rad prodrl z efi—eS. Na žalost pride beli prej na vrsto, razen tega pa si je črni že oslabil svojega d-kmeta,
ko je igral c7—c5.
9) e3_e4!	d5Xe4
10.)	Sd2Xe4	Sf6Xe4
11.)	Ld3Xe4	c5Xd4?
To je seveda neprevidno. Črni bi rad naredil slabega belega kmeta na d4. Tako enostavna pa pozicijska igra ni. Kombinacije tle vedno pod pepelom in toočmi igralci na tihem nepretrgoma kombinirajo.
Črno kraljevo kršo je trenutno slabo zavarovano. Znano je. da je temu krilu ska-kač na f6 vedno najboljša obramba. Naravno bi Mo, da je črni igral najprej 11.) Sd7—f6. Po nepreirrtšlieni zadrtji pote® črnega začne seveda CoHe takoj svoj napad v starem romantičnem stilu.
Pozicija po 11. potezi črnega
a b c d e i g h
BeH: Kgl, Ddl, Tal, Tel, Lcl, Le4, Sf3, a2,
b2, c3, f2, g2, h2, (13 figur) Črni: Kg8, DdS, Ta8, TeS, Lc8, Ld6, Sd7, a7, b7, d4, e6. f7, g7, «7, (14 figur)
12.) Le4Xh7+M --—
Brili airrtna žrtva, znana iz sji"Qrrfi9i paziicfi. 12.)------Kg8Xh7
m SB-&F	KW7—«6
Bolje M bilo najbrž K5.)---KM—
g6. Seveda je čroi videl, da bi beli nadaljeval s 14.) Ddl—h5 in 0o*ovo se je bal "dvojnega napada dame na f7 Jn h>7. Hitro je •ugotovil, da točke f7 brani« ne more, ker bi svotjemu kralju z branečo figuro zaprl pot. Ni pa gotovo, da bi črni ne mogel na 14.) Ddl—ho z uspehom odgovoriti Sd7— •e5.
No, čmi je na svoja polj videl manjše opasnosfa.
• Da bo bedi v 15. svoji potezi presenetil "Z drugo žrtvijo figure, mu sigurno nj padlo V oči. Tako je konec te kratke partije lahko razumljiv, ,pa tudi zelo zabaven,
14.) h>2—ii41	---
To grozi seveda h4—h5+ z groznčmi posledicami.
14.)------Te8—h8
' Čm-i nima boljše potfeze. Na 14.)---
17-45 hi sledilo 15.) h4—h5-f Kg6—f6 16.) DdlXd4+, Ld6—e5 17.) Dd4—h4. Da ta*o "nastale pozicije čnni ne more držati je jas-'no. Grozi mu ne samo 18.) Sg5—ff3+, temveč predvsem f2—f4 ali pa Lcl—f4, drugače pa Sg3Xe6, če se namreč črni lovec umakne.
15.)	Tel X e6+!!	---
Krasna poteza, črni ne more vzeti trdnjave. Na 15.)---f7Xe6 pride namreč 16.) Ddl—d3+ Kg6—f6 17.) Dd3_f3+ lCf6—g6 18.) Df3—f7+ Kg6-<h6 19.) Sg5X 'e6+ itd.
15.)------Sd7—16
16.)	h4—h5-f!	—--
' Je li Morphy igral lepše? CoHe žrtvuje kmeta, da zastavi ornemu kralju skromno "pot na h5. Seveda črni tudi te žrtve ne
more sprejeti. Na 16.)---Th8Xh5 sledi
17.) Ddl—d3+ Kg6—h6 18.) Dd3—h7+ in "mak ali pa 18.) Sg5Xli7 + in mat
16.)------Kg6—h6
' To je sedatj pozicija po votii povprečnega šabista. Vse .je v ognju, vse visi v ^raku!
17.)	Te6Xd6!	---
" Seveda bi bil Colle lahko dobil damo. Tcda čemu? Črni itak ne more vzeti trdnjave, ker bi beli skakač takoii pobral 6i-"sto črno damo. S svOjo minno m kruto '16. potezo žene Colle svojega nesrečnega "nasprotnika v obup.
17)______Dd£—a5
18.)	SgSXf7+	Kh6—h7
19.)	Sf7—g5+	Klh7—gS
' To ie obup. črni sffrfoh ni več radoveden, kako bi bdi operiral, če bi fcraU zopet stal na 'cv6 m gre naravnost pod nož.
20.)	Ddl—b3+	se vda.
Kino
Van Dyke pripoveduje
Lov na vodne konje, tigre, leve in slone, boj z rasnimi plemeni črncev, nevarnost s strani požrešnih krokodilov, snemaje razah napetih prizorov ob euječnosti črncev domačinov, ki skrbno pazijo, da se kafka roparska žival imenada ne približa operaterjem, vse to in še celo vrsto drugih senzacij doživi navadno vsaka filmska ekspedicija v notranjost Afrike
W. Š. Van Dyke, znani režiser družbe Me-tro Gold\vyn Mayer, se je nedavno tega vrnil z nekega takega potovanja po osrčju Afrike. Celih deset mesecev je 6nemal svoj najnovejši zvočni film »Traver Horn«, film, čigar vsebina je povzeta po istoimenem romanu. Van Dyke je prepotoval 24.000 angleških milj večinoma z motornim kolesom. Njemu sam«mu in drugim članom ekspedi-cije j« pretila prav {»gosto smrtna nevarnost tako s strani divjih zveri kakor tudi od oferovnih puščic raznih bojevitih plemen črncev. Opasne muhe »tse - tse«, nositeljice spalne bolezni, in neznosna vročina — vse to je mučilo ekspedicijo dan na dan. »Krokodilov smo videli zelo mnogo, in reči moram^ pravi Van Dyke, »da niso nevarni. Krmili smo jih z mesom vodnih konj in jih na ta način zvabili na kraj snemanja kadarkoli in kamorkoli se nam je hotelo. — če jih pa nismo več potrebovali za naše posnetke, smo jih razpodili z navadnimi palicami. Krokodili so ljudem povsem nenevarne živali le strašno požrešni so in če se človek varuje pred njihovim repom, se mu nikakor ni treba jih bati. Mnogo opasnejše so ogromne strupene kače, skrite med grmovjem, med visoko travo ali po drevesih.
Eden najtežjih problemov je bilo sporazumevanje s črnci domačini — ki nastopajo v našem novem filmu. Vsako pleme govori svoj poseben dialekt. Za silo smo se posluževali tolmačev in šlo je. Podnebje nam je spočetka delalo velike preglavice, dokler s a nismo nanj navadili — čez dan je bila naj-sifoejša vročina, ponoči pa mraz, da smo se morali pokrivati z debelimi odejami. Bili smo tedaj na poti preko gorovja Uganda iz Mombase v belgijski Kongo. Ko sono hoteli kreniti še k lepim Murchison - vodopadom,
0st: Turistovski klub „Gojzerca"
Ta kiub ofioijelno prav za pirav ne obstoji. Ni naznanjen pri oblastih, a udejstvuje se prav uspešno za razvoj turizma in pa naše lepe flore. Krstil sem ga jaz in je bilo ime sprejeto s strani članstva z mogočnimi protesti sn tudi s prav talko velikim navdušenjem.
KM> »Gojaerca« ima svoj sedež v »Evropi«, v tej ljubljanski kavarni brez primere. Clami se sestajajo sicer redno vsalk dan, vendar se vrše seje le ob sobotah in pred prazm?kli popoldne. Te seje imajo dvoje značilnih posebnosti: prvič so vselej navzoči vsi člani in so torej vselej sklepčne, kar je pri sejaih redkost, drugič, rezultat teh sej je, da se vsi člani te/kom seje redno skregajo. Dnevni red seje obsega vselej samo eno točko, lin ta je: »Kam pojdemo v nedeljo?« Ta točka rodi izredno mnogo neprffik in težav in poteče nekako takole:
Sivi Jelen: (Doktor jutiis, visok, malo plešast, vendar še ponosen na svoje 'lase. Vnet turist in posestnik ber-barija. V prostem času je uradnik nekje na magistratu. Prav za prav je on
predseKfrik fkftufba, čeprav voftitev m odlbora mi).
Torej, gospodje, kam gremo jutra? Jaz sem sestavil krasno turioo. Fiks LaudOn, v Išiki Varotgar, potem naokrog in poitem Brezovica... (Ni še doibro končal že plane vmes -) B u s o 1 a : (Majhen, malo trebušast, posestnik velike industrije in gramofona. Prejšnje čase je limel tudi psa).
Kam? Iškli Vtotgar? Figo. To ni tura. Preko Domžal pcljdemo... Jošit, Kaitarina. Sedem ur hoda. Busolo vzamemo se seboj in...
OstaH molče in se zaničljivo muzajo. Vsak komaj čalka, da pride s svojim predlogom na w«to. Padajo imena krajev kar povprek in za trenutek se čuje kakor ropotanje strojnice. Vali griči od Rožnika do VeEke planine so v pol minute oddrdrani, .naito poseže vmes
Mejdu š: (Ta je profesor tujih jezikov in pisatelj vojnih spominov in tudi vnet turist Drugače je mirnejši in počasnejši in puši cigarete, česar ostafli fehibovci ne delajo).
Jae pa pravim, gospodlje, da je najbolj pametno, ako sedemo ob 10. mri pri Pigovou v mesitni avttofeus in se peljemo v M edino, od ondod po poti lepo počasi...
•00 liftiii io dotmaSni resno oAwfllMaB, Se©—*, da je tam spohia bolezen zeio raeširjena. Toda kljub tem opominom smo Sli tja. >Tse-tsec muhe so nas tudi res dot) no popikale. Kakor znano, vsaka teh muh nrt nevarna; od tisočev navadno ena sama prenaša spalno bolezen. Miniti pa morata dve leti, preden se pokažejo nje prvi znaki. Dve leta bomo morali čakati, da vidimo, kdo od naše družbe jo je izkupil pri ekspediciji. Tudi s hrano ni bilo lahko. Sveže meso ln jajca smo dobivali na velikih postajah, sicer 6mo pa uživali večinoma konzerve. Vodo smo morali pred uporabo dobro prekuhati zaradi nevarnosti pred malarijo. — Vidite tedaj, da je vsaka taka ekspedicija združena z ne-broj nevarnostmi. — Toda vse te neprijetnosti smo z lahkoto prenašali in danes sem ponosen na svoje najnovejše delo, na svoj lepi film »Traver Hornc.t
Maurice Chevalier v Holly-wood«s
Z zmago zvočnega filma je dospelo v Ho4-lywood mnogo slavnih umetnikov, ki preje ne bi bili nikdar šli k filmu, ker je ajih veljava in vrednost obstojala v glasu in nemi film ni bil v stanu podati njih osebnosti v polni vrednosti. Danes jim je z zvočnim filmom zagotovljen uspeh v polnem obsegu — zato so se odločili zanj. Eden takih umetnikov je slavni Francoz Maurice Chevalier.
*
Maurice Chevaliera so imenovali v Franciji »Gavrocbe<, po imenu pariških mlade-ničev iz slavnega romana Viktorja Hugoa »Les Miserablest. S tem imenom je postal slaven, bogat in to ime ga spremlja še danes na potih njegove slave in karijere. Preteklost Chevaliera, zlasti njegova mladost, je bila zelo bedna. Rojen pred 30 leti v okolici Pariza kot sin siromašnih staršev, je izgubil očeta kot deček v enajstem letu. Ker slabDtna mati ni mogla vzdrževati rodbine, je moral Maurice že v zgodnji mla-dosi služiti svoj kruh in še podpirati mater ter družino.
Lotjl se je vsakega dela, kmalu pa je spoznal v sebi karijero plesalca in pevca. S 13 leti je prvič nastopil javno v nekem malem koncertnem lokalu ter sijajno propadel. Občinstvo ga je izžvižgalo, a Maurice se od prvega neuspeha ni dal preplašiti; pridno se je učil, izobraževal svoj glas in končno dosegel angažma v Casino des Tourelles. Za plačo treh frankov na dan je nastopal po štirikrat na teden. To je bil njegov prvi uspeh.
Pel je popularne slagerje in počel oponašati glas ter kretnje takrat slavnih pevcev. Na ta način je opozoril občinstvo nase in kmalu je bil angažiran v provinc? z mnogo boljšo gažo kot v Parizu. Toda v provinci ga ni držalo dolgo časa. Hotel je nazaj v Pariz in res se je prav kmalu pojavil zopet tamkaj kot partner slavne plesalke in pevke Mistinguette v slovitem nočnem zabavišču Folies Bergere.
Odtlej je postal slaven in popularen. Vojna tudi njemu ni prizanesla; moral je k vojakom. Bil je ranjen in ujet. _ Po vojni je
bil zopet partner Mistinguetteove v Folies Bergeres in Casino de Pariš. Njegova slava .ie rasla iz dneva v dan in kmalu je postal slaven revijdki zvezdnik, miljenec in idol Pariza. Raznj filmski prod učen ti so mu ponujali 6ijaine angažmane v filmu, toda vse je Odklonil rekoč: >Moja vrednost le® v tem, da me publika cuje.< šele zvofind film mu je nudil dovolj jamstva za uspeh; zato je 6prejel ponudbo ameriškega filmskega koncema Paramount, ki ga je angažiral e sijajno plačo. Sedaj je »Gavrocbe« v Holly-woodu; prvi Mauriceov zvočni film je že gotov; obravnava vsebino, ter odlomke iz njegovega življenja. — V kratkem nam bo tedaj dana možnost gledati in slišati Maurice Chevaliera, umetnika, ki zavzema eno naiodličnejših mest med gledališkimi veličinami.
Jules Verne v zvočnem filmu
Romani Julesa Vernea imajo mnogo hvaležne snovi za filmska snemanja. Edino težavno pri njih je to, da so pisani z izredno fantazijo, tako, da je treba trošiti ogromnega denarja za posnetke fantastičnih domi-slekov slavnega francoskega pisatelja. Filmska družba Metro Goldwyn je dolgo pomi-šljala, preden se je odločila za filmanje Verneovega romana sTajinstveni otoke. Končno je pred približno letom dni padla odločitev in kmalu na to so pričeli z delom. Dasi se sedaj vrši snemanje že nad pol leta, je film gotov komaj do polovice. Seveda je to razumljivo, če. pomislimo, s kakimi težavami se je treba boriti pri delu v tem filmu. Večino posnetkov delajo pod vodo, ves film snemajo v naravnih barvah. Nedavno so posetilj nekateri odlični evropski novinarji Metro Goldwynove ateljeje. Skoraj neverjetno je — pravijo, da zamore človeški duh ustvariti nekaj tako grandioznega. Dosedanje delo prekaša celo Jules Verne-jevo najbogatejšo fantazijo ln pričakovati je, da bo film »Tajinstveni otok« eden naj-epohalnejših filmov sedanjosti._
Darujte za Jngoslovensko matico
Radio
Naši domačini pri televiziji
Televizija je slej ko prej najbolj zanimiv in najbolj zamotan problem sodobne tehnike. Čeprav sama na sebi temelji na zakonih radiofonije, le v kolikor se tiče prenašanja brez žice, vendar bo ostala tesno združena z radiem bližnje bodočnosti. Saj nam bo morda že prihodnje leto prineslo v gledanju na daljavo ne samo presenetljivih preokretov, marveč tudi že prve aparate v to svrho. Danes se uporabljata v telefoniji v glavnem dva sistema, ki slonita na povsem različnih principih. Tema pa se sedaj pridružuje še tretji sistem, ki nas bo zanimal v temvečji meri, ker ga je zamislil domačin, Ljubljančan baron Codelli s Kode-ljevega pri Ljubljani. G. Codelli se bavi že j delj časa z eksperimenti iz televizije in I končno se mu je posrečilo izumiti za gledanje na daljavo popolnoma nov sistem, ki zelo mnogo obeta. O njem bomo — ko bo stvar bolj v teku — še podrobneje spregovorili.
Iz programa tega tedna
Iz programa tega tedna bi bilo opozoriti predvsem na štiri točke: Kot prvo moramo omeniti nov krajevni prenos, ki se vrši to nedeljo iz Tržiča. Zadnja dva krajevna prenosa z Jesenic in iz Trbovelj sta pokazala visoko kulturno aktivnost teh velikih in izrazito delavskih krajev. Prav tako je tudi Tržič kulturno zelo razgiban, tako da prenos od tod gotovo ne bo zaostajal za dosedanjimi prenosL
Od glasbenih večerov omenjamo dva in sicer: komorni večer, ki ga priredi v našem radiu komorni trio flavte, klarineta in klavirja (gg. Korošec, Gregorc in Šivic) ter klavirski večer ge. Osterc-Valjalove, ki nam bo predstavila starejše italijanske mojstre. Uvodno besedo k temu koncertu bo govoril g. Slavko Osterc, prof. ljubljanskega konservatorija.
Kot pester večer je zamišljen petkov večer pod naslovom: »Maj v besedi in pesmi«, čigar spored obsegajo samospevi gdč. Ko-renčanove, koncert radio-orkestra in recitacije Machove pesnitve »Maj«. Ta pomladanski, stilno zaokroženi večer bo gotovo našel prijeten odmev.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja, 11. maja
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijska ura. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmes poje »šlagerje« g. Jug. — 12.15: Tedenski pregled političnih dogodkov. — 15: Olga Knez: Pouk po novi metodi ▼ ljudski šoli. — 15.30: Prenos iz Tržiča. — 20: G. Stanko igra na harmoniko. — 20.45: Valčkov večer (radio-orkester). — 21.45: Prenos zborovanja udruženja strojevodij iz Uniona. — Vmes poročila in napoved časa.
Ponedeljek, 12. maja
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert pevskega zbora Mestne ženske realne gimnazije. — 18: G. Kovač igra na harmoniko. — 18.30: Francoščina. — 19: dr. Pogačnik: O radiju. — 19.30: Angleščina. — 20: Koncert komornega tria. — 21: Koncert radio-orkestra.
—	22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba.
—	12.45: Koncert radio-kvarteta, — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Budimpešte. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Prenos iz Budimpešte. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenos kabaretnega programa iz Brna. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 22.20: Plesna glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert.
—	15.30: Lahka godba orkestra. — 17.10: Glasbeni program za deco. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Zabaven program. — 20: Operetni večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Orkestralen koncert. — 20: Operetni večer. — 22.20: Zabaven program. — LANGENBERG 17.30: Kompozicije sodobnih skladateljev. — 20: Večerni koncert orkestra. — 20.30: Vesel majski večer. — 21.30: Stari ljudski plesi. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Reproducirana glasba. — 19.10: Koanrt ciganske kapele. — 20.30: Mednarodni Koncert opernega orkestra: »Liszt: Faustova simfonija.« — Lahka godba orkestra. — LONDON 20.30: Uvertura Wagnerjeve opere »Rensko zlato«. — 23: Godba za ples. — RIM 17.30: Igralski program. — 21.02: Koncert orkestra in solistov.
Za vsako polt primerna niansa
„Cendre de roses" „Rouge mandarine"
in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro.
Zahtevajte od svoje parfumerije, da vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv.
Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves!
Parfumerie Bourjois Pariš
Edino zastopstvo:
Mr. ph. Bela Vary, Zagreb
Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99.
Torek, 13. maja
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprodtt-cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra, — 18.30: Jos. žnidarič: Uvod v lutkovo gledališče. — 19: Italijanščina. — 19.30: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba,
—	12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos opere iz Ljubljane. — 22: Komedija,
—	22.15: Poročila. — 22.35: Zabavna glasba. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Reproducirana glasba. — 20.40: Violinski in klavirski koncert. — 21.30: Zabaven program. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19: Prenos programa iz Prage. — 20.35: Koncert francoske glasbe.
—	22.15: Prenos koncerta iz Bratislave. —■ VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert orkestra. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 12: Reproducirana glasba, — 15.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Literaren spominski večer. — 21.10: Koncert na čelo. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.25: Popoldanski koncert. — 19.05: Lahka godba orkestra.
—	20.30: Stare in nove plesne melodije. -— FRANKFURT 17.20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Prenos danskega programa iz Stuttgarta. — 20: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz gledališča v Bazlu. — 22.30: Pesmi s spremljanjem na kitaro. — LANGENBERG 17.30: Instrumentalne paritete. — 20: Večerni koncert orkestra. Vmes narodne pesmi. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.SO: Danski program. — 20: Prenos opere iz g1-3-dališča v Bazlu. — 22.30: Prenos koncerta iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert orkestra.
—	19: Ciganska godba. — 20.20: Veseloigra. — Reproducirana glasba. — LONDON 21.05: Koncert seksteta. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Vokalen in instrumentalen koncert.
Opozarjamo
cenjene goste na izborne slaščičarske izdelke kavarne „EmonaM
/0s2
Od leta
1712 znameniti preparati
zobe, nego kože
in za britje.
Prodajajo se v vseh prvovrstnih dro-gerijah in parfumerijah ter lekarnah
Generalni zastopniki za Jugoslavijo;
Hinko Mayer in drog, Zagreb.
Sivi Jelen: (odloži »Wiener Journal«). Kaj pa. (še z avtobusom se bomo voztlt — Ušiki Viintgar ali pa nič. Krasna tura! Zdalj pomladi je posebno lepa. H aha, avtobus, Medno — popod-na blaznosit!
Članz nao5niki: (tudi ta je plešast, ne močno, a vendar primerno. Skrbi za trgovino in ofort in preizkuša (tujski promet).
Ne, ne, prijatelji! Rajši se zberemo ob trti četrt na sedem na gorenjskem kolodvoru in jo mahnemo do Kranjske gore. Potem na Vršič in smo zvečer lahko že nazaj. Fino...
Ves klub strmi predse in čaka novih predlogov. Ostali člani povedo s voli e načrte in efekt je, da se vsi načrti in predlogi odklonijo. Vsak vzttraja na svojem. Tak je konec seje.
Drugli dan odidejo Sani kMba vsak posebej na svojo pest na turo. Tu se pa vseflejj zgodi nekaj čudovitega, nekaj prav zagonetnega in, rekel bi, okultnega. Čeprav so pri seji trobili vsak svojo — v nedeljo se najde ves kiub »Gojzerca« na enem kraju, bodi si na Jošfai ali Katarini, Šmarni alf Lim-barski alii Sveti gori... Taka so pota — vsak jo reže po s,voje... a po oud-nifi, nikJjer zapisanih pravilih dospe na
tistli cilj... In klub jo zvečer ponosno reže domov... Včasi jo mahne k Fi-govou in od Figovca še včasi v svoj kMmi tekal v »Evropo«. Del članov drugi dan sicer pod prisego zagotavlja, da ni bil v kavarni ali pa, da je bil on sam s tem in tem ... Tudi to je mistika, ki se pa db prihodnje sobote razčisti ...
Ta klub »Gojzerca« je, kakor rečeno oblastveno nepotrjen in je ravno sedaa ob teb lepih dnevnih v polnem raamahu načrtov in ekskurzij v okolici ljubljanski... Zdaj si je nabavili pravo in resnično busoJo in stoei pred novimi nalogami. Recimo: postavi se ci!,; končna točka izleta. Ves klub odide skuipno in se ravna po busol®... gre Ikorporativno proti cilju... Ja<sna stvar je, da cilja ne doseže, Ti, nedeljski turist, romar in popotnik, čuj! Ako srečaš skupino dečkov nad trideset let, M se tišče vkup ki gledajo v nemirni kazalec kompasa — vedi: to je klub »Gojzerca« — bodi previden in za Boga ne pokaži smerf, fejer je cilj. Sicer — garje se f! —
Ko bodo tepi dnevi minili in bo jesen in zima, 'bom pristopil h klubu in hodil na seje, katere zdaj neoficijelno poslušam. Moj prv/i predilog bo, da si
kiub nabavi zastavo... S tem bo tvari-ne za vse zimske seje in ako pojde dobro, bo imel klub drugo pomlad zastavo, s katero bo hodil korporativjio na izflete... v zastavi 'bo pa vtkana — moj predlog bo to — busoila.
Lucija Pertotova (Celje).
Materi v spomin
Tih in nem pozdrav Ti pošiljam, mati; pomlad mladosti jn življenga vriska preko polj in trat, pojočih v razkošno-sti cvetja.
Zakaj si nas zapustila, mamica, zidaj, ko zunaj žari solnce in smeh, cvetije in petje? Zdaj mati, ko se koplje moja mladost v solncu in žarkih in mladi maj W!ti čez smejoče vrte?
Nisi mogla kljubovati smrti. matL Tvoje trpeče telo se je zaman upiralo ledeni vihri; odšla si in smejoči se maj Ti ni mogel poljubiti hrepeneče duše.
Spiš, mati, večno spanje z očetom v svobodni zemlji, ki ti je postala druga domovina, sredi maja, solnca in rož...
Še enkrat si zahrepenela po našem jugu in Aidrlf; kako rada bi počivala v rodni zemlji, v naročju jazrnina in žarkih solnca, v bližini sinjega morja.
Masti moja, kje Ti je dom sedaii, kie
KRALJESTVO MODE
Srednje široki klobuki
*Krroe se nam zdi meda zares kot dobra m uvidevna gospodarica, ki upošteva vse želje svojih privržencev in popušča vsaki najmanjši kaprici individualnejših osebnosti. Ljubitelji svobode morejo biti zadovoljni, zakaj danes ni nihče uklenjen v ozke okove prestrogih modnih predpisov In vsak si lahko izbere ter nosi ono, kar mu najbolj ugaja ali pristoja. Zato srečujemo povsod največja nasprotja: poleg čisto kratke dečje glavice, ki pa je izgubila svojo prvotno trdoto, stopa mimo nas dama z lasmi do ramen ali preko ramen. Kratkemu krilcu, ki odkriva (žal, ne vedno lepe) noge tja do kolen, se na promenadi nekam ošabno ziblje nasproti dolga, zvončasta obleka ( včasih tudi ne več zvončasta, temveč samo dolga, nagubana in z rbojevikK pelerino preko pleč). Tu moramo pripomniti, da velja običajno za dopoldne in za cesto dolžina krila kakih 5 cm preko kolen, a ugotoviti se da, kako se hudomušna moda in svojeglavo občinstvo tudi tega več ne držita in da so za sedaj samo izrazito športne obleke vedno kratke in ravne. Ta pe^fra raznolikost se potrjuje tudi na polju klobukov.
Tu je vse moderno, slrogo uveljavilo se je le eno pravilo: čelo mora biti več ali manj odkrito. Poleg malih klobučkov, ki bi jih zavoljo njih minimalnega obsega skoro mogli nazvati čepice, se nosijo neizmerno široki slamniki, kateri spominjajo na dobo diree-toirea ali pa na slikovitost mehiških sombre-rov. Za one dame, ki ne ljubijo tega zabavnega modnega pretiravanja v »velikem« in >malem«, se je našla solucija v obliki sta-
Hfled spanjem deluje
ifacamot*!
Ako zaužijete »DARMOL« zvečer, predno ležete k počitku, se boste zjutraj počutili kot prerojeni. Nervoz-nost, glavobol in bolečine v križu so samo posledice zaprtja. Istotako tu-i di izpuščaji na ko-• ži otrok. Zato uporabljajte najbolj milo in sigurno delujoče odvajalno sredstvo »DARMOL«. Zahtevajte izrecno samo »DARMOL«, kajti le po »DARMOLU« se boste čutili Vi in Vaša rodbina olajšani.
1 škatljica zadostuje za 20 do 50 kratno uporabo.
rega, preizkušenega pregovora »srednja pot, zlata pok in je moda prinesla srednje široke klobuke.
Naša slika prinaša zanimive vzorce te za našo dobo tako značilne trojevretne mode klobukov.
Praznovernost in moda
sta postali v teku let nerazdružljivi. Doslej je vsaka elegantna ženska smatrala za posebno »chic<, če je nosila pri sebi srečonosni novec, ali kakšen mali obesek v obliki deteljice ali kakega drugega srečonosnega predstavnika iz živalskega ali rastlinskega sveta. Sedaj skuša moda izrabiti to slabost na praktičen način in je prinesla mikavne male doze za puder, ki imajo obliko raznih maskot.
Trodelnost v domači obleki
se je uveljavila predvsem zato, ker ni samo moderna, temveč tudi praktična. Paletot iz pisane svile ali flanela moremo nositi tudi posebej, najbolj pa 6e prileze v hladnih jutranjih urah k pižami, kj je garnirana % isto enobarvno svilo, s katero je obrobljen paletot.
Domače šege
ljubljanska pesem t prozi.
V	starodavnih časih so veliki možje izbirali za grb pošastne heraldične živali. Napoleonu se je zdel lev prematen-kosten, ki razmesari britanskega leoparda, pa se je rajši odločil za v zraku plavajočega orla. Jaz sem mali človek in bi se mojim .razmeram najbolj prile-gel. recimo, skromni sivec, ki vsak dan, od zarje do zarje, stopica okoli vedno istega kraškega vodnjaka. A čim sem doznal za elementarne nevarnosti, ki groze letos ljubljeni domovini, so mi ušle misli kakor splašeni konji. Na Barju se je baje prikazalo kobilic kakor listja in trave, ob Savi pa brenči toliko hroščev, da žgečkajo vse plavače. ki se poskušajo kopati na suhem! Kmalu bodo najbrže vpoklicani vsi šolarji, da bi nabirali, poparili, posušili in prodajali škodljivce perutninarjem.
V	te misli zatopljen sem jel na popoldanskem sprehodu opazovati hrošče in sem videl, da niso kljub solnčnemu vremenu nič posebno živahni: vsak je ždel nepremično pod listom. V kratkem sem izvedel, kaj to pomeni. Utrgal se je oblak in takoj sem razumel, koliko je vredna previdnost. Dežnika nisem imel in sem torej kakor za štafeto zdirjal pod Jakopičevo streho. Bila je žal — kakor vedno — preozka za vse, ki so potrebni zavetišča, in sem moral gledati, kako ie naliv brezobzirno kvaril marsikatere čeveljčke in klobučke. Drugod poslušajo lahko ljudje godbo v mestnem parku tudi ob dežju, a naš Tivoli je samo za lepo vreme . . . Toda to je postranska reč. Medtem ko smo vedrih, se je neki maiihen deček prestrašil dolgih črnih vreten, ki so slastno lezla po ilovici iz nanovo trebljenega jarka. — »Dedek, kakšne pošasti pa so to?« je plašno vprašal. — »Lazarji,« je rekel dedek. — »Te smo nabirali pa sušili med jučke, ko smo še brli mladi na kmetih. Veš, trgovci po teži plačajo, pa dobra vaga v nebesa pomaga. Ampak ne, to je kaj drugega, to so pijavke!« — »Kako so grde!« — »Nič niso grde, prav lepo so zrasle!« modro je odvrnil ded in pričel pripovedovati, kako so svoje dni otroci nabira® golaizen pa o nosili v lekarno. »Zakaj pa jih še zdaj ne prodajajo?« — je poizvedoval vnuk. Stari oče mu je pojasnil, da zdaj ljudje ne potrebujejo več pijavk, ker jim drugi z večjim uspehom in bolj izdatno puščajo kri. O, saj jih boš srečal, ko boš dorastel!« je rekel. Stari gospod je bil nedvomno pre-črnogled! Saj imamo pri nas tudi ljudi, ki delajo v potu obraza, da bi nam čim prej zasijala zlata zvezda srečnih dni!
Doma sam takoj pričel brcati ipo dokazih v starih časopisih in kmalu sem se prepričal, da nam res ni treba obupati. Tako ugotavlja n. pr. »Slovenec« v avtoritetnem članku (na 3. strani št. 63. od 16. marca t U, da imamo v Ljubljani na vseh trgih 60 branjevk, in nadaljuje: »Sedaj je na trgu . .. preveč branjevk, ki blago le pod raž trie jo. Ce se njih število malo omeji, bi mogli proizvajalci lažje prodajati svoje Mago po nižjih cenah. Manjše število branjevk ... bi zvečalo njih prodajno moč in bi bila prodaja na solidiiejši podlagL« Zlate besede! Torej je nova gospodarska znanost postavila na glavo vso šolsko modrost o nazadovanju cen kot posledici konkurenčnega boja?! Včasih se je res zgodilo, kakor izvaja člankar naprej, da »če je kdaj grozilo, da bi kak sadež dosegel zaradi premajhne množine previsoko ceno, je tržni urad kmalu preskrbel konkurenco in dovolil prodajo tudi Bosancem, Hrvatom in zlasti Belokranjcem.« Nekega vročega dneva sem res opazoval Bosanca, ki je obupno odgovarjal vsem kupcem, ki so si želeli kilo ali dve njegovega grozdja. — »Ne smem, brate! Celo košarico moraš kupiti!« Košarice pa so bile 5 kg težke, in Bosanec je naposled odstopil vso svojo zalogo sosedi branjevki, ki je imela privfegSj pnodajati nai drobno. Ko sem ga vprašal, po čem je grozdje, je odvrnil: »Jaz bi ga prodal po 6 Din, a zdaj ga boš plačal po 15 Din!« Ta mož pač ni razumel, da prodaja soseda »na solidnejši podlagi«. Jaz pa to — kaj pa — občutim in zato sem vselej zadovoljen, če mi kuharica naznani: »Danes je bila zopet cvetača za dva dinarja dražja, gospod, ker niso smeli Bosanci na trg.«
pig, kje solnčni gaji?
Mnogokrat Tli je duša zaman zafare-penela po krasnih majsfkih nočeh. Da, rnat)i, takrat se je bleščalo morje v srebru in zve®de so se lesketale na jasnem firmamentiu: z obale, tja čez mirno Adirijo, ie trepetal jokajoči glas mandoline. To je bilo takrat, mati, ko so zorele sinek ve m je mirno sankala Adrija.
Zdaj Tli je doibro, mati! Mirno spanje spiš na tihem, solnčnem griču, a Tvoja duša plava po lepših gajih, kjer je večna pomlad in vedno smehljajoče solnce.
Tudi moja hrepeneča mladost, mamica, kliče v žejnem koprnenju solnčnih ravntin; sama je, kakor naša lapa domačija, v ofojatju solnčnih goric lin be-Jih domov.
Tja na pomlad1, mafi, v sdadlko šumenje lesov me (je po vedla moja mladost, tja na pomlad je šlo bolestno hrepenenje, med rože im solnce, med cvetje moje lepe mfladosti, tja sem ponesla Tvoj bolni pozdrav.
Bežale so blodne misli mimo sivega mejnika, hitele preko ubogih kraških tal. obla goda rije nih z bornimi borovci, prelko oljkovih gajev in mandeljnov, tja v cvetje Velike noči.
Cez ves ta lazur, lesketajoč se kot
dijamant v sinjim velikonočnega solnca, valoveč ob zraožju rodnega doma, posejanega s cvetjem, tja dol; do pravljičnega Miramara v Objemu srebrnopoltih oljk in pinij, je lilodil moj plahi, solzni pogled, čez ves ta kras, ko so v žaru južne noči tiho snivala vašlka okenca sladke saroje o sreči in svobodi, v objemu Adlrije, v zatPšIju trt in jazmina, čez vso to lepoto južne pomladi, s tihim čvrčanjem črička in pobožnim petjem slavoka v oleandru pod latrnkom domačega praga.
Tja na potmlad, mati, v sfadlko šumenje lesov, tja (k 'belemu domu bi ponesla spet Tvoj bolni, plahi pozdrav, moja dobra, trpeča mati...
N. A.:
Puran
Julij in Melisanda sta pravkar sede* la pri obedu, ko je pozvonilo na vra* tih.
»Pismonoša,« je naznanila služkinja Karolina in položila list na mizo. Na omotu je bil naslov gospe Melisande, zato ga je razpečatil mož.
»Kaj stoji v pismu? Kdo mi piše?« je vprašala gospa Melisanda.
»Forsinetovi!« se je jezno odrezal
mož in vrgel pismo na mizo.
»Kakšni Forsinetovi?«
»Eh, tisti vendar, ki smo se z njimi seznanili v kopališču.«
»In zdaj nam pišejo? Kaj pa želijo?«
»Naznanjajo, da pridejo jutri k nam na večerjo.«
»Le naj.«
»Kaj pa hočeš reči s tem?« je za* brundal Julij. »Le naj, praviš? In to tedaj, ko jasno vidiš, da nam hočejo izmolsti večerjo, večerjo na moje tro* ške? Hvala lepa za takšna znanja!«
»Oprosti, to niso moja znanja! Ti jih poznaš prav tako dobro kakor jaz.«
»A kdo izmed naju je prvi nage* voril gospo?«
»Ti, ker poznaš njenega moža.«
»To, da jaz poznam njenega moža, še ni razlog, da bi ti postala domača z vso rodbino! Ne budali vendar! Če se jaz vsak dan vozim s tramvajem, menda ne boš začela občevati z ženo tramvajskega sprevodnika! Ta je le* pa! Na zadnje še utegneš obesiti na vrat napis: Tukaj se dobe zastonj obi* di, troške plača moj mož. Nu, to pot si se pošteno prevarlla. Od mene ne dobiš niti beliča.«
Melisanda je bruhnila v jok. Plaka* la je in plakala, mož je ostal irdovra« ten, odločen, da ji ne da niti beliča.
Svoje vez«/o ftt svoj c živce sledite,
ako se vozite s temi gumami. Neštevilne udarce in tresljaje pogoltne CONTINENTAL. GUMA, a vi v obče ničesar ne opazite.
Z isto posebno Lmbijansiko logiko sem ponovno imel opravka tudi sedaj, ko iščem stanovanje. Na koncu slehernega oglasa stoji: »Naslov v upravništvu lista.« In če pridem s tem naslovom v Krakovo, mi tam povedo, da se gradi lisa v Udmatu im da gospodarja lahko ves dan dobim na stavbišču. Zakaj ne puste inserenti v upravi še naslova? Menda samo zato, da bi premeril vsak, ki se odzove, peš vso Ljubljano od zahoda do izhoda in se prepričal, kako je zložna: v Beogradu ali na Dunaju ie zmagati večje daljave, četudi imamo tramvaj. Resnično »naš kraj se zmeriti ne da, ne z ljudskim umom doumeti.« V Zagrebu je pokupilo mesto vse Sleme, pri nas pa gradijo nove kurnike vrh Rožnika in se gori vozijo z avtomobili. Morebiti bodo še beli menihi obdali ves Rožnik s stičnim kitajskim zidom, kakor je tisti, ki krasi Nunsko ulico! Vsaj bi bilo zopet manj pohujšanja v naši prelepi dolini Šentflorjanski. »Med liste vaše slave gre ohranitev vašega vrta,« je zapisano na naslov Uršulink na 10. strani velikonočnega »Slovenca« od 19. aprila 1.1. Javnost ima res veliko od te-
ga nevidnega vrta! In naposled so se oglasili v »Slovencu« z dne 1. t. m. na strani 4 še prebivalci ljubljanskega Gradu ter odločno protestirajo zoper načrt, da bi se preuredil prihodnje leto v park. Zahtevajo, da se jim puste vrtovi: »za ljubljanske šetalce ... ki gredo na Grad vsako leto enkrat, ali pa niti ne, je prostora na Gradu dovolj.« Preurejanje v park je »silno drago« pa »celo krivično«. Torej se je naš pisec vodičev zmotil, ko priporoča v svojih »Sto izletih« naš Grad kot nad vse zanimivo in poučno razgledišče. »Graščaki,« ki tako branijo svoj fižol in krompir, kažejo zelo veliko socijalnega smisla za someščane, katerim dovolijo »enkrat na leto« priti na Grad. Res se nam ni bati, da bi imeli naši potomci premalo gradiva za opevanje »očetov svojih staroslavnih del«. Zato ne bom rajši popisoval prizorov, ki se vrše dnevno na mitnicah in po kolodvorih v znamenju sodobne gospodarske politike. Končal bom z izrazom globokega občudovanja naše Ljubljane, ki tako junaško kljubuje duhu časa!« »Naj ije lepa le tujina, lepša nego dom naš ni,«
Križaljka „Motocikel"
Navpično: 1. Rimski cesar, 2. osebni za* imek. 3. avtom, znamka, 4. tatarska drhal, 6. kratica, 9. skupina amer, otokov, 11. cestni steber, 12. srbohrvatski kaz. zaimek, 13. fizikalen instrument. 14. veznik, 16. glasbena kratica, 18. moški glas, 19. crutU ca, 21. prvina z električnim nabojem, 23. jadranski otok, 24. medmet.
Vodoravno: L Kazalni zaimek, 3. itafi< janska reka, 5. pritok Dunava, 7. kraj v Vojvodini, 8. poljski glodalec, 10. žid, 11. avstralska žival. 15. bivši prebivalec dan«u šnje Francije, 17. domača žival. 19. oseb* nopovratni zaimek, 20. nauk o prirodnih silah, 22. oseba iz Sienkiewiczevega roma* na, 2.5. del kolesa, 26. polovica tajfuna. 27. glasbeni povdarek. 28 kemična kratica.
fliov©
99
pfchw
250 cm' motorno kolo
Cena proti gotovini: Din 12.000.—
Ugodni plačilni pogoji na 6-, 12-, 18 mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Zaloga vseh rezervnih delov, Ilustrirani
katalog brezplačen.
Glavno zastopstvo:
Viktor Bohince. lijnbljana. Dnnafska c. %t
Ko je videla, da jok nič ne zaleže, je odšla v kuhinjo.
»Karolina!« je poklicala služkinjo, ki je opravljala tudi kuhinjska dela. »Jutri pridejo gosti na večerjo. Koli* ko še imava v zalogi?«
»Štirideset centimov, milostiva! Tz tega denarja pa moram plačati še lika* nje gospodovih ovratnikov.«
»To ti je muka! Morali se bomo za* dovoljiti z jajci. Dve jajci za vsake* ga bo dovolj. Zdaj pa si dobro zapom* nite, kar vam povem. Ko bomo že za mizo, se bom pred gosti pohvalila, da imamo pečenega purana. Preden pri% dejo na vrsto jajca, boste pa vrgli krožnik na tla. da se bo razbil z jas* nim porcelanskim klenkom. Začeli bc* ste kričati. Jaz bom priletela nad vas, kričala bom, a vi boste nato stopili v sobo z jajci na krožniku, objokani in osramočeni. Razumete?«
»Imenitno!« je pritrdila Karolina, ki je poznala gospejin trik. Ta /vitost ji je bila kaj po godu.
Drugi dan tik pred večerjo j s Ka* rolina stopila v sprejemnico in nazna* nila gosta. Julij in Melisanda *ta jima na videz vzradoščena stopila naproti.
»Kolika čast!« je govorila gospa Me* lisanda. »Zelo nama je drago, da ste naju obiskali!« je lagal Julij. »Ravno
včeraj sva se z ženo menila o ?as — in glej. res je prišlo pismo z veselo novico.«
»Če dovolite... to malenkost.« je zlogoval, ko je izročal poklonitveni dar.
»Ah, čemu se vendar tako oškodu* jete!« se je sladkala gospa Melisanda.
In z hlinjenim nepopisnim veseliem je Melisanda razvila papir, postavila rože v vodo in jih poduhala. Obraz j: je izpreletavalo prijetno zadovoljstvo. Naposled je izpregovorila:
»Prosim, izvolite sesti za mizo!«
Odvedla je gosta v obednico in po* stavila vazo s tremi poklonjenimi na* pol ovenelimi rožami na sredo mize. Forsinet je ves v skrbeh vprašal:
»Pa se vendar niste oškodovali za* radi naju? Zelo bi nama bilo Žal!«
»Oh, kaj še!« je vljudno odvrnila ' gospa Melisanda, »za večerjo smo spekli samo skromnega purančka...«
»Vidiš, purančka so nama pripravili, saj sem rekla, da bodo troški brez po« trebe. Joj, kako mi je žal!« je bese* dičila gospa Forsinetova.
»Ne veste, kakšno zadovoljstvo me obhaja, da sem tako pogodil* vaš okus!« je pristavila gospa Melisanda in prijela za zvonček.
Ob tistem času je stala sredi kuhi*
Na divjega petelina!
Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svet' več ne bo.
Že iz pradivjaških časov sem je ljubezen glavni čiriiJtelj, ki vodi svet. žene in ravna ves svet . . .
S pomladjo se vseli v srca vseh mladih — m koga pomlad ne pomladi? — nova nemirnost. Zdaii, ko so splošno v ir>o<df! valovi, val zime, val mraza, val kobile itd., bo morda prav, 6e rečemo, da zavalovi r>a poti vlad odnekod i<z vse-miirja vai! ljubezni. Vse špranje poišče tak vai skozi vse razpoke se prerije in prodre tudi do nadboli zaklenjenega srca. In se raz vname svet v velikanski vai požara. Zal/jubljamo se na vseh štirih straneh neba! Študentaršja se skuša zaplesti ira promenad; v razgovore z ideali njih sroa — o topi spomini! — trubadurski fantič na jugu. .morda v Benetkah se prepeliava v svojem lesenem koritu pod okno ljube in udarja na kitaro . . . Ojerirovirnjemri Tirolec udarna z gotšzerji po oštatrijskih poiniicah in iska svoj jodler. naš preprost podeželski fant prenaša ponoči »lojtro« in hodi na pomenek skozi železno rešetko pod okno svoje ijiibe, pa tudi oni. ki jih je že skvamil svet in šola, pa jim srčne mi-šHce na pomlad še kljub temu vzvalove in se zaljilbllnajo v Mine. Pavle,. Danice . . . jim na večer dvorijo, vodijo v kino, čez dan. ko jim ni miru za pisarniško miteo, pa ipišejo dekletu ljubavna pisma, če so pa že zelo močno popade-rei. se morda poskušajo tudli v sometova-njo . . i
Vse ie podvrženo tem spremembam. Najbolj korenjaškli preJstavmfilk, najbolj fantovski v svojih srčnih izlivih »med živalstvom pa .te v dobi, ko se iz odprtih okem šolskih učilnic oglašajo pomladanske pesmiice: — divji petelin.
Divji petelini, prešerni vasovalec in junaški trubadur naših gozdov.
Kdo je že mM bollj nepozabno prigodo, kakor te bila ona, ko je šel poslušat divjega petelina, (kadar »bofca«. Tudi nelovec, ki mu ni cilj preganjate božjih stvari s pihalnitkom v -roki. rad zaide ob čatsu, ko koncertirajo divji petelini v nase gozdove, da se napije naravnih lepo* šn odnese mebroi nepoizabniiih utisov s takega nočnega poBioda. Naša Slovenca nj sirota v tem pogledu: Poganska dolina, okrog Kranja, Zasavje ... .pa kaj bi našteval, v vseh revirjih imajo po nekaj komadov te ptice, 'kjer se pomladil razpoje sredi zeleneče šume.
OJ 1. aprila do konca maja rmi je uradno dovoljen pogin. Kaka krutost, d-a ga podire svinčenka iz monfaie cevi •baš v trenutku, Iko svojim kurjim družicam izliva srone oboumke; baš tedaj, ko trm prekipeva srce v najrrifejšilh čustvih, mu grozi smrt. Pa je že tako! Lovec se hooe okoristiti s to pravico, da % lovsko trofejo oiktSti svoje sobe.
»Greš z menoj jutri zjutraj na divjega petelina?« me ije prijateljsko pobaraj doktor France, ki mu je lov pol življenja.
i^kozi spomin so mi šinile misli, ko sem nekdaj pred leti ves varadoščen sitopaS po poljanskih gozdovih v družbi iizfknšenega Ovajanja — to je bS njegov
lovski titu<lltš — in sva hodila prisluškovat pomladanskega pevca. Še vedno nepozabni vtisa in zato sem tudi takoj pristal na poziv.
Nekako ob enajstih sva se ločila. »Ob dveh pa na svidenje« — sva si še segla v roke, pa sva zginila naglo pod odeje, da mam pičle ure,, namenjene spanju, ne ubeže.
»Kaj me res ni zbudila moja drdrali-ca?« sem se hud oval, ko so me prebudili udarci po okm,u in sem razločil doktorjev glas: »Alo! Pokornem, greva!«...
In sem bil tako naglo gotov, da menda nikoli tega, nliti ne v 'tistih časih, ko so nas pogostokrat sredi kasarniškega spanja budili klici dežurnega: »Uzbu-na«.
Naglo sem biti na cesti. Noč temina, da nisem videl niti ped pred seboj.
In sva krenila po cesti . . . Jirtro in večer sta se srečavala. Iz gostiln so še prihajali zvočni glasovi, vmes se je culo bripavo govorjenje poznih veseljakov. ki so žulili svoje čaše ob vrtenju zgulflene plošče: U jedrnom malom konditoralu . . .
Na VeKlki vrh — tja sva bila namenjena. kaj ne poznate tega vrišča, ki je viden iz vlaka že, ko pripihaš iz poganišlkega tunela im se obnneš proti Litiji. Pičlo uro je do tja. Mimo Sllan-čevih hiš sva prešla v stisnjeno ulico. Pri novem nasipu ob savski strugi, k,i so ga nagromadiili iz neporalbnega rudniškega materijala so se svetlikale skozi noč male iskre in so se čimdalje bolj večale. Trušč malih sitarje všfcili bum/tov je naznanjal navzočnost pridnih rok. kii še sredli noči mso ustavile svojega dela.
Najine nakovanke so grizle nasuto cesto. Hitela sva po pct>i, ki se dviga tik nad reko. Sava je šumela v noč, ko sva priišla do novega mostička nad Šenketovim grabnom. Pri Bedenovti hiši sva zavila na levo roko.
Po rosni travi sva lezla še nekaj časa ob žubonečem potočku, nato pa je ob samotni bajti pot ne vidoma lezla v breg. Nočni vzdiuh je postajal opojnej-ši in živahnejši, nnlidva pa sva vmes postajala večkrat. Lovec ima po vseh potih potone bisage doživljajev: tu je naletel nekoč na zajčka, tam je prevrtal jazbeca, z onega brega je sledil vidri.. polno, prepoilno zanimivih spominov.
Nekaj časa sva strmela, nato se je pričello jasriiti, v doMni se je oglasil krika joči glas domačega petelina, zatem pa so pničeiM posamezni ptiči razkropljeni po vsem gozdu s svojimi jutranjimi vzkliki. Od daleč se je oglasil čvSk.. pomagala mu je nevšečna sova, skozi: ozračje pa so se prepeljavale samotne nočne ptice in nočne vrane ...
Jutranja simfonija se je začenjala ...
Kakor dva solna stebra sva stala ob poti. ovijajoč se v plašče pred jutranjim hladom. NUč? .. nič?... nič? .. o našem pričakovancu ni bilo niti sluha, pa sva kljub temu stala kakor vkopana...
? ? ? ! M Tedaj...
Plrijateltj se je stegni;! do mene ht me je opozoril v smer poti pred nama. Pokimal sem mm... Od dafleč se je culo petelinovo petie, klekanje. Neslišno sva polzela po poti in ga naskakovala, vedoč. da naju ne more še čuti.
»Paizi zdaj!« me je opominjal prijatelj, ko sva se mu približate. Postala sva... in zadtrlla poglede med drevesa. Zvezde so ugašale, jutro je vstajalo izza prvega zelenja ... tam pred nama pa je izlivali svoja srčna čustva zgodnji tr ubadur...
Skromna je viža petelinovega petja, a dovolj njemu in njegovim puifkam, da jim zmoti in razvname srce... Črka je preskromna, da bi podala točen odiznatk petelinovega petja: lovci pravijo da petelin kileplje, nato povdari svoje klepanje v hitrejšem taktu z močnejšim udarcem, nalkar škripajoče svojo melodi jo obrusi. Tedaj, pa gfleš, da si pripravljen za poskok. Kadar zabrusi, jutranji pevec ne čuje nič, ki samo teliaj se mu lahko primakneš na strel. Bodi previden, sicer te čuje im se spreleti...
Ravnajoč se po teh znanih pravilih sva se splazila tfk drevesa, na kate-
nje Karolina. Držala je v roki krož* nik s šestimi jajci in čakala ponovnega znamenja, da stori, kar ji je gospa ukazala. V drugi roki pa je imela pripravljen cenejši krožnik, ki je bil ob= sojen na žrtev razbitja.
Zvonček je v drugo zapel.
V kuhinji je zaropotalo. Z jasnim klenkom je padel na tla porcelan in takoj nato se je začul ženski krik.
»Moj Bog, puran!« je kriknila go* spa xMelisai>da in stekla v kuhinjo.
Skozi odprta vrata se je slišato ošte« vanje:
»Kai ste vendar storili! Puran je po» kvarjen ...«
Karolina je kričala in jokal*, kakor ji je bilo naročeno.
»Strašna bitja, ti posli1.« je «ospa Me* lisanda naposled privihrala v obedni^ co. »Zdaj smo brez večerje! .Morda je ver>dar še kaj drugega pri hiši —«
In prignala je Karolino obednico*
Služkinjo so oblivale solze. Z belo rutico si je zakrivala Ree, da ne bi Forsinetovi videK ukane. Že j« Me?i--sando izpreletela misel, da ima ta služ= kinja "»se lastnosti za najboljšo igra b ko. Zato jo je vprašala pred gostoma:
»Kaj ste storili?«
»Pa<flo mi je iz «ofc ...«
»Da, pa<fV» vsm — al kaj®«
»V smeti!« je hitela Karolina.
»V smeti! Škandal!« je pristavila go® spa Melisanda. »A kaj vam je padlo?«
Zdaj je napočil trenutek za višek la« ži, a Karolina ni prišla z njo na dan.
»Puran vam je padel?« je vprašala gospa Melisanda. »Puran, kaj ne?«
In Karolina, v strahu, da se ne bi zarekla pred gostoma, je odgovorila:
»Ne milostiva, padla so mi jajca ..«
V pesek je pisal
V Sophomore-^Gkibu v Newyorka so sedete mladeniči isz najvišje dieoame aristokracije. Vstopil je sluga in zaklical: »Mr. Joe Goodrich naj izvoli k tele-fom.»
»Ga ni tukas!« »Ln ga tudi ne bo,« je pristavil mladenič v kotu, ki je študiral pravo, »vsaj teden dni ga ne bomo videli. Goodriclni nfi do naše zabave, potoHčen ie m potrebuje časa. dia okreval«
»<Kaj je? Kad se me je ugodSto?« » vpraševali prfcastelifi.
»Nič posebnega. skrbite. Joe je popolnoma zdrav,« je pnipovecJovaS pravnik, »aaimo žalosten je. Ker pa je to, kar se je njemo ■3sgo«^o, svarilo »a *se, vam z twegov5m ckwo^eHje*i*
rem se je razkorač^ zaljubljeni pevec. Na neibesnem oboku je trepetala v zadnjih jasninah juitranjica, obzorje je rdelo v napovedovanju prvih solnčnih žarkov, krog nas se je zgostila pesem neštetih ptičjih korov, ki so pevaM himno jutranji zarji in so s sočnimi glasovi opravljali svojo jutranjo molitev, nad nama pa je zamalhovaje z glavo> kle-pal in brusil v ljubavi koprneči saniec..
Tegale doživetja ne bi zamenjal tedaj za prav ničesar na svetu. Bil je velik kos sreče, ki ga nudi ta zemlja.. Stala sva brez besed, strmela ob div-nem prizora, tedaj pa sem se domislil pripovedovanja svojega tovariša, ki so ga taki vtisi često premotili, da je dvignil puško, pomeril je na svojo žrtev, in samo rekel tiho: »plenk — si že mrtev«'... Nato je sedel na tla in poslušaje stnmel ob nepreplačlj vem prizoru dalje, in je prišel še drugi in tretji im vse prihodhije noči na — lov...
??? .. . Oster pok je prereza! veličastno jutranjo melodijo. Petelin je za-kreljutiil ob veje in je udarili ob tla, spre vrgel se je še dvakrat ali trikrat, pa je obstal neslišen ... mrtev... Zadnji spev ljubavi mu je bil zajedno akord smrti...
Za trenutek je umolknil ves gozd, kakor zastane kri v dotmu vsem, ko se začuje plat zvona in krik: gori. Izza vrhuncev, kti so se izkopali iz meglenega morja so se privalili prvi krvavi žartki, soILnce je stopilo svojo pot na nepravični svet.
Lovec France je utrgal smrekovo vejico, potisnil jo je v kri svoje žrtve in si jo v znamenje zmage zataknil za klobuk, nafto pa je sedel poleg in božal minno ležečo ptlico, kakor bi mu bilo žal, da je sprožiti smrtonosno cev.
Zavila sva okrog hriba. Kamplov vrih, Mafelim, Mravljišče so odložili megleno tančico in so se odeli v zeleni ornat.
Hiša samotarskega kmeta Meseca se je belila v prvih žarkih, rdeča zarja se je prelivalla mad vencem vršiče v, ki so modriiii nad širokim morjem svetilo sive megtle. Domislil sem se barv naše tnObojnice — o j ti iepa, naša zemlja, v pomladno jutro odeta... Ko pa sva se spuščata v dolino, naju je kmalu zajela pusta meglena streha, dbzdevalo se mi je kakor bi nosMa petelina, ki je opletal zadaj na nahrbtniku, v dušečo čemerno
grobnico.	—nč—
——
K epilogu občnega zbora SPD
Iz eipiloga dr. Jože Bohinjca v nedelj^ri številki »Jutra« od 4. L m. veje prav išire-na želja izčistiti raamere v SPD. Pisec pov-darja da ima SPD važne materijalne naloge in še važnejše etične funkcije da mora vzgajati človeka v z>mislu idealnega alpinizma. Res bi ee vsak. član moral veseliti občaaga zbora SPD, ki je najvažnejše in pač tudi najmočnejše društvo na Slovenskem. Občni zbor bi moral biti od leta do leta revija uspešnega delovanja društva v gmotni in etični smeri. Lahko se ponašamo pred vsem svetom s čini naših alpinistov. Gmotno stanje društva bi lahko imenovali sijajno. Če pa občni zbori ne potekajo v tem zmisra so krivi po eni strani odlični člani društva, ikd na občni bor sploh ne prihajajo po drugi strani tudi javna oblastva, ki društvu ne izkazujejo tiste pozornosti in spoštovanja, ki mu gre. Če čitamo poročila poljskih, češkjh, bolgarskih, nemških, francoskih, angleških io italijanskih turističnih organizacij, vidimo, da prihajajo na občne zbore zastopniki prizadetih ministrstev n. pr. prometnega in prosvetnega ministrstva, ali celo ministri sami. Ko je angleško atpinsko društvo praznovalo svojo 50 letnico, je bil na zboru cvet augie-
povem, kaj ga je doletelo.«
»Na dan z 'novico. Obljubljamo ti, da si imel malokdaj bolj pazljive poslušalce,« so mu prigovarjali prijatelji.
»Dobro. Vsa poznate naš kazenski zakonik in tudi vse imenitne paragrafe zastiran obljubljenih zakonov, ki so si jih modri sodniki izmislili, da omejijo naši mladimi svobodo. Seveda, sodfriki morajo tudli žirvieiti. Joe Goodrich je dobro poznal iparagrasfe. Vsi poznate ljubko B!itseyevo. ki ima tako krasne noge. Litiam Bštsey je pametno dtete in je vedela, da je Joe edirfi sin bogatega aluminijevega kralja Goodrteha — torej: »Drži ga! c
»Joe je bil posnetem deček, nikofi m pisal UKam iwci vrstice, ki bfi jo modri sodnik lahko smatral za ljubavino pismo. Tudi pri tetefonskih pogovorih je bM zelo (previden, a vendar ga je mala ujela. Pred nekaj tedni sta bia v Man-grove-Beacbu. kjer je tako tiho in softnčno, nič s>e ne smejte, in teo sta se vfmfla, je iposiaia mala Dflian zelo energična, hotela je vedeti, kdaj jo bo ljubi Joe poroči.
Joe se je smejal, Im da se sodbijsko izirasonio, imefl je popolnoma mirno vest "toda LiHfian nfi popustSa. Ko ta« je bSo »jenit meofifnostf dovodi, je ocf-
Skih znanstvenikov in državnikov. PSiod je pozdravil kot športnik in član tudi predsednik ameriške republike Roosevelt. Na naše občne zbore pošlje vlada prav skromne poročevalce ali pa še tega ne. Poljska in bolgarska turistična organizacija izdajata vsako leto letopise, kakor nemško avstrijsko društvo svojo »Zeitechriftc, v kateri 6e javljajo odlični znanstveniki: geografi, geologi, botaniki, filologi, historiki i. dr.
Pri nas pa se je »Planinski Vestnik« v tej smeri povzpel prav malo kvišku. Menda iz'profesorskih krogov nima skoraj resnega sodelavca. Enako v odboru ni zastopana ni-kaka znanstvena smer. Tudi dejanski se naši znanstveniki ne udeležujejo alpinistike. daei morda nobena dežela v Evropi ne nudi toliko lepega polja za iskanje in odkrivanje. Naši filologi, ki bi imeli toliko priložnosti črpati iz bogatega imenoslovja naših Alp, se za to vobče ne brigajo. Še danes nimamo niti ene monografije naših Alp. Temu so v prvi vrsti krivi zasebniki, manjka pa tudi ljubezni do stvari in čuta dolžnosti napram lastnemu narodu. Pač je nekaj krivde tudi r,a društvenem vodstvu, ki se je doslej postavljalo na prav skromno materialno stališče. Res je glavni pogoj eksistence društva trdna gospodarska podlaga in v tem oziru je odbor pod vodstvom dr. Frana^ Tominška vestno vršil svojo nalogo, a v etični in prosvetni smeri društvo ni storilo svoje dolžnosti. Od tod je prišla opozicija, ki pa ima ravno zaradi tega težko nalogo in dolžnosti: ne rušiti, marveč gradili.
Z delovanjem SPD nisem bil nikdar prav zadovoljen, ker sem drugod videl vse drugačno delo. zlasti v moralni in prosvetni sm<>-ri. Vendar opozicija ne prihaja od mene, marveč so že tekom 1. 1928 nekateri izborili alpinisti jeli grajati delovanje društvenega odbora in povdarjati potrebo osebnih sprememb. Baš zato, ker priznavam trditev g. dr. Bohinjca, da ima opozicija dolžnost največje previdnosti in samozatagevanja, sem hotel zavesti opozicijo na stvarno polje ter kolikor mogoče izključiti osebna vprašanja. Zavolio tega sem predlagal pri občnem zboru 1. 1929, naij se v smislu pravil izvalijo finančni, organizatorni in literarni odseki x nalogo, da prouče potrebnosti m pomanjkljivosti, ki so se pokazale zadnja leta ter naj svoje stvarne predloge predlože centralnemu odboru. Šele, ko bi se ti posamezni problemi preiskali, bi se tudi izvedle spremembe v osobju, ki bi bile potrebne, da se stavljeni predlogi tudi izvrše.
Žal mi je, da se ni o delovanju odsekov podrobneje poročalo. Ker je centralni odbor odklonil pregledovanje prejšnjih računov in proračunov, se odseki s tem temeljnim delom niso mogli baviti. Kaže se pa nujna potreba, da se finančno stanje temeljito preišče. Pričakujem, da pojde novi osrednji odbor finančnemu odseku v tem oziru na roke. Odseki so tekom 1. 1929 izdelali in predložili centralnemu odboru celo vrsto važnih in težkih problemov: 1.) pravflnik za rešs-vaine akcije; 2.) pravilnik o gorskih vodnikih z dotično podrobno tarifo; S.) hišni red za planinske koče; 4.) predlog za organizacijo foto-amatenske sekcije in 5.) predlog za ureditev literarnega dela in »F1. Vestnika«. Poleg tega pa se celo vrsto podrobnih predlogov in tudi glede vprašanj, katerih se dotika g. dr. Bohinjec. Uvedla se je tudi korespondenca za izmenjavanje revij med ev-ropsScimi turističnimi organizacijami in aa izmenjavo literarnih alpinskjh deL Tudi glede knjižnice so odseki storili korake, da bi se uredila in izpopolnila. Odseki ee svojega dela niso mogli lotilS nepripravljeni, marveč je bilo 1. 1929 predvsem sklenjeno, da imajo vsi člani odsekov pred poletno sezono pregledati alpinistične naprave, opazovati življenje po kočah in gorah ter na jesen o tem poročati in sestaviti tozadevne iadetene predloge. Tako delo ne more biti plod posameznih mesecev, marveč bo pač treba vzdržnega dela odsekov še za naprej sporazumno s centralnim odborom, da se vsi navedeni predlogi in problemi stvarno rešijo.
Popolnoma se pa skladam z grajo g. dr. Bohinjca, da mora biti občni zbor tudi po vnanji obliki ugleden. Vsa polemika ki se tiče malenkosti, osebnosti, je nevšečna; eum-ničenja, zafrkavanja so zoprna m le kvarijo delo in ugled društva in posameznikov, ki se tako udejstvujejo. A dr. Bohinjec mi mora obenem priznati, da je naša vzgoja v tem oziru jako šibka. Nimamo uglajenih form, kakor Italijani, Francozi in Nemci, pa se todi ne potrndimo, da bi si jih pridobiji. Naša inteligenca rada nosi klsk in frak, ne more pa sleči od doma prinesenih čevljev na k veder. Baš ta stran (je vedno odbijala tudi mene. da nisem prihajal na zbore, in ta stran naše inteligence me je tudi odbijala posebno v začetku od naših alpinistov. Prav poniža joč vtis sem dobil večkrat v naših kočah, ko so pripadniki višje inteligence rabili preklinjanje in obnašanje netreznfh kmečkih fantov. Manjka torej splošne vagoje. Pomanjkanje forme se kaže tudi v govoru. Mesto, da bi se inteligenti trudili rabiti vsaj} kolikor toliko pravilno književno slovenščino, se iz njihovih ust najčešče čuje dialekt. Slišal sem že predavanje profesorja-geografa delaveem v žargonu, da me je bih) sram.
Po moji sodbi so hibe, ki jih omenja g. dr. Bohinjec, od te naše površne vnaoje vzgoje in delajo tudi naše občne abore odurne. Neresno pripravljanje za občne zbore pa jih
dela prazne. Odseki in centralni odbor bodo morali vsekakor skrbeti, da se na občnem zboru izročajo predlogi v lepši obliki. Naloga predsednika pa bo, da z lastnim uglajenim nastopom pripravlja tudi enak nastop članov in opozicije.
Pa še nekaj izven epiloga. >Jutro< je prineslo v četrtkovi številk-; vest, da nameravajo odlične, za SPD vnete osebe ustanoviti novo glasilo. Ali ne bi bila uprav to fakciozna opozicija? Odseki so grajali dosedanje literarno delo SPD ter zahtevali ne le, da se dvigne raven »Pl. Vestnika«, marveč tudi, da se pripravi poleg mesečnika izdaja »Letopisa Za sodelovanje bi bilo treba naprositi priznane znanstvenike, geologe, geografe, historike in filologe. »Letopise naj bi bil izraz znanstvenega alpinističnega dela. >Letopis« organično spada v literarni delokrog SPD. Ali ni dolžnost odličnih oseb, ki nameravaj.) ustanoviti posebno planinsko glasilo, da organično sodelujejo pri »Letopisu?« Ali ne zahteva dosedanja stvarna opozicija v društvu intenzivnejšega skupnega dela, pa ji preti druga opozicija, ki bi tako skupno delo rušila? In v tako opozicijo naj bi se zlorabili škof Rozman, prof. Seidl, dr. I. C. Oblak in drugi?...
Dr. Henrik Tnma.
Socijalna politika
Poslovanje bratovslrfh skladnic
Glavna bratovska skladnica je izdala poslovno poročilo za leto 1929.
Poročilo pred vsem ugotavlja, da je ete-bra gospodarska konjunktura premogovnikov in drugih montanskih podjetij blagodejno vplivala tudi na zavarovanje, zlagati na pokojninsko blagajno. Porast premoženja te panoge zavarovanja je znašal 22.11 «dstot„ kar utrjuje upanje, da bo provizij-sko zavarovanje s sedanjo premijo izhajalo sproti še nekaj let.
Najbolj neugodno sWko kaže nezgodt*o zavarovanje, ki je kljub zvišani premiji zaključilo poslovno leto s primanjkljajem 14.000 Din. Kako je z zavarovalno tehnično bilanco, iz poročila ni razvidno.
V bolniškem zavarovanju je zanimivo, da kažejo posamezne bratovske skladnice v izdatkih zelo velike neenakosti. Tako je n. pr. najvišja hranarina znašala 41.59 %, najnižj i pa 10.17 %, kar bi pomenilo, da je zdravstveno stanje rudarjev v posameznih revirjih zelo različno ali pa je izkoriščanje zavarovanja v enem revirju večje kakor v drn-jem. Poročalo ugotavlja, da bi b ito treba si-mulantom posvečati ša večjo pažnjo ter da bi bila na mestu intenzivnejša preventivna zdravstvena skrb. Iz te ugotovitve sledi, dii so zdravstvene prilike m<?d rudarji in njihovimi družinami slabe. Upravni stroški so v bolniSkem zavarovanju dosegli 8%, pri čemer stroški za kontrolor j« bolnikov niso všteti. Zdravila m zdravilni pripomočki so dosegli 17.06%, kar je nezdravo visok odstotek. Najbrže bi bilo potrebno ekonomiji recepture posvečat} večjo pažnjo in prištet-o jo v tem izdatku uporabiti za specijalno zdravljenje. Za specijalno zdravljenje skladnice koda le le 3.63%, kar Je a oziram na mnogoštevilna tipična specijalna obok-nja rudarjev malo.
Bratovske skladnice si prizadevajo, da »a svoje bolehne in slabokrvne člane zgrade ob morju posebno okrevališče. V to evrho je ustanovljen poseben fond, ki je dosegel znesek 184.144 Din. V doglednem času fond ne bo dosegel zneska, ki je za tako okrevališče potreben. Na pomoč bi mogla pristopiti nezgodna panoga s tem, da da potrebno posojilo, kar bi omogočilo takojšnjo grfi-ditev tako zelo potrebnega okrevališča.
Poročilo ee spodtakne tudi nad onimi, ki so svoječasno dajali rudarjem pravne nasvete v pogledu njihovega provizijskega zavarovanja. ter jih imenuje '.razne slabe s**?-tovatoe«, ki da so sedaj »umolknili«. Tak polemičen ton ne spada v poročilo javne ustanove. Poročilo omenja tudi »poizkuse nerudarskih krogov«, ki da streme za tem, da se ukine samostojnost rudarskega zavarovanja, kajti >rudarji nimajo nikake potro-be šsfcarffi glede socialnega zavarovanja okrilja pod dragimi zavodi.« To vprašanje je tek) resno in ne mire biti odpravljeno z dnevnega reda s tako konstatacijo, wsaj tako dolgo ne, dokler znaša povprečna pokojnina za člana le 6540 Dia letno, »a slaro-upokojenoa pa letno 79.78 Din z 2476 Din povprečne letne draginjske doklade.
Vee skladnice so i mete 15.587 polnopravnih članov, 8661 zakonskih dragov in 16.375 otrok. Upokojencev, odnosno vdov in sirot je bik) 4.5S8, nezgodnih rentaikov, odnosno vdov jn sirot pa 523. Obolenj med člani je bilo 22.695, med svojci pa 22.12S, smrtnih nesgod je bilo 15, to je na 1091 okna en smrtni slučaj.
Vsi oddelki bratovskih efcJadn« so imeli koncem leta 39,889.962 Din premoženja.
ločno povedal, da ni nikdar rnftti v sanjah nameraval a&i govorni, da bi gospodična Lifiiam Bitseyeva postala kraljica rim gospodarica GoodrichevSi aflu-midijevih rudnikov in tvornic.
Popoln podom, im izgrnSa je mate s krasnimi nožicami. Nedavno tega pa pnidirja Joe v našo pisarno s pismom advokata Brgtfbormea, ki trm naananja, da -zahteva gdč. LiBiam Bitseyeva 250.000 dolarjev odškodnine za« svoje strto srce. Mr. Joe Goodrich ji je ob-fjWWf zakon, za kar miki dokaze.
Joe je divjal, komaš smo ga potolažili in teflefonrraffi Bjgtlhorneu, kakšen dokaz je predložila Li®an.
»Mm — m?« so vpraševali poste-šalci
PravnUk se je nasmehnil »Dokaz je imela, am sicer je bi ta dokatz najbolj zabaven in izreden, koftikor sem jilh do-sdej Videl. Lffiam je bla zelo pametma, zvabila je Joeja k nnornju, kjer pokriva obmežje mehak, topel pesek. Bila je zelo prijazna Sn ljubezniva in Joe je narisa! v pesek veliko srce, prebodeno s puščico; t sredi je napisal »Ofiam B«, spodaij pa »Tvoj večno Te ftubeči Joe.«
»V pesek «ta obrežja? S»j je o pttmi voda vse aefoiisala,« ie pripomni starejši gospod.
»Seveda,« nadaljuje pravnik, »toliko je Joe tudi razumel o plina -itn oseki, vkifjub navdušenju, 'ki mm je pofofco srce za lepo Lilrarn. Im mala tudi rti prinesla advokatu kubičnega metra peska fe Mangrove Btaaoba, njen dokaz je bil dosti bolj enostaven.
Ko je bil Joe zatopljen v svoje delo in je :kziliiva$ v pesek svoja čustva, je LlGan tiho vzela svoj fotogrratfičm aparat, in ves pfizor fotografirala. Pri advokatu je lična fotografija, Joe kleči v peska s palSoo v roki, pofteg njega je veliko sroe im napis »Tvoj večno Te ljubeči Joe.«
»Smola.«
»Da, smola. Itn Joe je tudi tako vzMSktiil, ko je vide? fotografijo, fo še več še povedal, česar pa ne smem ponoviti, ker v kldbu kazmnjejio kletvice z gtebamš. Moj oče, sloveč sodnik, nam je raialožil, da ta dokaz popolnoma zadošča ki da ga bodo sodnSkli obsodli jn se mm bo vsa družba rogala.
Joe se je vdal m danes pfačall 50.000 dolamrev. Kaj ne, mnogo denarja za majhno, četudi dobro fotografijo!«
Zbirajmo sredstva za splošen boj jetiki!
Vargazon:
Zmaj
Nad vasico zmaj leti, trop otrok pod njim kriči, zadaj skače belo rnače,
v gobcu nese zmajev rep — o, kako je pisan, lep!
Vedno višje hoče zmaj, mucek vleče ga nazaj: rep odgrizne — zmaj zajavka, v zrak se dvigne — mucek mi javka, sredi ceste postoji;
zmaj norčavo se rezi — v mislih jadra pod nebo. pa zadene na drevo, med vejevjem obvisi.
Vrabčka dva, poredna,^ živa, k njemu prhneta: »Oho, tu sva. glej pošast ti siva, stegni slikano nogo!«
Črni kos s sosedne veje ptiču čudnemu se smeje, kliče k tlom ga trop otrok — ah, še mucku gre na jok, ker ne more na drevo; bi li zmaja rad otel, bi li vrabčka rad ujel, da otožen je tako?
Pomembni rojstni dan
Ribi ploska z rokami in vriska. Saj lic more drugače. Prihajajo! Prihajajo! Bjbi sliši ipiahiuitanje njihovih krti, siM jih, kaiko ropočejo s kljuni. Gotovo pripovedujejo druga drugi vse, kar so poleti doživete. Kakor iz uma ploska Biti z rokami. Pozabljen je papaček. Pozabljen je mamiičin rojstni dan in ves svet. Ničesar dragega ni več raizen štorkelj in Bibiče. Že vidi dcilige rdeče noge, velike bete poroti, iztegnjene vratove in ostre kljune. Naravnost proti cerkvi; letijo! Bibi se nehote potuhne ki. si zaviha krilce preko glave. Saj ve, da ji ne bodo storite nič žafega, a vendarle ... Hrup je tak, kakor če mlin na ve tirnico Ob viharju žito melie, ne, še hujši. Bilbi tiplje z roko po zatvorntci, trudoma jo odpre, naglo smukne dol in jo zalfciputne za seboj. A tudi na stopnicah še slliši šumenje, bučamje in kio-ipotanje teh mnogih, mnogih tisoč štor-kelj-ropotiulj.
SipSaizi se k linam, ki so zamrežene, tako da ne more pašni: venikaj in da štorklje ne morejo do nje — niti tedaj ne. če bi .poskušale. A tisti mah j!i obstane pogled na zvonu in na vrvi, ki visi od njega. Bibi slkrči roke. Ona hoče potegniti za vrv, ne, saj noče. Zvo-
niti smeš, kadar preti požar ali kadar neso koga v mrtvašnico, ali kadar. se bliža služba božja. Bibi noče. A videti je, kakor da se ji bliža vrv sama od sebe in ji šepeče, da je danes mam i čin rojstni dan, da mamica tam d-oli na pokopališču ni dobila nič darov in da se vse štorklje odpravljajo v Egiipet. Bibi izitegne roko, vrv se ji stisne vanjo in — bim-bam, bim-bam!
Bilbi zakriči na vse grlo. Oči ji dfrvje strme, lasje se ji. jezijo na glavi. Kakor led ji obliva hrfbet, a njena roka ne izpusti vrvi. Vrv niha sem ter tja, zvon se ziblje naprej in nazaj, kemibelj se •ziblje z njim vred in udarja zdaj na to stran, zdaj na onoi Bibi si pritiska drugo roko na uiho. Če ji le ni že bob en-ček počil! Zakaj potem človek ogluši. A izpustiti ne more. Vrv ji je kakor prilepljena na kožo in zvon se kalkor obseden ziblje sem ter tja. Sama sfljši, da mora to biti plat zvona. Plat zvona! To pomeni požar ali voljno!
Za trenutek vsa zasopla obstane, vsa potna je od gllave do nog. In prisluhne: zvoki zalivajo ves veliki stolp in nad njo šumijo udarci neštetih perutnic. Tedaj še vedno prihajajo štorklje, vse več in več jih je! Bilbi Si pljune v roke in z obema peščicama zgrabi za vrv. Pa da ji potlej glavo odsekajo, zdaj ne •more odnehati. Mama naj le slliši, da je ona tasta, ki stoji v" stolpu ribske stolnice in zvoni, plat zvona, na čast mamfjčnega rojstnega <Jne in odhoda štorkelj v Egipt. Bilbi Vleče za vrv — saj doilgo itak ne more več trajati, da se zvrne in obleži mrtva, a zdaj še vleče za vrv — bobenček ji je gotovo že davno počil, gluha je kalkor lipov bog, a prestati ne more in ne more ...
Bum!!!
Nekaj jo trzne — Bibi; čuti, kako jo nekdo diržii za roke ;rtičesar ni slišala, ničesar slutila. — Im glej, dva moška jo držita za roke. »Vidiš, vidiš, tak ti si tista mala pošast! Nu, le pojdi z nama v mestno Hišo! Šiba bo pela, a pošteno! Da takole vznemiriš vse mesto, uživka tli!«
Bibi cepeta in trza in se zvija, da bi jima ušla. Enega redarja grize v roko v drugega pljuje, a moža jo držita tako trdno, kakor je ona prej držala vrv. »Marš do>l po stopnicah!« Eden spredaj, drugi zadaj, ne izpusti ta je in je ne izpustita. Bibi. čuti,..da ji.ie obraz nekam, čudno otrpnil-. Tako r je-menda človeku, kadar zmirzuje...
Utboga Biibi. Prav gotovo, da ni bilo ■zabavno zanjo, ko sta jo dva velika srdita redarja vlekla na poflioijo, z oblju-ibo, da bo tam ši ba pela. Biti v mestni hiši s šibo tepen, je veljalo na Danskem od nekdaj za najhujšo kazen, ki si jo moraš misliti. Bolje bi bilo, da bi ji odsekali glavo ali jo spravili v pravo
H. Cla. Andersen:_
Siavček
»Muzike, muzike! Zlati moj ptiček, zapoj!« r> vskliknil cesar. »Dal sem ti zlata in draguljev, še zlato svojo copato sem ti obesil okoli vratu, poj mi,
zapoj!«
A ptica je ostala nema, ker ni bilo nikogar, da bi jo navil. In smrt je cesarja še vedno gledala s svojimi velikimi, votlimi očmi; vse je bilo tiho, mrtvaško tiho.
Tedaj je zadonelo od okna najlepše petje. To je bil živi siavček, ki je sedel na veji pod oknom. Slišal je bil o cesarjevi bolezni in priletel, da bi mu zapel v tolažbo in upanje. Čim delj je pel, tem bolj so izginjale pošasti, tem hitreje je krožila kri po cesarjevem onemoglem telesu. Še smrt je prisluhnila in zaprosila: »Nadaljuj, siavček, nadaljuj!«
»Da, če mi daš meč, zastavo in cesarjevo zlato krono«. Smrt mu jih je dala. Siavček pa je pel in pel. Pel je o tihem pokopališču, kjer cveto bele rože, dehtijo majnice in se leskečejo zeleneče gomile od solz žalujočih. Tedai je smrt zahrepenela po svojem vrtu in splavala kakor mrzla, bela-megla skozi okno.
»Hvala, hvala,« je dejal cesar, »nebeška ptička, dolbro te poznam. Pregnal sem te iz svojega cesarstva in vendar si se vrnila in prepodila pošasti od mojega zglavja in smrt od mojega srca. Kako naj ti to poplačam?«
»Saj si mi že poplačal,« je dejal siavček. »Solze sem videl v tvojih očeh, ko sem prvič zapel. Tega ne bom pozabil«. Nato je siavček zapel uspavanko, cesar je zaspal globoko, zdravo spanje. Solnce je stalo že visoko na nebu, ko se je zbudil čil in krepak. Nihče izmed služabnikov se ni potrudil do njega, zakaj mislili so, da je mrtev. Le siavček je še vedno sedel pred oknom in pel.
»Odslej moraš vedno ostati pri meni,* je prosil cesar. »Pel boš le, kadar se ti bo moglo, umetno ptico pa razibi-jem na drobne kose!«
»Nikar,« je dejal siavček, »saj je storila, kar je mogla. V gradu ne morem prebivati. Pretesno mi je tu, a prihajal bom o mraku in ti prepeval pod oknom, da ti bo srce veselo in misli lepe. O srečnih in nesrečnih ti bom pel, o dobrem in zlem, ki te obdaja, a ti je vendar skrito. Pojoča ptička letam daleč na okrog, k siromašnim ribičem, nad kmetovo streho, k vsem, ki so tako daleč od.tebe in tvojega gradu. Imej zame vedno odprto srce. To mi je več.
jetilšmico. A šiba v mestni hi®... In da bi vsi ljudje na cesti s prstom kazali za njo in govorili: tate je bila v mestni hiši s šflbo tepena... o Bog, o Bog!
A časih se hvala Bogu bolje obrne, nego človek misli; zdaj boste sfcšal:, kalko je bilo z našo Bibico. Ona sama nam o tem pripoveduje v pismu, k je napisala očetu._(Dalje prihodnjič.)
»Stoletna rastlina"
V desetih tednih je zrasla deset metrov visoko!
Smrekova igla
Topli pomladni žarki so zvabili otroka v gozd. Sedel je v mehki mah pod visoko smreko. V naročju je držal knjigo pravljic. Solnčni žarki so se igrali z otrokovimi kodri, vse je bilo tiho.
»Palčki so zapeli, bili so veseli in Sneguljčica se je veselila z njimi« je bral otrok. Nagnil je glavico, oči so mu zlezle vkup, sladko je zadremal. V tistem trenutku je padla s smreke igla in tiho obležala na knjigi.
A zdajci se je. vzdignila na svojih tenkih nožicah in odkorakala tja, kjer je bila natisnjena beseda »palčki«. In glej, iz knjige je vstalo sedem majhnih, majhnih palčkov, ki so posfeakali na mehki mah, na njih mestu pa je ostala v knjigi bete lisa. Igla je odkorakala k mestu, kjer je bilo natisnjeno »Sneguljčica«, in iz knjige je vstala prelepa, srčkana deklica. Palčki so splezali drug drugemu na hrbet, da je Sneguljčica kakor po lestvi splezala na tla.
Stali so in zapeli, kakor je bilo napisano v knjigi. Palčki so se večkrat zmotili, a Sneguljčica je pela milo kakor srebrn zvonček.
Nazadnje je tudi igla skočila s knjige; mahoma je zrasla, dobila je obraz in dvoje veselih oči.
»Alo,« je vzkliknila, »zdaj se bomo igrali!« Plosnila je z rokami kakor gospodična učiteljica in ukazala: »Pozor! Stopite v vrsto, telovadili bomo.« Palčki so odložili čepice, sedem majhnih, rdečih čepic je ležalo v mahu. Radovedna mravlja je vzdignila glavico in gledala, kaj bo.
Prvi palček se je moral skloniti in ostali so korakali preko njega. Sneguljčica se je smejala in smejala, ker palčki niso znali telovaditi, samo prekucevali so se. Končno so morali palčki plezati oa travna stebelca, a nobenemu se ni posrečilo, vsi so popadali.
»Že vidim, da ne znate prav nič telovaditi. Zdaj bomo jahali,« ukazuje igla. Jezdili so na solnčnih žarkih, ki so se zlatili skozi goščavo. Tudi Sneguljčica je jahala. A tudi tega so se naveličali in so se hoteli kopati, čeprav še ni bila dovolj topla voda. Stekli so k potočku. To je bilo zabave! Škropili so drug drugega, da je pršilo na vse strani, potem so se vsedli na breg, z nogami so brodili po vodi, brade jim je pa solnce sušilo.
Sneguljčica je jela plesati po kamnih v potoku, toda joj, kamni so bili mokri, Sneguljčica je spodrsnila in padla v potok. Objeli so jo valovi.
»Oh, s SneguljČico imamo križ,« so godrnjali palčki in spet poskakali v potok. Toda SneguljČico so odnesli valovi daleč, daleč.
»•Moramo jo poiskati,« je rekla igla. »Dobro, a kdaj se vrnemo? Otrok se utegne prebuditi in opaziti, da nas ni več v knjigi?« »Že vem, kako!« zakliče znova igla, »list iztrgamo iz knjige!« Palčki so splezali na knjigo in trgali, trgali, da so iztrgali list in ga vrgli v potok. »Plavaj, plavaj!« so klicali za ntjim.
Žalostni so korakali ob potoku, toda o nagajivi Sneguljčici ni bilo sledu. Postali so žalostni in bridko zajokali: »Ti hudobna igla si vsega kriva. Tako varni smo bili v otrokovi knjigi, pa nas zbudiš!« Začeli so iglo tepsti, ona je pa zbadala in pometala palčke v potok.
Potok jih je nesel s seboj in jih zanesel v gosto grmovje. Tam opazijo nekaj svetlega, bila je Sneguljčica, zavita v zelen list, in spala.
»Živijo!«, so zakričali palčki. Sneguljčica se je prestrašena zbudila, a ko je opazila palčke, je bila vesela.
Po potoku je priplaval list iz knjige. Bil je moker. Smrekova igla je zgrabila Palčke za brade, Sneguljčica za roke in vse skupaj stlačila na tisto mesto strani, kjer so bili prej. V trenutku so bili spet tiskane besede. Nato je odšla k otroku in pritrdila list v knjigo, kakor da se ni prav nič zgodilo.
Igla je spet splezala na smreko in za-mrmrala: »S palčki je nadloga. Drugič rajši zbudim velikane ali povodnega moža.«
A drugič je sedel otrok z računico pod smreko. In kaj naj počne smrekina igia s stoticami, množenci in količniki?
Zato čaka še danes na drevesu, da pride otrok s pravljicami in zaspi v mehkem mahu._
Kako zapre želva oči, kadar zaspi?
Vse druge živali zapro trepalnice od zgoraj navzdol; le želva potegne spodnjo trepalnico proti vrhu očesa. Tisti izmed vas, kj morda redijo želvo za igračo, so to gotovo že opazili!
kakor tvoja zlata krona; in — obljubi mi nekaj.«
»Vse, kar hočeš,« je dejal cesar, se zravnal v vsem svojem veličastvu in prižel svoj meč na srce.
»Nikomur ne povej, da ti vse, kar se godi v deželi, pove ptička. Potem bo vse bolje.« Po teh besedah je siavček odletel skozi okno. Služabniki so odprli j vrata, dvorjani so vstopili, da bi po-kropili mrtvega cesarja. Kar okameneli so, zakaj cesar je stal pred njim« svež in zdrav in jim je voščil »Dobro jutro!«
(Konec).
Drejče
(Resnična poveš*.)
Drejče je ime.1 kakor jabolko okrogel obraz, svetle oči, krepke nožice, ki so tičalle v predtoiDgfih in preširokih hšačah, plave, razmršene lase in je bil vedno lačen. Ta njegova lastnost je povzročate materi največ skrbi. Bila je uboga peršca in se je ubijate zase in za otroka; mož ji je bili že zgodaj umrl. Vendar se je totežila. da bo že kako preživela svojaga sinka, in ker ni imete • niSesar drugega, mu je dala vsaj lepo ime Andrej.
Na vasi so dečka vsi radi imeli, dasi
je imel neprijetno lastnost: kradel je namreč kalkor sraka. A kradel je na tako ljubezniv, samoumeven način, da mu ni mogel nlihče zameriti. Loti1! se je vsega: jaiboik, hrušk, krompirja, redkev, repe. Krompir je izmikal iz njive kar pred lastnikovimi cčrni; če je ta vrgefi za njim kramp, je Drejiče cd skočil in z zmagoslavnim, navihanim pogledom odnesel pete — da se je čez deest minut spet vrnili'; zakaj jeze svoj'h sovašča-nov ni imel za resno. Napol jezno, napol smeje so mu žugali s pestjo in kričali za njim: »'Požeruh, ali res nisi nikoli sit?«
»St še nikofli nisem bi'!.» si je mislil Drejče. »Toliko spfloh ni jedi na svetu, da bi se jaz do sitega najedeL«
Bil je predrzen kakor mlad vrabec. Skromno, ne da bi beračil, sn je znal pomagati do toplega grižljaja. Tako je nekega večera potrkal pri županovih, ko so sedeti okrog mlečne kaše. in potožil na &lop motiko. ki jo je bila deŠda pozabila na polju. »Lahko bi jo kdo ponoči odhesel.« je menil razumno.
Županja je pokimala v zahvalo, a Drejče se ni ganil. Njegove velike oči so poželjivo, strmele v skledo mlečne kaše. Kmetica je vprašujoče pogledala moža: on pa. ksrttor da ne razume, je še
Kdaj ie prvikrat poslovala zračna pošta?
Vsi vemo, da je šele nekaj let, odkar prenašajo letala pisma in pošiljke iz kraja v kraj. Zračna pošta se tedaj ne more imenovati stara naprava. Vendar pa osnovna misel te uredbe ni tako nova, kakor bi se komu zdelo. Prvo zračno pismo je bilo namreč odposlano pred — reci in piši — 94 leti! Odposlal ga je
s pomočjo zrakoplova angleški generalni svetovalec na naslov kralja Viljema I. Nizozemskega. Naša slika kaže bralcem »Mladega Jutra« tisti zrakoplov, ki je bil za tedanje čase pač gotovo nenavadna »poštna kočija«.
Optična prevara
Poglejte to risbo in povejte, kakšne oblike je štirikotnik, bi ga vidite na sredi? Oko vam pravi, da je sestavb^ >s
krivih črt. Če jih pa pomerite z ravnilom, boste videli, da so popolnoma ravne. Le krogi, ki obdajajo štirikotraik, vplivajo na pogled in povzročajo »optično prevaro«.
Šale za male
Gospa Svetinova pride vsa razbuT-jena k sosedi in vpraša:
»Povejte mi, draga gospa, kaj ste danes skuhali za obed?«
Soseda jo začudeno pogleda in naposled odgovori: »Makarone in špi-načo!«
Tedaj se gospa Svetinova zasmeje: »Tak makarone in špinačo! Pomislite, vaš deček mi je pa rekel, da kuhate bele kače s travo!«
Rešitev aritmografa
1. Ženin, 2. urarstvo, 3. ponev, 4. akaci* ja, 5. novčič, 6. čebela, 7. izgon, 8. Čeh, 9. vriskanje, 10. zefir, 11. Adam, 12. ro= manca, 13. jermen, 14. edinec, 15. vejev* je, 16. ideal, 17. dragulj, 18. oris, 19. ve» ščak, 20. Enseli.
Župančič: V zarje Vidove; Novačan: Herman Celjski.
Rešitev kriialjke „Sv. Florjana"
Navpično: 1. Cartagena, 2. Karakorum, 3. Navarino, 4. bo, 6. slikar, 11. oreh, 14. Ela.
Vodoravno: 2. Krn, 4. Bata, 5. Orava, 7. aga, 8. liker, 9. oni, 10. Korana, 12. aru, 13. Vreme, 15. da.
hitreje zajemal iz sklede. Drejče je med tem božal muco, ki je ždela na kJlopi ob peči, in škilil proti skledi, ki se je bolj in bolj praznša. Županja je pričela POr časne je zajemati.
»Kje imaš mater?« je vprašate.
»Za teden dni je šla v Dolenjo vas k Zakrajcu žet.«
»Ali si kaj lačen?« je poizvedovala županja.
»Lačen pa,, lačen!«
Kmetica se je odmaknila: »Na, sedi in jej!«
Drejčetu so se zasvetile oči. Posegel je po žlici in pridno zajemal. Žnupanja in dekfia Anca sta obrisali žlllici ob predpasnik: »Za danes bo dosti.« Mak županova Minca pa je naslonite debeli ročica na mizo in ga začudeno glede te. Kako hitro je pospravljal! In raiiti zrmce ni zgrešilo poti dfo ust.
Tudi vsakdanji zajtrk si je Drejče sam zaslužil. Vsako jutro je nanosi fa-rovški kuharici vode za ves dan. Zato je dobil lonček kave hi kos rženega kruha, da se mu je kar smejalo. Najrajši so imeile dečka stare ženice. Pomagal jim je vzdšgovati vedro na. gte-vp, jim lovil ubegfe kokoši in zavračail splašene teličke, ki so i!h gonile na vodo.. .	'Dalje prihodnjič.)
/
Pri verskem poglavarju
naših muslimanov
Sarajevo, 6. maja.
Ko sem po telefonu pozval pisarno vrhovnega verskega poglavarja naših muslimanov, se mi je odzval sam pre-vzvišeni reis ul ulerna Džemaluddin efendija Čauševič. Izrekel sem mu željo, naj mi kot dopisniku »Jutra« dovoli krajši razgovor.
Zelo rad, gospod, izvolite priti ob 3. k meni.
Zahvalil sem se in odložil slušalko.
Točno ob 3. sem stopil preko praga rezidence vrhovnega verskega poglavarja muslimanov za_ vso Jugoslavijo. Sedež reis ul uleme Čauševiča je enonadstropno poslopje, zgrajeno v ori-jerctalskem slogu, tik ob krasni Carevi džamiji na levi strani reke Miljačke, kj teče skozi Sarajevo. Ko sem stopil preko praga rezidence, sem občutil pritajeno čustvo spoštovanja. Saj prihajam k visokemu verskemu dostojanstveniku. Po hodniku in na stopnicah so razprostrte debele preproge, na levi in desni strani pa kažejo napisi v arabskih pisrnenksah, da prihajaš v zelo odličen dom vzhodnjaškega visokega svečenika. Pred vratmi me je sprejel uslužen služabnik ter me odvedel v delovno sobo reis ul uleme. Že po ushiž-nosti služabnika sem spoznal, da prihajam pred prijaznega gospoda, ker imajo samo prijazni ljudje okoli sebe tudi dobro vzgojene sluge.
Reis ul nlema čauševič
V vogalu sobe je sedel za pisalno mizo, polno raznovrstnih aktov in pisalnega pribora, starček z belo brado, dostojanstvene zunanjosti in s turba-nom okoli glave. Na obrazu se mu je videla vedrost in prijaznost. Njegova zunanjost je v skladu z vso skromno opremo delovne sobe.
Ko sem se predstavil, mi je prevzvišeni Džerrrafuddin ponudil stol. V njegovih besedah je bilo nekaj toplega, nekaj blagega in zelo iskrenega. Takoj s tem prvim sprejemom je razpršil v • meni poslednjo sled tesnobe. Z vedrim pogledom in z dobrohotnim nasmehom na ustnih mi je vlival polno zaupanja in takoj sem se občutil kakor pri svojem znancu.
—	Kaj vas dobrega prinaša k meni, se je glasilo prvo vprašanje.
—	Prevzvišeni, moja želja, da vas prosim za nekaj izjav za ljubljanski dnevnik »Jutro«.
—	Dragi prijatelj, moja naloga je, služiti 'bogu in ljudem. Ako morem s čem poslužiti vam bratom Slovencem, sem vam na razpolago!
—	Želel bi zvedeti, prevzvišeni, ker ste danes vrhovni verski poglavar muslimanov v vsej naši državi, kakšne so prosvetne razmere pri naših muslimanih v Bosni in Hercegovini ter v novem področju, ki je prišlo pod vašo duhovno oblast?
—	Daleč bi nas privedlo, prijatelj, ko hi hoteli o tem podrobno govoriti. Morem vam samo povdariti, kakor gotovo tudi sami veste, da so muslimani v Bosni in Hercegovini znatno zaostali v prosvetnem oziru. In kaj naj vam rečem o onih muslimanih, ki žive v drugih krajih naše države?! Vzroki te zaostalosti so mnogoštevilni in nista primerna niti kraj niti čas, da o njih podrobno govorimo. Samo toliko vam morem povdariti, da stojim na stali-
šču, naj se civilizira tudi poslednji musliman; še več, da bi tudi muslimanske žene prišle do izobrazbe, obiskujoč po možnosti redne šole. Zakaj, prijatelj moj, povsod v islamu je naglašen prosvetni moment Resnica je, da imam težkoče na levi in desni, toda upam, da bo čas odpravil vse predsodke. Naravno je, da prav ta prosvetna zaostalost učinkuje po malem tudi na versko organizacijo, ki niti od daleč ni tako vzorna, kakor n. pr. organizacija katoliške cerkve.
—	Na kak način bi se, prevzvišeni, mogle izboljšati te razmere?
—	Potrebno je, da se vsi Činitelji združijo v tej nalogi in sicer v prvi vrsti, da se inteligenca približa narodu ter občuti njegove potrebe. Ni čudno, ako priprosti narod ne razume pomena in vrednosti prosvete, čudno pa je, da inteligenca slabo skrbi za povzdigo naroda in da se ne zavzema za njegov kulturni napredek.
—	Kakšne so bile te razmere prej, pod tujim režimom? Ali ste imeli svobodo prosvetnega dela?
— Naša prosvetna in verska avtonomija je naravno v početku imela vzdržati precej borbe. Po avtonomnem statutu iz 1. 1909 smo imeli pravico odpirati svoje šole in prosvetno dvigati svoj narod v duhu našega verskega zakona. Toda verujte, da nismo znali v zadostni meri izkoristiti te svoje pravice. Res je. delalo se je, toda vse to delo je bilo neznatno v primeri z velikimi potrebami muslimanov v teh krajih. Jaz sem n. pr. že 1. 1911 skušal osnovati srednjo šolo za muslimanske žene, toda ta načrt je propadel največ zaradi zaprek v vrstah naroda samega. Morem pa takoj povdariti, da so tudi muslimani pričeli čutiti, da sili ta njihov odpor proti prosveti narod v strašno bedo, in zdi se mi, da moreta doseči stiska in glad, česar ne morejo razlogi. Sedaj se vendar že opaža močnejši priliv muslimanov obeh spolov v vseh šolah, višjih in nižjih. To je borba za življenje. Tudi oni so občutili, da je v tej borbi potrebna prosveta. Predvsem je potrebno, da se razbije zid analfabetizma, ker je ta zid zapreka za prihod luči med narod. Na tem se hvala bogu že dela in pomagajo mnoge tudi nemuslimanske organizacije. Naj služi tudi za primer analfabetski tečaj, ki ga je pokrenil samo za muslimanske žene Vidovičev pokret. Treba je v ostalem priznati, da je ta pokret mnogo storil za prosveto Bosne in Hercegovine in je tudi mnoge muslimane rešil iz krempljev stiske in teme.
—	Koliko je, prevzvišeni, pripadnikov islama pod vašo upravo?
—	V Bosni in Hercegovini je 600.000 muslimanov, v ostalih krajih naše države pa okoli enega milijona. Računam, ker statistika v južni Srbiji ni povsem zanesljiva, da je v naši državi gotovo 1,500.000 muslimanov.
—	Kako stoje muslimani v gospodarskem ozdru, ako smem vprašati?
—	E, vidite, to je Ahilova peta muslimanov. V veliki novodobni materijali-stični borbi se muslimani niso znali prilagoditi za obstoj v toliki meri kakor pripadniki drugih ver. Toda tudi v tem oziru se čuti novo gibanje, ker hoče iti življenje naprej. Tako morete n. pr. danes najti muslimane v vseh krajih naše države, tudi v vaši lepi iin beli Ljubljani. Vse to je naravno nastalo iz potrebe.
—	Dovolite, prevzvišeni, še kočljivo vprašanje. Med muslimani je velika borba zaradi vprašanja modernizma. Ali se reforme protivijo veri in Koranu? In vi sami, ali ste nasprotnik ali pristaš reforme, če smem vprašati?
Na to vprašanje se je ljubeznivi do-sotjanstvenik lahno nasmehnil ter odmerjeno. kakor da pretehtava vsako besedo, dejal:
—	To vprašanje je za me že davno rešeno. Stojim na stališču, da obleka ni nikako obeležje vere. Cemu naj se proti vim in zakaj? Ali ne morejo zla delati zakrite žene enako kakor odkrite? Razume se, da se ne morem strinjati z go-lostjo (Tu ie z roko označil pretirano dekoltiranje), ki izziva nemoralnost. Toda dostojno oblečeni ženi ni treba, da bi bila zakrita, zakaj stokrat ponavljam, koprena ne more zaščititi nikogar pred zlemi nameni.
—	Toda proti tej takozvani reformacij imate mnogo nasprotnikov?
—	Da, da, to se razume. Nasprotniki imajo morda s svojega stališča tudi
Rezidenca cefe nI nlema la fiicm džamija
prav. Toda s socialnega fn gospodarskega stališča se za to ne more najti opravičenega razloga. Glejte, prijatelj, eklatanten dokaz. V času svetovne vojne, ko je ves narod trpel glad in muslimanske rodbine največ, so siromašna muslimanska dekleta prihajala k meni v sprevodih, da bi jim pomagal. S čem naj bi jim pomagal, kakor da jim najdem dostojno nameščenje, kjer bi zase in za svoje rodbine mogle služiti vsakdanji kruh? Namestil sem jih na stotine in ako hočete, prav za prav tudi na tisoče, po delavnicah in tvornicah. Res je, da so malo zaslužile, toda vendar so mogle pošteno, čeprav zelo skromno preživeti velike izkušnje v vojni. Glejte, na tem sem delal in to je socialno vprašanje. Kričaoi, ki niso videli nevarnosti in velike potrebe muslimanov, so se upirali, toda danes so umolknili, ker so vendar spoznali, da je borba za življenje nad vsemi oziri. Kdor zna v borbi živ.jenja obvarovati svojo čast in poštenost, da se ne pregreši proti principom morale in človeškega dostojanstva, ta se tudi proti veri ni pregrešil. Kdor pa se izmotava in skriva svojo lenobo
pod plaščem nekakšnih predpisov in skuša poceni živeti v življenju, ni dober človek nitri dober vernik.
S temi besedami mi je obrazložil reis ul ulema svoje stališče, ki me je največ zanimalo.
—	Sedaj pa se po našem starem običaju malo pogostiva, dragi prijatelj, mi je dejal toplo in prijazno. Naročil je slugi, naj prinese črne kave in cigaret, da me pogosti, ker me je prinesla sreča k njemu, kakor mi je veselo pripomnil. Na mojo prošnjo mi je podaril svojo fotografijo (po kateri je posneta naša današnja slika. Op. ur.).
Ostal sem še v prostem in nevezanem razgovoru s tem odličnim in nadvse ljubeznivim dostojanstvenikom. Solnce je že zahajalo in mrak je legal na zidove delovne sobe, ko sem se prisrčno poslovil ter zapustil rezidenco.
—	Ne pozabite pozdraviti bratov Slovence**, so bile poslovilne besede.
Zapustil sem rezidenco z najlepšim spominom na ugodno preživeti popoldan v prijateljskem razgovoru z vrhovnim poglavarjem muslimanske verske zajedn;ce. Rudimir Rotter-Progonski.
Vsako pomlad
100.000 mladih postrvi
Kako se v vališču pod Pečovnikom umetno vzgaja
žlahtni ribji zarod
— Ta potok ie namenjen izključno ribo-gojnim svrham — bereš tostran Celja na tabli železniškega viadukta, pod katerim ubereš pot v sotesko, namenjen pod Pe-čovnik. na Celjsko koče. Blažen je mir in hlad v tej soteski, a vse polno življenja mrgoli v malem potočku, ki se naglo pretaka preko umetno vloženih pragov in se pod niimi ustavlja v malih tolmunčkih. v katerih domujeio številne postrvi. Nič preveč boieče ne švigajo izpred oči opazovalca. ker se čutijo v varnem zavetju. Potoček pripada celjskemu ribarskemu društvu, ki ima tamle gori sredi soteske svoj ribo-gojni zavod, nizko dvodelno poslopje z ribnikom zadaj in blizu tega še skromno hišico. ki io bo sčasoma tudi preuredilo za vzgojo ribjega zaroda v prid pomnožitvi bogastva vseh slovenskih voda.
Celisko ribarsko društvo' obstoja od 1912, bilo je do prevrata nemško. Nova uprava ie posvetila vso pažn.io dotedanjemu malemu vališču. preuredila do 1924 poslopje in zgradila ribnik, ki pa ga ie kmalu porušil hudournik, a so ga 1925 na novo uredili v sedanji obliki. Celjskemu ribarskemu društvu predseduje dvorni svetnik Kotnik, a za ribogojni zavod, ki ie ponos vseh ribar-skih športnikov v celjskem okolišu, vodita poglavitno skrb njegov eospodar Zorko in društveni tainik Zdolšek.
Daleč naokrog, tudi v inozemstvo že sega sloves celjskega ribogojnega zavoda.
buhu«. Ko ie matica oddrstena in so ikre zbrane v navadni pločevinasti posodi, je treba vzeti samce, ki jih vajeno ribiško oko pozna po temnejši barvi. Po isti praksi kakor pri samicah oddaio samci na ikre svoje mleko. — vso zmes je nato treba previdno premešati s kurjim peresom — in ikre so oplojene.
Ikre oddajo nato v nalašč za to pripravljena pločevinasta korita, ki jih je v vališču okrog 50. in so vsa pod pipami s te kočo čisto vodo. Ribice se izvalijo, ko po mlad pošlje svoje prve oznanievalce. Le malenkostna razlika je v tem. kdai so se postrvi drstile. — bodi od oktobra do januarja. natura ne da mlademu zarodu živ-ljena. dokler ne pride v deželo pomlad. Iz-valiene ribice so preskrbljene za prvi čas z lastno hrano. Opremljene so z rumenjaki (mehurčki), ki vsebuieio potrebni živež za novorojenčke. V štirih do petih tednih, ko rumenjaki izginejo, so mladice godne, da se vložilo v male postrvje potočke ali pa. da se odda.io v ribnjake mladičnjake. kier uspevajo zelo dobro in se vzgoie v enoletnice.
Celjsko ribarsko društvo oddaia mladice takoi. ko se začno same krmiti, svojim naročnikom. ki iih vlagajo v male pritoke po-strvjih voda. Po 1000 mladic se oddaja za ceno 125 Din, s čimer seveda niti približno ni plačan trud za vestno vzgojo postrvjega zaroda. Štetje se vrši s posebno mero. ki ie precei zanesljiva. Povpraševanje ie se-
V ozadju betonirani dvodelni ribnik, čigar škropilnik je viden na sliki.
Zagrebški vseuč. prof. dr. Rossler, ki prihaja redno semkai opazovat življenje postrvi, ga stavlja za vzor vsem drugim v državi.	,
Življenje v ribniku
Ribogojn' zavod ima svoie lastne ribe-matice rn mlečnike (samce) v solidno zgrajenem ribniku, ki dobiva vodo po vodovodu naravnost iz potočka. Ribnik sam obstoja iz dveh bazenov, gornji je ulitek z vodo 20 50 cm. dočim ie v dolnjem do 1.80 m vode. Oba bazena, pregraiena z betonsko steno, sta zvezana z mrežnatim prehodom, skozi katerega prehaiaio postrvi ob pripravljanju k drsti. To prehajanje je najboljši znak. da v ribah dozoreva naravni čut. Običajno se prične to prehajanje v novembru, sicer pa se postrvi ne drstiio vse hkrati, temveč traja doba drsti skozi december in tudi še skozi ianuar.
V nlitvem bazenu ie urejen vodomet, ki do 10 metrov visoko dviga ostri curek in. raznršuioč pa v tisočere kapljice, škropi oba bazena. Namen tega škropilnika je dvojni: razpršena voda pomnožuie v obeh bazenih potrebni kisik, obenem oa tudi lovi mušice. ki se tam spreletavaio. V spodnjem bazenu so umetna skrivališča, skupine kamenja, da se ribe počutijo prav tako kakor v svobodni vodi. Sicer pa so precej »udomačene«, nič kai plahe, požrešne pa na silo. Zanimivo jih je opazovati pri krmljenju. Niihova hrana ie ribie meso. belice, ki iih bližnja Savinja obiluje in jih požrtvovalni funkcionarji Ribarskega društva sproti dovolj nalovijo in razsekaio. Za temi slastnimi porciioni. ki iih oskrbnik Vi-potnik nametuie v globoki bazen kakor bi žito seial. se hlastno poganjajo vse postrvi, da voda kar pljuska. Iz svojih skrivališč pridejo tudi najtežje in najbolj požrešne postrvje matrone. Zares ie nekai prav krasnih eksemplarjev. Postrvi so bile nalovlje-ne ored nekai leti v vseh postrvjih vodah bivše mariborske oblasti in največje presegajo težo dveh kilogramov, nekaj samic m samcev pa tehta celo po tri kg; take postrvi so le redke v največjih in najboljših postrvjih vodah.
Umetna vzgoja mladic
Ko ribe ob drsti pokažejo znake dozo-relosti. jih funkcionarji Ribarskega društva, ki imaio za to največ prakse, po odtoku vode Dolove iz obeh bazenov in iih spravijo v o osebni dva metra globoki bazen tik pri poslopju vališča. Ribe nato vsak teden po enkrat ali dvakrat preiščejo in se zrele samice oddrstijo na prav enostaven način: z roko iih ie treba rahlo pritisniti po »tre-
veda veliko in ie letos bil ves zarod že v naprej zaaran . . . žal. sra ie zmanjkalo.
Letošnji, v celjskem vališču vzgojeni postrvi; zarod so odvzeli naslednji naročniki: Celjani gg. dr. Brence 3000 mladic, inž. VI. Lipold 10.000, Peter Maidič 3000. Karel Pajk 3000 in Dušan Zangger 5000 .nadalie graščina Einod Socka (Vitanje) 5000, inž. Fric Burger v Hrastniku 4000, bratje Win-kle v Sevnici 5000. inž. Fric Drolc v Hrastniku 4000. graščina Križ pri Kamniku 10 tisoč. Simon Kompach na Dobrni 2000, Min-/ kfl Košenina v Gorniem gradu 2000. Josip LKušer v Vitanju 3000. Oton Pollak v Novem kloštru 1000. Piatnik v Radečah 4<X)0, /dr^ Roš v Laškem 2000. VVoschnagg v Šo-^Taniu 8000. Cronberg-Coronini v Velenju 20.000. Ribarsko društvo v Konjicah 3000, Wesenschegg istotam 3000 rn Peter Krepel v Velenju 2000. Skupno torej 102.000 mladic za postrvje vode najrazličnejših krajev v banovini.
V tem je ravno pomen in veljavnost celjskega vališča, da ima svoje lastne ma> tiče, da iz lastnih izbranih postrvi pridos biva ikre, jih oplaja in vzgoji, dočim drus ga vališča v Dravski banovini • (graščinska in si.) dobavljajo že oplojene ikre iz inos zemstva (Avstrija). Če se ribarske napra« ve izpopolnijo tako, kakor uprava to za« mišlja in kakor je možnost dana, bo vzgo« ja postrvjega zaroda v celjskem vališču lahko zadostila potrebam vse Dravske ba» novine. Posestvo je tu, dvoje poslovij, vo« da ustrezajoča, požrtvovalnost uprave idealna — potrebna je samo podpora oblastva (banovine), da se zavod razširi in bo prostora za pol milijona postrvjih mladic, dočim se jih sedaj vzgoji vsako pomlad okrog 100.000.
Vzgoja sulcev in Iipanov Posebnost celjskega ribarskega društva je še ta, da se peča tudi z vzgojo sulcev in Iipanov. Sulce opazujejo ribiči cb ča« su drstenja (marec) v Savinji vse tja gos ri do Letuša. V tolmunu se ljubimkata sa« mica in za spoznanje temnejši njen ženin. Samico spretno ujamejo z zanko (za tod) ali pa z zvončasto mrežo. Samec divje pobegne, a se čez kratek čas gotovo zo« pet vrne, nakar tudi njega dohiti zar.ka ali mreža. Ko je par ujet, se izvrši oddrstis tev na licu mesta na enak način, seveda pa z utiorabo večje moči, kakor pri pc* strvih. Samico in mlečnika zopet živa in
Podpirajte Osrednjo proti tuberkulozno ligo!
čila vrnejo v objem zelene Savinje, oplo jene ikre pa je treba previdno, varujoč jib pred vsakimi pretresljaji in čimprej pre nesti v vališče, kjer se izvale mladice * enakih koritih kakor postrvi. Kajpak j> zarod mnogo obilnejši, saj so na prime lani v Liscah oddrstili 19 kg težko sul čevko, ki je dala okrog 36.000 iker!
Za sulčji zarod je pri celjskem ribar skem društvu mnogo povpraševanja zlast iz inozemstva. Dosti mladic vložijo vsak* leto v Savinjo, a že lepi tisoči savinjski! sulčkov nadaljuje svoje življenje v avstrij. skih in nemških vodah.
Enak proces je z Iipani. Zal je ta p!e> menita riba v nižjem toku Savinje leta 1921=22 skoro docela izumrla. Celisko ris barsko društvo je nato v gornjem toku Savinje in v Dreti nabralo okrog 15000 lipanjskih iker, jih na enak način kakor postrvi izvalilo v lastnem vališču ter vse vsadilo v Savinjo. Ta ukrep se danes v Savinji že močno očituje, saj segajo lipani že zopet skoro do Laškega. Lipan jc ob.* čutljiva riba in se na večje daljave živ skoro ne da transportirati. Zato vlaoa celjsko ribarsko društvo na večje daljave zgolj oplojene ikre, ne pa mladic.
Tudi ta način vlaganja se je izkazal kot zelo uspešen. Zaenkrat uprava vališča ni« ma na razpolago lipanjskega zaroda aii oplojenih iker za zunanje naročnike, ker je lipana ob drsti težko loviti in ker je vodno stanje spomladi večji del zelo ne« ugodno.
Dosedaj (od leta 1912) je celjsko ribar« sko društvo vzgojilo v svojem vališču okrog 1 milijona potočnih postrvi, okrog 300.000 slučkov in nad 50.000 Iipanov. Ta« ko se vode v območju celjskega ribarske« ga društva lahko smatrajo za naibogatej« še v vsej Dravski banovini, prizadevanje društva pa gre za tem, da se obljudijo in obogatijo čim največ mogoče vse naše res ke in potoki.	— dr —
Kmetijski vestnik
Pobilanfe hroščeve zalege
Letošnje leto je zopet broščevo leto. Ugonabiljan.ie hroščev ie kaj težavno delo*. Pobijanje z roko mirna zadostnega uspeha, pač pa so delo in stroški precejšni. V Avstriji delano letos poskuse, uničita hrošče in foroščevo zalego ter na ta način preprečiti znesenae jajčec v zemljo in razvoj ogr-cev. Hrošč ni škodljiv samo. kadar se pojavi, to je vsako tretje do četrto leto, ko se ploda ter nam požre listje in cvetje na sadnem drevju, temveč njegova ličinka, k<t živij v zemilM se brani s koreninami v zemlja in na ta način uničuje naše posevke.
Danes se pravi: Ce hrošča ne bo, tu<S njegove zalege ne bo. S samimi pobiranjem hrošča pa prav zato ne moreno uspeti, ker ne moremo pravočasno preprečiti, da samica ne znese jajčec za bodoči rod. Ako uspe namreč samici, da znese jajčeca, je ona svojo nalogo opravila in če pride sedai človeška roka ter jo uniči, je s tam doseženo samo to, da hrošči ne uničujejo ze-lemia. Uspeih je samo navidezen, kajti po treh letih so njihovi otroci, mladi hrošči, zopet naši nepovabljeni gostje.
V Avstriji so si strokovnjaki postavili zato nalogo: Uničiti jajčeca tega skritega sovražnika. Na ta način se odkloni škoda, ki jo povzroča hrošč s svojimi črv j s spod-jedarjem korenin raznih kmetijskih sadežev. Ce se uničijo jajčeca, ni črvov in morajo pozneje tudi hrošči izostati.
Uničevanje aroščevih jajčec in deloma samic kakor tudi črvov se poizkuša z ap-neimšm dušikom. Ako mi sedaj takoi, ko se pojavijo hrošči, potrosimo naša pOJja, travnike in vrtove in vinograde z neotjeirinn apneniim dušikom, dosežemo s tem, da samica znese svoia jajčeca v zemljo, pomešano z aipneniim dušikom. Kaj se v tem primeru dogodi z nežnimi jajčeci, ie razumljivo. Kajti že, ako trosimo apneni dušisk z goih> roko nam razie kožo ter lahko nastanejo male rane. Zelo nerodno pa je, ako pride apneni dušik slučajno v oči. Ker so jajčeca mnogo nežnejša, je sigurno, da so tatkoi uničena, ko pridejo v stik z apoenom dušikom. Pri nesen ju jajčec pa tudi samica pride s svojim leglom v stik z apneemm dušikom, ki nežno kožico na samtfčinem leglu raz.ie i« deloma uniči.
Pri važnih gospodarskih kulturah, kakor pri vinogradu, sadonosndlkih, v hmeljišču in pri posevkih, ki pokrivajo direktno površino, se na ta način pobijanje lahko dc'bro izvede. Po enem ha se namreč priporoča potrositi 400 kg atpn enega dušika prvikrat in po 12 dneh zopet drugikrat. Stroški, ki so v zvezi z zatiranjem hroščev z aipoenim dušSkom, se razdelijo, ka/fti apneni dušik je itzvrstno dušično gnojilo, ki deluje še v prihodnjem letu. Na ta način se uniči hroščev bodoči rod in istočasno obogati zemlja z dušikom. Ako uspemo z apnerakn dušikom pri uničevanju hroščev, potem smo se rešili hudega sovražnika kmetijstva, ki ogmaža statoo vsako 3. do 4. leto naše pridelke.
• *
Tako ntarn poroča kmetijski strokovnjak. VSdi se nam pa potrebno, pripomniti k temu izvajanjem nekaj besedi. Verjetno je, da je učinek apnenega dušika na hrošče vo zalego res uničujoč. Ker pa stane tako po-tooračavanje kar 800 Din za ha, je pač veliko vprašanje, v kakšnem razmerju je ta strošek z možnim dobičkom. 800 Din predstavlja danes vrednost 16 stotov krompirja ali 4 sto to v pšenice in prav dvomimo, da bi prišli s tatom dragim pokončavamjem do dobička. Drugič pa ne verjamemo, da bi se našel kdo, ki bi sedaj, ko rž že gre v klasče ter so ječmen, pšenica in oves že do kolena, ter travniki v najnujnejšem razvoju, trosil po teh kulturah neoljeni apne-nov dušik, ki bj kar požgal te rastline. Kar se pa posebej tiče hmeljišč in vinogradov^ bi sli usoiaffi trditi, da. leže hTOščevka jajčeca pretežno v zarasla tja in se torej ni bati ne v vinogradih in ne v bmdiiiščM, da bi nam delal o grd omembe vredno Pcodo. Le prt kakih spedjataih kujturah bi nemara kazaflo, dovoK zgodaj seveda, v bodoče pasku^ft ta način zatiranja hroščev.
Pozor motociklistft!
Angleško eretovnoenano motorno kolo najboljše kvalitete, idealno za vsake svrhe, najslabše ceste in hribovit teren.
Cena samo »in 13.800
Najcenejše motorno kolo 4 K. S., kompletno opremljeno z električno razsvetljavo, vrtilnim ročajem, 2 izpuha, najmodernejša konstrukcija okvirja! — Plačljivo tudi na obrok* od 6—18 mesecev. — Vabimo na ogled! Zahtevajte brezplačne ponudbe!
Generalno zastopstvo: O. žužek, LJubljana; Tavčarjeva 11.
GOSPODARSTVO
=Širša konferenca o obrtnem zakonu. V beo-
jrajsk-h gospodarskih organizacijah in zbornicah se vršijo obsežne priprave za širšo konferenco, ki jo bo trgovinski minister sklical v drusi Polovici tega meseca in na kater; se bo razpravljajo o načrtu novega obrtnega zakona. Strokovne komisije v ministrstvu so izdelale že vse referate
in predloge.	,
= Nori Tinčki zakon od 9. dec. 1929. bo IS t m dobil obvezno moč. Ministrstvo za kmetijstvo je izdelalo že načrt pravilnika k tenui zakonu, ki ga je poslalo v takojšnjo irJavo vsem strokovnim ustanovam. Pravilnik bo potem objavljen že tekom maja. _
— Občni zbor Društva indujstrij«** ,n rolptrgovcev v Ljubljani se bo vršil v sr<5-do 14 t. m. ob pol 4 uri popoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Kakor doznavamo namerava društvo svoj delokrog razširiti, in sicer glede na novi konkurzni in poravnalni zakon. Kakor znano je to društvo že doslej iskalo važno vlogo pri urejevanju kreditnih razmer v cilju zaščite upnikov.
= Priprave za jubilejni ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 29. t. m. do 9. junija so že v polnem teku. Ogromni napredek tega velesejma je razviden že iz tega, da sta bili letos dograjeni še dve novj stavbi, tako da jih je sedaj 9, ki bodo natrpane izdelkov domačih in inozemskih tovarn V6eb branž. Razstava avtomobilov bo na letošnjem velesejmu zavzela tak obses kakor še nobeno leto doslej. Zastopane bodo vse znamenite tovarne avtomobilov, motocjklov ter potrebščine. Razstavljeni bodo osebni odprti in zaprti vozovi, tovorni avtomobili, avtobusi, bicikii, motociklj iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Anglije, Francije, Italije, Nemčije m Amerike. Glede na vozne ugodnosti (polovična vožnja z legitimacijo, ki stane 30 Din, in se dobi tudi pri železniških postajnih blagajnah, den. zavodih itd.) naj društva, organizacije jtd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve. postavijo te prireditve v čas letošnjega velesejma. Svoje sklepe naj sporoče naravnost upravi velesejma. ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 10. maja.
V preteklem tednu ie bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko večji kakor \* predhodnem tednu; znašal je 18.6 milijona Din nasproti 15.2, 20.2, 17.6 in 22.2 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Po večtedenski prilični stabilnosti deviznih tečajev je zadnje dni nastopila na deviznem trgu črrstej->a tendenca. Tako je deviza Newyork ob koncu zadnjega tedna notirala se 56.41 d j včeraj pa se je dvigila ža a 56.48; prav tako so ea okrepile devize London od 274.77 na 274.94, Praga od 167.46 na 167-62, BerliD od 13.4925 na 13.5025 itd. Predvčerajšnjim j/e na borzi prišlo do večjega prometa v zlatnikih in sicer v napoleondorih po 218 Din, v 20 kronskih zlatnikih pa po 228.8323 Din. Tudi med efekti je bilo nekaj prometa, in sicer v Ljublj. kreditni po 120, v Kreditnem zavodu po 165—170, v Strojnih tovarnah po 70 in v Kranjski industrijski po 302.
Ka zagrebškem efektnem tržišču je bilo tudi pretekli teden precej zanimanja za Vojno^ škodo, dočim so Blairova posojila zaradi nižjih ameriških tečajav popuščala. Vojna škoda, ki se je ob koncu zadnjega tedna trgovala po 42550—426, se je dvignila na 429—430, na kar je včeraj popustila na 428. \ investicijskem posojilu je prišlo do prometa po 87.50. 7 odstotno Blairovo posojilo pa se je_ trgovalo po 84.50—85.
Tržišče zasebnih vrednot je ostalo nadalje precej zanemarjeno. Med bančnimi papirji
Prišlo do sporadičnih zaključkov v Uniori-
ba.nki po 196, v Jugobanki po 80—82 in v Narodni banki po 8550—8620. Med industrijskimi vrednotami 6e je Trboveljska prvo tno trgovala po 480—482, po odbitku kupona (35 Din) pa po 440. V ostalem so se trgovale delnice Gutmanna po 165—175, Union mlina po 110 in Danice po 110—112.50.
•	~*mmmmmmmmi^mmm
Ljubljana. (Prosti promed) Berlin 13.5025, Budimpešta 9.8872, Curih 1095.9, Dunaj 7.9781,London 274.94, Newyork 56.48, Pariz 221.92, Praga 167-62. Trst 296.50.
Žitni trg
Ljubljana, 10. maju.
Na žitnem trgu je tudi pretekli teden vladalo popolno mrtvilo pri nestalnosti tendence na inozemskih tržiščih. Položaj je skrajno nejasen in tudi bližnja bodočnost ne obeta nič dobrega. Nizke cene koruzi so položaj glede temnih pšeničtuh mok še poostrile in se zaradi kopičenja kru?niB mok v rotim'}] obeta še poostritev krize v mlinski industriji. Cene so v poslednjem tednu za p5e-rcico nekoliko popustile, vendar je bil promet minimalen. Nekaj bolj živahno je bilo v terminskd kupčij; z novo pšenico, vendar je zelo verjetno', da bodo zaradi povoljnib izgledov za žetev tu® cene novi pšenici zelo nizke.
Chicago (10. t. m.). V skladu s tržiščem v Wi-nlpegu se je danes pšenica za maj okrepila od 101 na 102 in pet osmin, dočim Je koruza pri mirni tendenci notirala nespremenjeno 78 in četrt centa.
+ Novosadska blagovna borza. (10. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 14 vag. pšenice, 4 vag. moke, 2 vag. otrobov in 33 vagonov koruze. — Pšenica: baška. 77 kg 192.50 — 197.50 ; 78 leg 197.50 do 202.50; gornjebaška. 78 kg 200 — 205. banaška, Tisa slep, 78 kg 200 — 205; gor-njebanaška, 78 kg 195 — 200: sremska, 77 kg 177.50 - 180 Oves: baški in sremski 125—130. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 107.5—112.5 Koruza: baška in sremska 92.50 do 95, lad.ia Dunav 92.50—95. banaška 87.50 do 90. Moka: baška >0gg« 332 50 —342.50: »0g< 330—340; »2< 295—305; x5c 235—245: >6* 165—175; »7< 115—125; »8: SO—90 Otrobi: 65—7»
-f Budimpeštanska terminska borza. (10. t. m.). Tendenca mirna; promet živahen. Pšenica: za maj 20.16—20.18, za junij 20.35 do 20.38, za oktober 19.16 — 19.17; rž: za maj 10.46—10.48. za junij 10.45, za oktober 12.18—12.19; koruza: za maj 11.59—11.60, za julij 11.65—11.66. tranzitna za maj IO.78 do 10.80.
(Pefetensfce šeose
v vseb oblikah in dolgostih - ter fine Bergamaške to tirolske kamne ima na
zalogi
ŠKRABAR JANKO, KRANJSKA GORA.
Za kvaliteto kos kakor Bergamaških ----kamnov se jamči.---
6352
Veliki domači zavod za zavarovanje
išče za svojo podružnico v Ljubljani
blagajnika
s kavcijo 50.000.—. — Ponudbe pod »Za — 23.201« na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva ul. 11.
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otoraane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg št. 7.
Pristni malinovec
iz domačih gorskih m»'iu ima vedno v zalogi po dnevnih c-anah Lovro Rogelj na Vrhniki. 17197
Najbeljii liker J za želodec je I
L.? Zdravnik
želodca. -
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIk Ljubljana VII.
Pianlne in klaviri?
prvovrstne svetovnega slovesa LAUBERGER & GLOSS po najugodnejših cenah in najmanjših plačilnih obrokih ima vedno v zalogi
salon klavirjev F. BOI>XEK
M A KI BOR, Gosposka ulica štev. »
MM
Vsakovrstno
OGAN POHIŠTVO
UUB#L7ANA
»a opremo stanovanj in pisarn
Dunajska cesta 17

PUCH
NOVI 97 a flODELI!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri
tvrdki:
IGN. VOK
LJlBLJA\A
Zastopniki se sprajmtjo.
NOVODOBNA CENTRALNA KURJAVA S SVEŽIM ZRAKOM „ETNA«
zrači in segreva istočasno, skrajno higijenično in ekonomično idealno za vile, dvorane, delavnice itd. Prospekte in reference pošilja zastopstvo: Luftheizungsbaugesellschaft Wien: Tehnični biro TEHNA, Ljubljana, Mestni trg 25,1. Telefon 25-80.
POLJČANSK1 PESEK
VABILO na
VIII. redni občni zbor
Zadruge za izvoz jajc r. z. z o. z.,
ki se vrši v četrtek, dne 22. maja 1930 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob juž. žel.
DNEVNI RED: .
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1929, ter zastopnika v inozemstvu.
4.	Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929.
5.	Izpopolnitev načelstva in volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev.
V Sv. Juriju ob juž. žel., dne 10. maja 1930.	7089
Zadruga za izvoz jajc r. z. z o. z.
Načelstvo.
Skrben vinogradnik
bo povečal svoj letni pridelek s škropljenjem s
pravo	5609
angleško modro galico
------------' - "* ' '	"	**** n/
zajamčeno 98 — 99%
Treba je paziti na nadpis vreče
„Hackechnie" ali „Maple"
Dobiva se engros in en detail pri Gospodarski zvezi r. z. z o. z., Ljubljana
{Poslovcd/cinjc
<sur;eno v Gcnfefccijsfci strelci, is ce večja tvrdGa v Upubljani. iVas/cp v inseratnem oddelleu ,,{futra"	7094
I
Zahvala
vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili sočutje ob prebridki izgubi našega dobrega, nepozabnega očeta, starega očeta, brata in "tasta, gospoda
v
Antona Suntajsa
posestnika
Prisrčno se zahvaljujemo zlasti preč. duhovščini, gg. zdravnikom, častitim sestram usmiljenkam v rudarski bolnici, ki so mu lajšali zadnje trenutke njegovega življenja, prostovoljnemu gasilnemu društvu trga Trbovlje za častno spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Trbovlje, dne 11. maja 1930.
Žalujoči ostali
ZAHVALA
vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili sočutje ob prebridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, svaka, strica, tasta in starega očeta
Franca Krajnca
veleposestnika.
Prisrčno se zahvaljujemo zlasti preč. duhovščini, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja, vsem gg. županom, zastopnikom raznih korporacij, vsem dragim prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prav osobito se zahvaljujemo gospodu dr. Kramberger-ju za njegovo požrtvovalnost.
Sv. Jurij v Slov. goricah, dne 9. maja 1930.
žalujoči ostali
isiil
... , . •^fer-i'-H'

(V ftefsmentf boli naznanjam vsem sc-rodniicom, prijateljem iti zttoncem, da fe danes popoldne oh preminul moj predragi soprog
dr m $ran (Oodopivec
zadnji slovenski veliki župan, hon, univ. profesor, ime-\iteI| reda Sv. Save III. in II. razr., officier de la Legion
d1 honneur.
Pogreb predragega bo v ponedetjefe, dne 12. maja ob 4. popoldne od bise žalosti, Erjavčeva 13.
(D jCfabljatti, dtte 4C. tnaja 493C.
sta (Vodcpivec
< i
Iz
življenja
Dežne plašče
za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje
Obutev v raznih dobah razvoja
I. Predhodnik današnjih galoš iz 17. stol., ki je čuval svilnati čeveljček. — 2. Poštarski škorenj, težak 16 funtov, |z 18. stol. — 3. Solen z visoko peto in dvojnim podplatom. — 4. Podstavek za dame majhne postave. — S. Nemški čeveljček iz 16. stol.
in sveta
kom. Vendar se v 61 pnmerfli ni dalo
več pomagati in ti primeri so se končali s smrtjo.
Po teh ponovnih obdolžitvah prof. Lazarusa. ki je izjavil, da jamči za vsako svojo besedo, je vstal Zeilesov zastopnik in predvsem protestiral proti nastopu prof. Lazarusa ter mu prav neprikrito očital njegovo židovsko poko-Ienje. Zeileis pa da je po poreklu pravi Nemec, ki se je vedno čutil Nemca. Po tem razgovoru je senat odgodil razpravo do prihodnjega tedna, ko se bo razglasila sodba v tej zanimivi zadevi.
Pravda je izvala umljivo pozornost v nemški javnosti in vsi listi prinašajo izčrpna poročila o njej. Ker je odgode-na, čaka javnost s še večjo napetostjo na pravdorek sodišča.
„PustoIovec pred vrati"
Načelno vprašanje, ki mi že dolgo žgc jezik: Zakaj se pri nas srbohrvatska dram« ska dela uprizarjajo z našimi igralci in v našem jeziku, ko bi ne bilo nič preveč nemogoče napraviti isto, kar velja za na* ša, slovenska dela, če že gredo preko sr« bohrvatskih odrov? V tem primeru jih namreč izvajajo slovenski igralci kot gostje v izvirnem jeziku. Isto bi morali storiti srbohrvatski ansambli s svoiiflii domačimi deli pri nas.
To je stvar organizacije, organizacije medsebojnih gostovanj. Dokler so nas los čili po tujih silah postavljeni ploti, je bi« la takšna organizacija neizvršljiva; danes nas ti ploti teoretsko ne ovirajo in bil bi že čas, da prelomimo tradicijo, spomin na« nje, ki nas praktično še vedno navezuje na davno minule čase.
To je tudi stvar večje ali manšje do« gnanosti v uprizarjanju dramskih del. Ne morem si predstavljati, da bi srbohrvat« ska uprizoritev slovenskega dela prikazala to delo popolneje, bližje njegovemu bitfvu nego slovčnska uprizoritev (po jeziku in igralcih). Isto velja za slovenske uprizo« ritve srbohrvatskih del. Srbi kakor Hrvati imajo kakor v drugem, tudi v tem svojo tipično noto, ki jo bodo sami najbolje zadeli.
In da navežem na uprizorite? Begoviče« vega dela: Hrvatska drama ima poleg dru» gih, samosvojih lastnosti neki odtenek svetovnjaštva, neko uglajenost in gibč« nost, ki je večina naših igralcev za sedaj šc ne more izraziti, ker pač ni v našera bistvu.
Begovič je morda najbolj svetovnjaški med modernimi hrvatskimi avtorji, videl in preizkusil je svet oz. to, kar vsebuje ta beseda po svojem pomenu: Zapad, njego« vo kulturo, njegovo civilizacijo, in se je ob njem šolal in obrusil. To se pozna v njegovi drami, ki je prišla med nas z istim učinkom, kakor bi učinkovalo odrsko de» lo kakšnega zapadnega pisatelja. Sporni« #ija te na Pirandella ali na Wildgansa in kakor se že imenujejo vsi ti zapadnjaki, ki so nas kdaj na našem odru presenečali s svojo rafiniranostjo, s svojim nervoznim življenjem, s svojimi senzacionalnimi, pe» strimi domislicami — bolj na površini ne« go v globino. Na Slovana spominja odsev misticizma, neko stremljenje, da bi tudi majhnim in vsakdanjim zadevam dal ne« ki večnostni in globlji pomen. Toda za« padnjak, ki draži tvoje živce, prevladuje v njem nad vzhodnjakom, ki posega v tvo« jo dušo. Po veliki napetosti, ki te je drža« Ia do konca igre, se vprašaš, kaj je ho« tel povedati in zakaj je hotel baš v tej obliki povedati — in na obe vprašanji ne najdeš zmiselnega odgovora. Teater, kon« strukcija. efektna oblika — življenske vse« bine v njej ni.
*
Zapadnjak«avtor je našel zapadniaka« režiserja. Prof. šest si je zaslužil s to uprizoritvijo poseben aplavz za svojo iz« najdljivost, kako izrabiti vso nedostat« nost naših tehničnih sredstev za dosego najučinkovitejših efektov. Preprost, pro« zoren zastor čez oder — in prizori gredo mimo tebe kakor v prividih; z dvema ste« nama omejen kot, poševno na odru. malo ropotanja v taktu — in prisostvuješ prizo« ru v spalnem vozu drvečega brzovlaka,
Potres v Zadnji Indiji
Preddvorje znamenitega pagode Šve-Dagon v Rangunu, ki jo je silovit potres močno poškodoval. Omenjeno svetišče je eno izmed najlepših psomenikov indijske stavbne umetnosti.
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Sleporojenec izpregiedal
Iz Krnova v Šleziji poročajo o ne« navadno srečnem slučaju, ki je vrnil od rojstva slepemu možu luč oči. Gre za nekega glasbenika, ki je imel od rojstva mreno v punčici obeh očes, pa so vsi mislili; da ima zavoljo pokvarje« nega živca črno slepoto. Neki zdrav« nik je slučajno odkril to okolnost in poslal slepca v bolnico, kjer so ga ope« rirali. Operacija se je posrečila in mož je zagledal predmete okoli sebe, ki jih je doslej poznal samo po tipu. Treba se mu je bilo znova učiti. Pokazali so mu milo, pa ni vedel, kaj naj stori ž njim. Ko pa ga je imel v roki, je takoj vedel, za kaj se rabi. Škarij se je na« ravnost bal in šele, ko je slišal ropot, ki ga povzročajo pri rezanju, se je po« miril. Ker so ga oči po operaciji še ne* koliko bolele, je čutil svetlobo kakor ogenj, ki mu sika v obraz. Vendar pa se njegovo stanje boljša z vsakim dne« vom.
V zložljivem čolnu preko Oceana
501etni Portugalec Gomez Vilgas se je odpravil iz Lizbone v 8 m dolgem zložljivem čolnu preko Atlantskega oceana. Njegov smoter je, da bi do=-segel mesto Manaos ob severnobrazi'«
K obravnavi Zeileis - Lazarus
Zgoraj: Čudodelnih Zeileis s svojo hčerko. — Levo spodaj: Vseuč. prof. dr. Lazarus, ki ga
Zeileis toži zavoljo ostrih napadov na Zei-leisov zavod m uničujočih izjav proti njegovemu načina zdravljenja.
kakor da se pelješ sam ž njim. Takšne stvari je odveč navajati, treba jih je vide« ti. Kaj bi bilo, če bi razpolagal takšen re* žiser z vsemi pripomočki moderne odrsko
tehnike?
40 let v postelji
Pili Tipton-Jovi v Zedinjenih državah je umrla 75 letna Angležinja Mary Wickhaimova v svodi postelji, ki je ni bila ostavila že od svojega 35. leta. Ni bila bolezen, ki jo je bila prikovala na posteljo, temveč prisega, o katere oko-foščinah ne ve niihče povedati nič gotovega. Med raizKonimi razlagami bo menda najbolj blizu resnici tista, ki veli, da je biila ipotkojnica izrekla svojo prisego ob nelkem prepira s svojim možem. ta pa ni vedel, kako se kroti ženska trma.
Zoro vodo
m, « W proti sivim lasem!
AJ Ne barva, temveč vrača
sivim lasem prejšnjo na-* *	ravno barvo.
Zak. zašt, Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radiceva (Dnga) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
Ladje v gradnji
Po neki statistiki gradijo ta čas 3 milijone 265.929 ton novih ladii, od teli 49.4 odstotkov v Veliki Britaniji in Irski, ostale pa izven Angileške. Tonaža v gradnji se je napram lanskemu letu znatno povečala. Ob koncu meseca so gradili na Angleškem 1,614.993 ton novih ladij, izven Angleške pa 1,650.936 ton. Od teh zadnjih je odpadlo na Nemčijo 231.162 ton. na Združene države 222.974 ton, na Francosko 182.930 ton, na Holandsko 178.683 ton, na Japonsko 167.055 ton, na Italijo 144.358 ton, na Rusijo 122.598 ton, na Švedsko 120.490 ton, na Dansko 109.414, na Špansko 71.292, na Norveško 39.393, na britske dominio-ne 26.672, na Belgijo 15.220 in na Gdansk 12.550 ton. Zanimivo je, da presega tonaža motornih brodov, ki jih ta čas gradijo, po vsem svetu zdaleka tonažo ladij na parni pogon. Med ladjami od 8000ton navzgor, ki jih sedaj gradijo, je 91 motornih ladij in samo 30 parnikov, med ladjami preko 15.000 ton pa je 12 motornih brodov in S parnikov.
1(<v*	, «v v
Mišje svetisce
y Brikaniru, glavnem mestu ene iz* med 21 indijskih vazalnih držav v po« krajini Radžputani, imajo štiristo let staro svetišče^ ki je posvečeno mišim. Iz vseh delov dežele romajo tisoči pcx božnih ljudi, da se pomolijo in poklo« nijo veliki zlati miši, koje kip je v bi« kanirskem svetišču. Nevernikom je vstop v svetišče strogo zabranjen in
šele nedavno se je nekemu angleške« mu častniku posrečilo, da je skrivaj prodrl v čudno svetišče. Sredi velike dvorane stoji ogromni zlati kip miši. po vsej dvorani pa kar mrgoli miši raznih vrst. Romarji se biižajo zlate« mu kipu po trebuhu in morajo pri tem paziti, da nc potlačijo kake živalice, kar bi bil neodpusten smrtni greh. Kip sam je zlit iz zlata, je masiven in je višji od človeka. Razen tega kipa ima svetišče še bogato zakladnico drago« cenosti, ki bi zadostovala za ureditev finančnega stanja marsikatere evrop? ske države. Edino delo duhovnikov tc« ga svetišča je, skrbeti za hrano mi« šim. Kdaj je to češčenje miši nastalo in iz česa se je razvilo, doslej še ni preiskano, gotovo pa je, da so te miši najsrečnejše in najbogatejše na svetu in zanje ne more veljati naš pregovor: siromašen, kakor cerkvena miš.
Uporabljajte samo originalni
„Zaclierliii"
nenadkriljiv mrčesni prašek 131
Najstarejši rudnik
Najstarejši rudnik na svetu je po mnenju francoskega učenjaka de Morgana neki rudnik za baker na polotoku Sina-ju. Izkoriščali so ga že pred 2500 leti. De Morgan je ugotovil iz ostankov bakrene rude, da so baker pridobivali v tedanjih časih prav tako kakor dandanes. Sinajska ruda je vsebovala Ie malo kovine, tako da se je pridobivanje izplačalo le radi cencnih suženjskih delovnih moči.
Revmatizem, bolezni prehlada in glavobola
Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnesene.
Gospod Rado Markovič, privatni uradnik iz Beograda, Dobropoliska cesta 66, nam riše v obširnem pismu, kako se ie njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti katerim ie uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva. — Gospod Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je »Togal« pri prehladu služil izvanredno dobro, tako da ga morem iz osebne izkušnje priporočati vsakomur.
Slično sodi mnogo tisočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi, protinu, bodljajih, bolečinah v sklepih in udih, glavobolu in živčnih bolečinah. Togal se je izkazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobolu. Nek' policijski stražnik je strašno trpet radi glavobola od leta 1913. pa tudi vse zdravljenje zdravnikov za živce ni pomagalo ali pa je bila pomoč le prepozna tn kratka.
Uporabljajoč redno skozi osem dni »Toga!« tablete, je bolnik ozdravel popolnoma od svoie težke bolezni. Ne uporabljajte druga manj vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše zdravje dovoli dobra. Kakovost »Togala« je priznalo več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdravniki znameniti profesorji. Nad 700 zdravnikov ie dognalo posebno neškodljivost »Togala«, oziroma njegove prednosti in odlike v primeri 7. drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami 1 Dobivajo se po vseh lekarnah, če Jih ni v zalogi, iih takoj dobavimo.
Samo v igralcih ni bilo tiste zapadnja« ške obrušenosti, ki je v delu in v tehniki inscenacije. Imel si vtis: ti ljudje se kre« če j o po salonih, pripadajo »višji« družbi, a često jim nekaj manjka, da bi se smeli kretati po salonih in spadati ▼ višjo druž« bo. Vtis na splošno. V posameznostih pa je bilo v vsaki kreaciji mnogo prvovrst« nih momentov. Dve ulogi sta silno težki, ker zahtevata od nosilca, da_ uporabi vse svoje registre in da se izkaže v stoterih položajih. Ulogi gdč. Juvanove (Dekle, Agneza) in g. Levarja (Smrt, Neznanec, Profesor, Messenger»boy, Strežnik ▼ spal« nem vozu itd., itd.). Mislim, da je bil na« vzoči avtor ž njima lahko zadovoljen. Go« spod s pisanim telovnikom (Cesar) se mi je zdel prebrutalen, Agnezin mož (Kralj) od momenta, ko mu žena prizna, da ga je varala, premedel za ta položaj in za tisto, kar v njem stori. Izvrstna Rubricijeva go« spa Medvedova. Kristina (ga. Neffatova) in ostale manjše uloge dobre. Da ne po« zabim. Zakaj se morata Agneza in Kristi« na v 3. sliki srečati s takšnim nebrzda« nim vreščanjem, da gre skozi ušesa in da spravlja občinstvo na nepravem mestu ▼ — krohot in ne preveč laskave dovtipe? Ta opazka ni malenkostna, kajti če bi se ljudje na odru zavedali, kako odvisi od takšnih malenkosti uspeh vsega večer«, bi imeli bržkone že zdavnaj same igralske družine, kakor se spodobi. K. Kocjančič.
Svečanosti stoletnice v Alžiru
SOka prikazale slavnosti vhod predsednika republike Doumergnea ▼ mesto. V ospredja In na levi J« videti častno stražo arabske konjenice. Prizor desno v vogalu je posnet v trenutku, ko arabski poglavar Bašaga Djelul pozdravlja predsednika Doumerguea.
Vsi zdravniki v strnjeni vrsti proti ostri napadi prof. Lazarusa proti
Pred civilnim senatom deželnega sodišča v Berlinu se je pretekli četrtek začela obravnava po tožbi gallspaske-ga »čudo delu ika« Valentina Zeileisa proti prof. Lazarusu. ki je proslo leto v listih ostro nastopil proti načinu Zei-leisovega instituta ter označil zdravlje-nie za mazaštvo. Zastopnik Zeileisov dunaiski odvetnik dr. Werner je prvotno vložil tožbo zoper vse trditve prof. Lazarusa. pred obravnavo pa je skrčil svojo tožbo na dve točki: Prot. Lazarus mora priznati, da ni v Gallspachu proučeval Zeileisove metode zdravljenja in da Zeileisov institut ne postavlja napačnih diagnoz. Za ostale obdolžitve zlasti za trditev, da je Zeileisovo zdravlienje mazaštvo in da je popolnoma neuspešno, je Zeileis odstopil od obtožb, ker bi bilo v dokazilo tega treba zdravniških izvedencev, ki pa so vsi proti Zeileisu. Zastopnik zasebnega obtožitelia ie zato izpustil iz obtožbe vse one točke, kjer bi morali nastopiti zdravniški izvedenci, češ da bi bilo njih strokovno mnenje v tem primeru ne-zanesliivo in pristransko
Senat ie takoi v začetku razprave izjavil, da na razgovor ne bodo prišla medicinska vprašanja, marveč da bo sodišče razpravljalo le o tem, da-h so navedbe, s katerimi Zeileis zavrača trditve prof. Lazarusa resnične ali ne. Na to iziavo ie takoj vstal odvetmk prot. Lazarusa in izjavil, da Zeileis ne sme biti deležen sodne pomoči, ker je sam kriv kaznivih dejanj, češ da obeta bolnikom ozdravljenje, pa svoje obljube ne izpolni.
Nato je Zeileisov zastopnik izvajal, da je bil prof. Lazarus vsega le 10 minut v Gallspachu in v tako kratkem času ni mogel proučiti Zeileisove metode. Ako pa je prof. Lasarus postavil v Zeileisovem institutu v Monakovem nepravilno diagnozo, Zeileis zato ni odgovoren. Zeileisov institut je samo eden, oni v Gallspachu, ostale pa vodijo njegovi učenci, ki zanje Zeileis ne more nositi odgovornosti.
Prof. Lazarus ie nato v daljšem govoru ostro kritiziral razmere v Gallspachu. V čakalnici še gnetejo ljudje z raznimi nalezljivimi boleznimi, kar je velika nevarnost za druge paciente.
Zeileisu — Težke obdolžitve in Zeileisu — 1263 napačnih diagnoz
Glede nepravilne diagnoze navaja prof. Lazarus, da se je dal preiskati v Monakovem po nekem Zeileisovem učencu, ki je ugotovil pri njem sušico in neko bolezen v hrbtnem mozgu, dasi je prof. Lazarus popolnoma zdrav in osobito teh dveh bolezni nima. Obtoženec se je v svoji obrambi vse bolj in bolj razburjal in' tolkel po mizi s Zeileisovo palico za diagnoze, dokler je ni popolnoma razbil. Pri tem je ponovno obdolžil Zeileisa enkrivde na smrti nekaterih bolnikov, ki bi se dali še rešiti, da so se pravočasno obrnili na kakega zdravnika. ne pa da so šli k Zeileisu. Prof. Lazarus je napravil preiskavo pri Mo-nakovčanih, ki so obiskali Zeileisa in dognal, da je v 1263 namerili bila diagnoza bolezni popolnoma napačna. Ti so se kasneje zatekli k pravim zdravni-
■AkV M
[ INTERNATIONAL
Največje število prevoženih kilometrov pri najmanjših obratnih stroških Vam garantira kvaliteta INTERNATIONAL avtobusov, tovornih avtomobilov in traktorjev. — Nad tridesetletnemu izkustva ameriške tovarne INTERNATIONAL, katera je specializirana samo v Izdelavi gornjih vozil, se ima zahvaliti veliko število teh vozil na celem sveto, katera so priznano v konstrukciji na višku in prvem mesta. — Brezkonkurenčne cene! Plačilne olajšave! Stalna zaloga rezervnih
\	delov! — Zahtevajte ponudbe in brez obliga poskušnje vožnje!
Glavno zastopstvo:
O. Žužefip Hfuhljatia, ZSavcarfeva ul. ti
99
KUVERTA"
<1. T O.
Ljubljana. Vofcarskf pot št. 1
Tvorni©« kuvert in konfekcija papirja
fnp! N°tkT" En p!
Zahtevajte vzorce vseh vrst kuvert.
Foto aparati in materijal
najceneje pri
Griesbach i Knaus, Zagreb,
Jurišičeva 1.
Zahtevajte obširni ilustrovani cenik z navodilom za fotografiranje.	6227
Vsem svinjerejcem!
ZAPOMNITE SI
„PROVANDEIN"
I
V	Vašem lastnem interesu je, da takoj začnete svoje svinje rediti z belg. preparatom »PROVANDEIN«, ki zredi svinjo za dva do tri mesece prej, za kateri čas se torej prištedi hrana.
Svinja, ki iz kateregakoli razloga neče jesti, začne s »PROVANDEI-NOM« takoj jesti.
»PROVANDEIN« ima tudi to dobro svojstvo, da v zelo kratkem času ozdravi od raznih bolezni in odvrne vsako epidemijo.
Odlikovan je od beograjske oblastne samouprave
Z ZLATO DIPLOMO. Dobiva se v vseh mestih v Jugoslaviji, toda če ga v Vašem mestu ne morete nabaviti, pa pišite nam in takoj Vam pošljemo vsako količino po povzetju.
Kupec petih škatelj in višje ne plača poštnine, a kupec originalnega zaboja (36 škatelj) dobi 10 % popusta.
Navodilo v škatlji.
V	slučaju neuspeha vrnemo denar. Ena škatlja (1 kg) traja za eno svinjo 40 dni in stane samo 55 Din.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
Leon M. Sid in Comp.
BEOGRAD. Vogal Kralja Petra ul. 60 in Zmaj od Nočaja 14/2, tel. 37-69
Solnčna zdravilišča Stolzalpc
Zgornje Štajersko, Avstrija. 1200 in 1305 m nadmorske višine, klimatič-uo enakovredno švicarskim <jorskim zdraviliščem za bolne na kosteh, sklepih, žlezah in rekcmvalescente. — Lastna ekonomija. Popolnoma oddeljeno zdravilišče za otroke p 150 posteljami in šolskim poukom. Lastno lečilišče za odrasle z 200 posteljami. Oddelki
za sanatorij. — Obrat vse leto. Otroci 67 do 84 Din. Odrasli 100 do 210 Din. Prospekt štev. 32 na zahtevo.
Gotovo še ni
vsem cenjenim odjemalcem in obrtnikom znano, da se dobe najboljše barve, firnež, laki ter vsi v to stroko spadajoči predmeti pri	6445
DRAGO FRANZ
Ljubljana, Stari trg 24. Najnižje cene!	Točna postrežba!
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hiS, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.	58
VODNE TURBINE
za vse razmere, avtom, regulatorje, opreme za mline in žage izdeluje
G. F. SCHNEITER, škof ja Loka
Podjetje za zgradbo vodnih turbin. — Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. — Prvovrstne reference.
Novi modeli angleških
B* S* A.
liiotociklov
na zalogi pri	6341
Anto-trg*. družbi z o. z. Ljubljana
Kapiteljska nlica št. 3
Telefon £942
Auto Alfa Romeo
v neoporečnem stanju, prodani; model 1927, 6 cilindrov, s štirimi sedeži, lepo z usnjem tapeciran, malo rabljen, skoraj nov. Vozil je 12.987 kmtr., z novo pnevmatiko, dve rezervni kolesi s pnevmatiko.
Interesentom daje pojasnila Ant. Jakomini, Kočevje.	7055
Natečaj za strojnika
70£9
Vodni zadrugi je potreben strojnik, ki mora imeti srednjo tehnično šolo, oddelek za strojništvo, in najmanj dveletno prakso v pogonu in postrežbi Dieselovih motorjev. — Prošnje, kolko-vane s 25.— Din, s prilogami šolskih spričeval, spričevala o dosedanjem službovanju, krstnega lista, domovnice, potrdila o urejeni vojni obveznosti, plačilnimi zahtevami je poslati Vodni zadrugi županja Mitrovica v Sremski Mitrovici do 16. junija 1930.
•V«vet iJiematan
ctrche, šeavc, r: (Romhat/ ma alt cglf so
&uta t/eatihta Slatttnjače Stnha /osa.
mcGc,
JCfOM;.

OBNOVA"
gradbena družba z o. k.
se preseli dne 15. maja 1.1.
v svoje nove poslovne prostore:
Ljubljana, Miklošičeva e. 16/11.
Nova telefonska številka 23 — 80 7039
ZAHVALA
Iz dna duše se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti naše ljubljene soproge matere in stare matere
Marije Peternel
Zlasti pa se zahvaljujemo zdravniku g. dr. V. Scbwabu, duhovščini, godbi Sokolskega društva Jesenice za pretresljive žalostinke, darovalcem cvetja, osobju bolnice Bratovske skladnice, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku.
Bodi se enkrat izrečena naša najiskrenejša zahvala vsem!
Javornik, dne 8. mara 1930.
Žalujoče rodbine 7034	Peternel, Čop, Segolin.
Malenkosti, ki odločil jejo:
Rol:av, da pada ob roki v pravi širini tako, da ne pokrije manšete, to je zahteva korektne obleke.
Tako obleko, izdelano tudi v potankostih z največjo pažnjo, z odlično pašno obliko, iz kamgarna, z volnenim priborom, dobite pri nas za Din 650.
Zahtevajte našo brezplačno polo za mere, izpolnite jo in v par dneh prejmete korektno obleko velemestne mode po meri.
Ako se Vam ne bi obleka podala, jo zamenjamo ali vrnemo denar.
Vsak naročnik dobi naš veliki katalog (128 strani).

{OttZSJf&L* ^v-v-
največja trgovska in razpošiljalna tvrdka v Jugoslaviji.
C"

STANE VIDMAR ŠTEFANIJA VIDMAR roj. JEGLIČ
»
poročena 10. maja 1930. Grosuplje	Ljubljana
Tržič
L--.
/J
DVOKOLESA — teža od t k? nanrei
najlažjega m najmodernejšega tipa —■ najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika tzbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4.
A. Golob Komp.
LJUBLJANA, Puharjeva nlica št. 5.
Izdelovanje emajliranih peči sistema Lnic. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s samotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke. CENE KONKURENČNE.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
{favna »ahvala.
Velespoštovanemu gospodu M. U. dr. Vilku Marinu
v Mariboru.
Za Vašo vzorno, veliko skrb, katero ste znali žrtvovati naši hčerkici za časa njene težke in dolgotrajne bolezni, in to s takšnim uspehom, da ste z Vašim odličnim zdravniškim znanjem ji zopet povrnili zdravje, dovoljujem si Vam, spoštovani gospod zdravnik, izročiti našo najglobokejšo in udano zahvalo.
Hvaležni
M. U. dr. Valdimir Nebešaf 8 soprog«,
Praha XII., Zahrebska ul. 50.
I

KRASNE TLAKOVE
za veže, cerkve izdeluj« in poklada
Cementarna Gostinčar
Pešala, n. Dol pri Ljubljani.
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace. j mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t d.
nudim po skrajno ugodnih cenab! i M DEBELO---IU DROBilt j
Anton Jane žic
LJUBLJIMH FlorjansbanI u
Knjigoveznica la Crtalnica trgovskih knji g jI
HEMOROIDE
Kenor hemoroidni cerom Keeto-Serod prodre likoma* t eedež bolezenekih klic. naglo »dpfari nadlog«, «r-bečieo dxii k«, skaleaje in drag« bole&me ter ponro či, d> hemoroidi etotoejo. Velik« toba t uvodno e*w-jo 75 Din. — V Jekareah gra-tia prospekt Me>r. C — od kemične tv&roiee Men & C*., I-ranUnrt aa Vata
Natečaj Nestle
Čast nam je sporočiti vsem našim cenjenim odjemalcem, ki so sodelovali pri našem nagradnem natečaju ali pri Nestle čokoladi (Albumi s sličicami in »kraljico«:) ali pri Neetle otroški moki (bele etikete), da po novem zakonskem stanju ne moremo izdati nikake nagrade po 10. t. m. Vsled tega opozarjamo p. n. interesente, da svoje izpolnjene albume, kakor tudi zbrane etikete izvolijo poslati takoj v lastnem interesu, da bi Vam mogli dati odgovarjajoče nagrade pred 10. t. m., torej še pred rokom, predno je nadaljnje izdanje nagrad zabranjeno z zakonom. Da zadovoljimo zbiralce sličic za albume našega natečaja Nestle čokolade, jih opozarjamo, da bomo izdali nagrade tudi takim igralcem, ki so nam pred omenjenim rokom priposlali albume, ki niso povsem izpolnjeni s sličicami, ki pa imajo že predpisano sliko, t. zv. »kraljico«.
Po 10. maju ne bomo mogli z ozirom na zakonske predpise prevzeti nikako izdajanje nagrad za kasneje prispele izpolnjene albume, pa tudi ne etikete brez ozira na to, kdaj »o bili albumi izpolnjeni ali etikete zbrane.
Veseli nas pa, da moremo že danes javiti našim cenjenim odjemalcem, da jSm za kratko dobo pripravljamo lepo in prijetno iznenadenje, čigar provedba bo povsem v skladu * zakonskimi predpisi, kar je bilo doslej sprejeto od vseh interesiranih krogov z velikim zadovoljstvom.
Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo
1[£§TLE
6322
Martičeva nI. 11, Zagreb
»JUTRO* St. 1GS
11. V. 19.10
Cett« maSm o jlotcmi
Z« oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglas-! ni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, $492
Jki^ -t1 a i a^f i
&Cdcr hoče
m tnaUU e£Ja*ee naj pril o
da »• hm pošlje po pošti na«/o« a/» GaGo drufo informacijo ttčcco ^	»« fc®
;t v
tnantGah
prejel odgovora 1
€«m mafim oglasom t
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842.
PlasCovi matift ogCasoi?
in druge informacije tičoče »e oglasov, se dobijo tudi v podružnicah
>JUTRAc v
Mariboru
Aleksandrova cesta 13
in V
Velju
Kocenova ulica 2
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.

Učenko
i zadostuj šokko naobraz-bo. z A r a v u in krepko sprejme tukajšnja špecerijska trgovina Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Poštenje«.	17547
Kroj. pomočnika
pridnega, »možnega finega in mcjanegj deia, sprejmem takoj. Stanovanj« in hrana v hiši. Na pismene fonudbe se n« oziram. — Iv« Tišler, krojaštve. Ustrezne pri Celju. 17494
Ekonom
absolvent kmetijske aii ri-ncrejske šole. dobi mesto na večjem graščinskem posestvu. — Prednost imajo mlajši, neoženjeni in trezni ekonomi, če mogoče z »ekaj znanja v vrtnarstvu Službo je nastopiti takoj »k pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolvent«.
174?»
Učenko
m strojno pletenje, e hra-»e in stanovanjem t hiš; «r>r?i»ie takoj Grroegtr. Ormož.	17606
Trgovski pomočnik
m ad. dober prodajale«, ki e* ne boji dela. in z dobrimi spričevali, dobi službo pri tvrdki M. Berdajs. tre. z mešanim blagom in rnmi. Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 176Ž5
Čevljar, vajenca
polenih staršev. « primerno šolsko izobrazbo sprejme Janko Mladič. spiošno čevljarstvo. Raka pri Krškem. Dolenjsko. 17645
Brusač
(MotaTIschleifer-Polierer) dobro izvežban dobi službo. P-ed-n<*t imajo tisti, ki so «t»«-nem livarji (Giesser). — Pismene ponudbe z naved-Vi plače in dosedanjega slmSbovan-ja na naslov: Za-gr<>b — pošta-neki pretinac br. 206. '	17654
Vajenca
pridnega. zdravega, močnega in poštenega, z zadostijo šolsko izobra.zbo sprejme takoj špecerijska trgovina F. Dolenc, K-ani.
17622
Kuharico
tMm in pridno išče »nravi hotela »Grad«, Bled. Nastop 1. ali 15. junija. Plača po dogovoru. 17646
Vrtnarja
i*nrjenega v v?eh panogah vrtnaretva. treznega in poltenega, z dobrimi spričevali sprejmem Ponudbe z •zuačbo dosedanjega službovanj* in plače na naslov: Celje, poštni preda' i*. 4«.	17630
Vajenca ali vaienko
T.a krojaško obrt sprejme M. Mac. Kongresi trg 15.
17802
Avtotapetnika
dnbro izurjenega cnrejmem takoj v stalno službo. Xa-«lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17824
2 mizar, pomočnika rn 2 vajenca
«	oskrbe sorejtin«' mi-
zarstvo Smlednik. gasi'ni dom — pri Medvodah
17854
Mladega trgovskega uradnika
z znanjem knjigovodstvi iščemo za takojšen nastop Ponudbe z navedbo starosti na ogl. o Idelek »Jutra« ood šifro »Knjigovodstvo«.
17806
Učenke
7a strojno pletenje sprejmem s hrano in stanovanjem v hiš. Naslov pove oglasni Crddelek »Jutra«
17812
Pomožno kuharico
-pretno in izurjeno sprejme h o t i 1 »Bellevue« v Ljubljani	17683
Mesto učenca
v trgovini mešanega aii manulaktur. blaga iščem za šestnajstletnega dfčka. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šola«.	17707
Več pletiljk
dcubro izurjenih sprejme ta k..j Miklavčič. St. Vid 20 nad Ljubljano.	177 tU
Kuharico
k sredn-jeveliki družini brez otrok sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Kuharica štev. 85«
17726
Modistinja
samostojna, urna delavca, popolnoma zanesljiva moč, se takoj sprejme. Ponudbe z natančnim opisom in zahtevkom plače na podružnico »Jutra« Celje pod šifro »Eliate«.	16928
3 usnjar, pomočnike
dobre šerarje sprejme takoj tovarna usnja Pavel Franc Knaflič. Šmartno pri Litiji.	17260
Čevljar, vajenca
sprejme Novak Ivan. Tacen štev. 4, Ši. Vid nad Ljubljano.	17273
Lovec - čuvaj
energičen in veste« dobi takoj službo v revirju na Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe » zahtevo plače na oglasni oddelek Jutra »od šifre »Lovec«. 17271
Prikroievalca
za razna fina dela. kateri je tudi zmožen šivan-ega deia. sprejmem takoj. Ponudbe na podruž »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko — pod »Kontinacija«. 17283
3 čevljarske
pomočnike
za fina šivaiia iti zbit-a dela sprejmem takoj v stalno službo. — Ponudbe na podružnico »JutTi« na Jesenicah. Gorenjsko — pod šifro »Lepe delo«. 17285
Kroj. pomočnika
za marhne kose sprejme takoi Fr. Sesek. Medvode št. i6.	17464
Izobraženo trgovko
starejšo, iščem za na deželo Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	17082
Vajenca
s primemo šolsko isobraz bo. po možnosti sin železničarja, sprejmem v manu-fakturno trgovino v Mariboru. Informacije se dobe v Gospodarski poslovalnici v Maribor*. Aleksandrova
št 45.	17501
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
62.
Eskim«ve« je urno poklical še nekaj mož; zapregli so pasje sani i« j« z jadrno naglico ubrali proti avtomobilu. Z združenimi močmi so ga postavili «pet na kolesa in rešili strica štcffra >r njegove stiske. Ker se je bi! siromak med tem onesvestil, i« ga položili na sani im ga sapeijaJi k kočam.
Elektrotehničarja
izučenega ključavničarja.
treznega m neoženjenega. agilnega človeka, ki se zanima za hladilno stroko, v kateri bi se lahko izpopolnil v naši tovarni, iščemo proti odškodnini. Kot pogoj je dovršena obrtna šola. parletna p * a k s a pn elektrotehničnem podjetju perfektna zmožnost- nem škega jez'"ka ir starost ne izpod 24 let Curriculum vi-tae in pr»pis vseh spričeval v nemškem jeziku je vložiti takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Celvenator«	17412
Razpis
Županstvo mesta Brežice
razpisuje službo
mestnega stražnika
Prošnje je vlagati pismeno pri županstvu dio 28. maja t l Prcšnji ie trilobiti nravstveno spričevalo. doinovnico. kratek življenjepis in druge listine, ki jih poseduje prosile«. Plača po dogovoru Županstvo mesta Brežice. Zupan: Supan L r. 17525
2 kroj. pomočnika
za splošna del* sprejme takoj I. Arhar. Dorfarje. pošta Škofia Loka 17529
Šivalko za ženske slamnike
sprejmem teko i Javiti se je brzojavno na naslov: »Industrija šeš'ra«. Zagreb, Palmotičeva ulica štev. 5.
17552
Trg. pomočnika
dobro verziranega in spretnega prodajalca sprejmem v trgovine mešanega blaga v večjem mestu na deželi. Naslov pove Osrlas. oddelek »Jutra«. 17362
Pek. vajenca
sprejme takoj oekarna v Mirni peči, Dolenjsko.
17389
Gaterista in
2 cirkularista
za iedelavo frif. kakor tudi
več oglarjev
za Simpre.Sšen nastoo sprejme parna žaga Jedro v Kostanjevici. — Prednoet imajo stare jen in neoženje-ni.	17626
Sobarico
veščo nemškega jezika, v starosti 20—36 let. sprejme za sezono hotel na Bledu. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena sobarica«.
17511
Dva dobra brivska pomočnika
ki im-sta t®d; ondirlirati. sprejone Ivan Ktinšič. brivski 'salon. Bled I. 17514
Učenko
zdravo, »govorno, 'n poštene hiše, z dovršenimi 6 razr. ljudske šole ali 2 razredov meščanske šole. sprejmem v trgovino mešanega blaga, z vso oskrbo v hiši — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Pridna učenka«. 17564
Šofer
(samecl k tovornem« avtomobilu v Ljubljani, z vso oskrbo v hiši dobi takoj službo. Ponudbe pod »Dober voz^č* na oglasni oddelek »Jutra«. 17565
3 vajence
74i prvovrstno restavraevje !n kavarno sprejmem takoj Pogoji: 14—15 let stari. yxišt-eni. zdravi, krepki iti poštenih staršev. Sprejmem
2 deklici
<*am 14 let. za prod».io kruha i«
4 pom. natakarice
Na°1ov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	17578
Strokovnjak
za izdelavo prstenih barv
dcbi takoj službo. — Ponudbe na- »Novobor« — Ljubljana.	17579
Mesar, pomočnika
pridnega im vestnega, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped. šifro >Me«w«.	17798
Snažilca pribora
krenfcPTa fanta sprejme
hotel Štrukelj.	17755
Dekle
pridno, »nar7.no poSteno 1« oametno. vajeno vsaj n»-koflifco kuhe. spre.ime uči-tejsbi na.- t 2 obrokoma (7 iti 8 teti t Mižini Ljob-l;ane. ITastop 1. junija. Ponudbe z navedbo plač^ 1» oglasni riddV^k »Jutra« pod 8H*i» »J*m»S«. 17575
Praktikantinjo
sprejme modni ateije M Sare. Mikl-ošičeva cesta. Prednost imajo absolven-tinje obrtne šole. 17582
Gospodar, adjunkta
absolventa višje aH srednje gospodarek® šole. za trajno nameščenje sprejme večje vlasteiinstvo kraj Zagreba Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo na nas'ov: Milan Cermak. Zagreb, Klaičeva ulica 19/11.
17588
Vajenca
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga v mestu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17620
Prodajalko
za tnanufakturo. špecerijo. železaino itd., samo dobro izurjeno in agilno sr»rej-mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna«.	17632
Dva vajenca
ki imata veselje do kroja-štva. » hrano in stanovanjem t hiši. ostalo po do govoru, sprejme izdeloval niča oblek Leopold Lipov, šek. Senovo pri Rajhen-burgu	17633
6—10 drvarjev
dobro izurjenih, i lastnim orodjem sprejmem v delo. Plača po dogovoru Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra* Dod »Drva/rji«.
17634
Spretne šivilje
sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17336
Gospodično
vestno ir zanesljivo, e primerno Izobrazbo ter znanjem nemščine, sprejme Založba Vekoslav Kramar it. Ljubljana, Poljanska c. 3. ZglasiH ee je osebno do 20. t. m. Služba stalna
17665
Več dobrih pleskar, pomočnikov
za na dežek> sprejme takoj Ivan St-rojan. pleskarski mojster v Ljubljani. Sv. Petra nasip št 65 17675
Spretnega točilca
za popoldansko delo sprejme hotel »Bellevue« v
LJubljani.	17680
Vajenca (pikolo)
sprejme hote! »Bellevue« v Ljubljani.	17681
Natakarje
mlajše. strokovnj izvežban« sprejme hotel »Bellevue« v Ljubljani. 17682
Perfektno kuharico
proti dobri plači iščem za takoj k dvema zakoncema brez otrok, v centru Ljubljane Ponud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna 55«. 17714
Učenca
r>oštenega in zdravega takoj sprejmem za medičar-sko obrt Dopise na naslov: Franc Šink. Kranj.
175SO
2 trg. pomočnika
zmožna slovenščine in nemščine. dobita s 1. julijem nameščenje. Reflektira se le na prvovrstne moči. — Ponudbe pod »Špe«veriji« na ood-ružnico »Jutra« v Ce^ju 17742
Prodajalko
•prejmem takoj ▼ trgovino !> čeviji. Pontirl»>e s sliko im navedbo rJaee na podružnic« »Jutra« t Celju pod šifro »Samo prvov-st-na moč«.	17743
Pek. pomočnika
treznega sprejme takoj pekarna in trgovina Dime Ivan, Kamnk-a pri Mariboru 17750
Odgojiteljicu
kotja dobro poznaje ne-mač%i i giaaovir. sposobna ffa hrvatski predale predm»'e osnovne škole d"v»ve}čiei M 9 leta. traži obitelj u selu. na primor-ju. za stam. kostn i čednu n-agradn t» prigod-n lpfo-vanja i kupanja na mor;n. Ponude slat.i: Ivo Domič. wč. — Ložišce. Dalmaei;a.
17739
Spretno kuharico
vajeno gostilne in opravljanja tudi drugih del — «t»re:mem. Naslov v os-1 as. oddelku »Jutra« 17664
Kuharico
z daljšimi s-pričevatl »prejmem na gostilno v Savinjski d«Wni. Naeior t ogla'.
(xid. <Jmv.	17785
Hotelsko kuharico
dobro, sprejmem za se®o-do v kopališče. Ponudbe z zahtevkom plače na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kopališče«.	17770
Hišno
pošteno dekle z dobrimi spričevali sprejme protii dobri plači večja trgovska hiša na deželi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17771
Trg. pomočnika
izučenega trgovine mešanega blaga, spretnega prodajalca manu-fakture. ne r>od 24 let sta.-ega. sprejme tvrdka .Jos. Krivec. Krško ob Savi.	17772
Poslovodjo
za podružnico z gostilno
potrebnem e 1. julijem t. 1. Oglasi naj se pri trgovcu Fr. Rešek v Beltincih. Prekmurje Reflektiram le na d-obro m kavcije zmož no moč.	17624
Klepar, vajenca
prejme takoj Ivan Kavčič klepar v Škofji r^oki. 17876
Dva krojaška
pomočnika
za konfekcijeko delo. z vso oskrbo spre.ime takoj F-. Kosmač. Sml-ednik 17853
Prodajalko
starejšo moč spre'mem v trgovino z delikate^ami in zaiitrkovalnico v Liubljan: Cenj. ponudbe o* oglasni oddelek »J-jtra« pod šifro »Točna, marljiva in poštena«.	17868
Hotelsko sobarico
iščem za takojšen nastop. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jntra«	šifro »Pošt»na
sobarica«.	17852
Vajenca
zdravega in poštenih staršev, za mizarsko obrt ■»predme Teodor Stumiea. strojno mizarstvo. Št. Vi-d-Lukovica pri Domžalah.
17846
Postrežnico
pridao. pošteno in zanesljivo .iščem. Zglasita se je dnevno po 12. uri. Naslov v oglascem oddelku Jutra.
17886
? Tek^č
priprarven in zmože« poleg slov tudi nemškega in italijanskega jiezika. dobi nameščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pol šifro »Tekač«.	11926
Slaščičarja
iščem za eamostojmo rečno delo (brez strojev) Ponudb« »a oglasu-; oddelek »Jutra« pod »Saščičar«.
17V23
Vajenca
sprejme takoj Anton Tncb« klepar v Križevniški ulici št 6.	17039
2 mizar, pomočnika
samo dobro izurjena sprejme Štefam Ma.rajon. Dob pri Domžalah.	17938
2 periektni pletilji
za ročne stroje št. 8 sprejmem takoj. Dogovor ust-men Schonlieb, Smokuč. pošta Zirflvniica. Goren'sko 17944
Postrežnico
počteno in marljivo,	z« jutranje ure iščem v	centru mesta. Naekv pove	oglas. o-Melek »Jutra«.	17946
Mlado dekle
pridrno in pošiteno, ki_ bi bila v pomoč gospo<Iinji. spreimem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 17971
Slikar, in pleskarske pomočnike
sprejme takoj V. Schuniko. slikar in p^ka-v v CeV.u. Aškerčeva 7.	17978
Učenca
za krojaško obrt išče Com-merce d. d., Šelenfcunror* ulica 7/n.	17950
Več delavk
za isdeSavo krt-ač mrejme A. Šimenc. Ljubljana. Gosposka ulica M.	17958
Stavbna tvrdka
sprejme takoj žensko pisarniško moč. zmotno kn.n-srovodstva in vseh pisarniških del. Prednost, imajo že verzirane v tej stroki. Ponudbe z zahtevo r>lače na oglasni oddeilek Jutra pod »Stavbno podljetje«.
17963
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj Jnsvp Preše ren. Ljubljana VII. C-eVrv. ška cesta.	17961
Pek. pomočnika
ki bi ra.znašal tud'i kruh. sp-ejme takoj L. Preželi v Litiji.	"	179-54
Mizarja
Afcman na Bledu I. 17976 A »man na Bk-gu I. 17976
SlužkmK)
starejšo, najraje z dežele sprejmem takoj ia sobno defo in za postrežbo stari žensfei. Ponudbe na ogla* oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva
17M1
Društvo za promet stranaca
1 atiapredjeoje »rlzma Selce Brv. 1'rimorje, traži osobu, koja Im mogla vršiti službu blagajnika na kupalištu za vrijeme ljet. ne sezone od 1. junija do 15. septembra 1930. — Osim našeg jezika, potrebno znanje barem njemač-kog jezika Jamstvo 1000 Din. Ponude sa na znakom plače stati na: Društvo za premet stranaca i una-oredjenj;e turizma najdalje do 20. maja 1930. 17970
Potnike
manufakturne stroke — za Ljubljane in bližnjo okolico. za obisk P"v strank sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16789
Vinski potnik
dobro vpeljan in agpen. dobi takoj mesto za vso Slovenijo pri vinski in alkoholni tvrdki Prednost imajo tisti, ki so v dobrih stikih % gostilničarji in restavrater ji. Ponudbe z označbo dosedanjega službovanja s« pošljejo na oglas oddelek »Jutra« pod šfro »Vinski potnik«.
17220
Potnike in potnice
za prodajo šivalnih strojev sprejmem. Ponndbe na oilas. oddelek »Jutra« pod »Velepromet stroji«. 17677
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe poif r.ua£ko »Zanesljiv 28« n« oglasni oddelek »Jutra«
17863
t j
Entlanje
1 m po 1 Din. kakor t»di vsakovTW.no vezenje sprejemam v hitro in točno izvršitev. — Palača K redit ne bank«., vhod 1-a. IV. na<i-stropje, levo.	17907
Resno ki pripravno moč
z« nakuo gob {šampinjo-
!*>v) v Sloveniji proti dobri provizijo sprejmemo — Prednost imajo oni. ki so že s tem. imeli posla — Fabrika G a j r e t, Zemun. Paši ca t"g 5	16142
Redka prilika
Iščemo agilu« in zanesljive dam« ter gospod« kot okrožne predstavnike našega podjetja Prodajamo samo prvovrstne, lahko prodajne predmete in nudimo stalen zaslužek * visoko provizijo V poštev pridejo «jiki najTrisnejši reflektan-ti. Ponudb« » točnim osebnim popisom pod »Velik in trajen zaslužrk« na Aloma Company. - Ljubljana. Aleksandrova e. 2.1 16897
Pošteni, zelo a g i I a i
mestni zastopniki
v vseh mestih naše države, ki stalno posečajo mizarje in mehanične delavnice — se sprejmejo za prodajo prometnega, za te stroke potrebnega predmeta, proti visoki provizijli. Obširne ponudbe je nasloviti na: Oglasni zavod K a r d o š. Novi Sad. pod šifro »Do-ista vredan«.	7002
Entlanje
po Din 1 od metra ter Šivanje belega perila, lepo in po nizki ceni se izdeluje v Vodmatski ulici 1 f\ — levo, vrata 5. 17294
Zastopnika pisalnih strojev
iščejo evetovn« tovarne. Ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod »Spreten«
17175
Mestne zastopnike
s provizijo, za prodajo rolet iščemo. — Ponudbe na naslev: Anton Seršen. Zagreb, Bukovačka cesta 45 17553
Dober zaslužek
s prodajo praktičnih tehničnih novosti nudimo akvisiterjem. ki obiskujejo trgovce, (jbrtnike in privatne stranke Naslov pove oglasni oddelek »Jut-a« 17386
Mlad trgovec
»prejme dobro zastopstvo za Ljubljano in okolico — event. tudi inkaso Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jmtra« pod »Garancija«.
17705
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno 200—300 Din in Se vcS lahko zaslužit« z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. — Tebna dražba, Ljubljana. Mestni trg 35«.	34
Najvišjo provizijo
plačamo potnikom. event. feksno plačo Brezkonku-renčni predmet Ponndbe ica ogl. odd. »Jutra« pod »Visoka provizija«. 17722 K--
Zastopstvo
ntamifaktuire sprejimem sa večji industrijski kraj. — Ponudbe tis oglas, oddelek »Jutr»« pod »Na obroke«.
17202
Braniti se morate
proti praznim obljubam.
Pri nas je colo leto visoko delovanje. Vsak zdnav človek z in brez posla si lahko zboljša svoj položaj za 50%! Vsajt član Vaše druž:ne lahko pomaga. — Hiter zaslužek — bliskovito delo — noben »zanikajoč odgovor« od strani kupcev. Ta predmet za podeželsko prebivalstvo blagodejstvo Ven iz koč potniki. Pravi se zaslužiti denar! Centrala novosti Sehapira. Ljubljana 17757
Stiska (dela skrbi in žalost
Naše zastopstvo Vam prinese so nce in svetlobo v Vaše bivanje. Pomagat.' najrevnejšim na noge. Iz južne Nemčije nride senzacionalen babilonski šia-ger. ki vzbuja pozornost in strm^me pri družinah. Kako neverjetno zveni »vsak lahko mlečno zasluži Din 6000.—«. Prevzamemo vsako garancijo Na vsak ofert. vsako vprašanje bo odgovorjeno. — (Priložite za odgovor znamko.) Šifra- »Dogodek za mlado deželo.« Ocl. odd. »Jutra«.	17765
Zastopnik
potuioč t>o vsej Gorenjski, dobro vtvOjam pri privatnih strankah in trsrovcih. prevzame kako dob-o za-stonstvo al- premen:'« dosedanjo službo Ponndbe n« podT. »Jutra« na Jesenic ah pod »Zastopnik«.
17766
Trgovski agenti
(zastopniki) dobe v vsakem večlem me«tu afužbo za prodajo živlien'kib potrebščin n« drobno. Dober «'Gruren za^už.p-k Ponudb* na ogl. oddelek »Jutra« pod št. 1884.	17773
Zastopnik
kavcije zmožen, agileo in zanesljiv. 6 prrma referencami. išče nameščenja v Mariboru. Prevzame tudi komisijsko zalogo, proti polosu kavcije. aJi knjigovodstvo in podobno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Denar razpoložljiv«.	17629
Zastopstvo
na Gorenjskem vzamem za špecerijo. V tej stroki potujem z najboljšim uspehom že 15 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »6t. 33«.	17545
Pisarniško moč
meško ali žensko, veščo tesnonisja io strojepisja i » č « m z« neka j ur na dan — » ves čas vele-sejma. — Stalno nameščen}« dobre moči ni izključeno. Prednost imajo poznavalci usnjarske stroke. ki bi bodi potovali — kar pa ni pogoj. Ponudbe pod »Marljivost« »a cg'as. oddelek »Jutra«. 17610
Pletilja
soretoe vsakovrstno del« na dom Isto tam naprodaj stroj za perilo gladiti.
Dopis« na naslov- Matilda Muhovcc. pletilja. Šoštanj.
17601
Zastopnika
za Slovenijo išče tovarniško skladišče papirna-t e stroke in pisarniškega materija! a Oferte na na-slmv: Zagreb 1, poštni predal 360.	«879
Nemško
konverzacijo
in pouk nudi izobražena -ospa oo 10 Din od ure. Polianeka e. 13./U.. levo 16763
Oblastveno koneesijonirana
šolerska šola
1 Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Bleitreisova eesta št. 52 1790S
Harmoniko
krom stilno poučuje strokovnjak, ki harmonizira za harmoniko vsak komad. — ISČe dobrega goslača in kitarista za šramel. Naslov v o-laenem oddelku »Jutra«.
17953
»Fuchs Sltten-geschichte«
z dodatnimi zvezki in Ar. 1« resnim kupcem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Resni kupec«.
16780

Kot samostojen
sodelavec
pri ved jem podjetju v Ljubljani iščem stalno meefco. Sem 37 let star. vsestransko izobražen, z večletno prakso kot sktodiščnik. vajen pakovanja, siguren račun* r. perfeteten v slov. in nemSkem Jeeiku ter vajen prometa in občevamja z boljšimi krogi. Dcpiee na oglas, oddelek »Jutra« pod »PoMKm wfwOBO®t, iTrUO
Trgovski pomočnik
mlad te agilen. izučen t večji trgovini mešan blaga, išče ehržbo. Prosto mesto prosi javiti na ogiami oddelek »Jntra« pod mačko »Kaj — tfgcriM«. KM8<1
Potniško službo
ali razna zastopstva prevzame trgovsko izobražen gospod, ki ima lastno mote r no vozilo. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod »Potnik z lastoim motornim vozilom«.	17362
Trgovski pomočnik
želeiainske stroke, • pri-ma referencami, ki govori srbohrv in nemški, želi primerno mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah. Gorenjsko pod »Agilen 36« 17281
Šofer
s prakso, dober vozač, trezen in zanesljiv, samostojen v popravilih, išče nameščenja' Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten šofer«	17453
Absolvent
1. razreda »Internationale hfihere Hoteifachsehule« na Dunaju, z znanjem slov., srbohrv.. nemščine, češčine in nekaj fiancoščine. išče ferijalno prakso Izvežban je v hotelski ekonomiji, dober v serviratvju itd. — Cenjene dor<iss na og'asni oddelek »Jutra« pod Šifro »Letovišče«	17230
Mesto zobotehnične praktikantmje
iščem za Uletno deklico.
absolventiojo treh gimnazij, tihega in dostojnega obnašanja. Cenjene ponudbe prosim sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velika — inteligentna«. 17537
Primerno službo
išče verzirai. skladiščnik, sposoben samostojnega poslovanja. z vsestranskim znanjem in izkušnjami — vešč popolnoma 6lov. in nemščine; položi referenc« Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno samo Ljubljana«.	17347
Fina šivilja
dobro izurjena iti z večletno prakso, želi stalno mesto pomočnice — tudi izven mesta. Nae'ov pove ojflasn« oddelek »Jutra«.
17330
Kot blagajničarka
v modno ali manufakturno trgovino, najraje v Mariboru išče mesu gospodična z desetletno trg. prakso zmožna nemščine, slovenščine in knjigovodstva. — Nastop 1. julija. Cenjone ponudbe pod »Vestna in zmožna« na oglasni oddelek »Jutra« t Ljubljani.
17631
Učenka
ki j« dovršila dva »sreda meščansko šol« z dobrim uspehom, prikupljive zunanjosti in lepega vedenja, stara 16 let. sirota brez staršev, želi vstopiti v trgovino k dobrim ljudem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veso'je do trgovino«.	17485
Plačilni natakar
starejši, zimožen kavcij«, išče mesta, pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Kavcije zmožen«	17o06
Geodeta praktikanta
čez polet j« Vam preskrbi Akademski klub Geodetov v Ljubljani, univerza.
17516
Brivski pomočnik
dober bubi štueer išče nameščenje v večjem mest«, ali za sezono. Cenjene ponudbe na naslov: Metod Spirič. Sarajevo. Aleksandrova 64	17728-a
Samostojna
gospodinja
vajena vsakega deia in kuhinje išče službo tudi k vdovcu. Dopise na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Razumna«.	17759
Komercielni uradnik
izboren kalkulamt in tari-far išče primernega nameščenja. Cenj. ponudbe na ogla«. odd. »jutra« pod »Absolutno zanesljiv«.
17776
Iščem mesta
za posprav5jan,je pisarn« ali kaj stičnega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17901
Šivilja
pomočnica - začet nica, »č« s 1. junijem službo v me-ietn ati na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17636
Tesarski polir
primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tesarski«.	17656
Pozor, pletarne!
Vsestransko rsurjena v pV-tiljstvu iščem m»-w> yod?-teijiee v večji pIetam;% — Ponudbe na o«rlas. oddeiek »Jutra« pod »Zanesljiva in dobra moč«	17663
Dekle
Sto* 18 let. Želi mesta, kjer M s« »anT-Hio oerfekt-»«>» Vuhamja. — Ervent. v kaki restsvTaciii aii kje drugod. Reflektira se na <tobro postoptmje. Plača je postranska stvar. Gre bodi nsr mesecev safrtooj. Ceni. ponudbe n« oo'**. oddelek »Jutra« ped Sifne »R. 3.«
17065
Prodajalka
izučena v trgovini mešan, blaga, išč« službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17455
Gozdar
energičen, z večletno prakso v vseh -panogah gozdnega gospodarstva, z izpitom za gozdne gospodarje, želi premenit' službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lovec-gozdar«.	17550
Prodajalka -
mešane stroke žela mesta kjerkoli na deželi. Cenjene ponndbe na cgias. oddelek »Jutra« pod »Pridna rn zanesljiva začetnica«. 17635
Gospodična
ki sna fino kuhati in druga domača <Vla. gre brez-pačno v službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna in pridna 200« 17651
Mlad pomočnik
eent-ralne kurjave in vodovoda išče službe v Ljnb-Ijani. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sprememba«.	17586
Absolvent rudarske tehnike v Leobnn
s ček. dvajsetletno praks-o v rudnikih in industriji, išče primemo službo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod snačko »Obra-tovodja«.	17644
Lesni manipuiant
vešč vseh poslov lesne industrije in tudi pisarniških del. kateri obvlada slov., srbohrv. ia nemški jezik popolnoma v govoru in pisavi, želi primerne službe. Gre tudi izven Slovenije. S'nžbo nastopi lahko takoj Cenjene dopise m oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Manipuiant«.	17643
Šivilja
ki bi opravljala tudi druga dela. išče mesto pomočnice Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17806
Brivski pomočnik
mlad. bubištucar ž«4i mesta v Ljubljani. Cenj. dopise na oglasni oddeiek »Jut.ra« pod šiiro »Mlad in marljiv«.	17818
Hotelska kuharica
prvovrstna išče službo preko sesije na morj«. Naslov v ogla.« oddelku »JutTa«.
17S22
Gospodična
trgovsko naobražeoa, izurjena t prodaji in pisarniških poslih, želi primerne službe. Ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša moč«. 17811
Gospodična
s 3 letniki trgovske akademije in nekaj prakse, išče primerno službo t pisarni, kot blagajničarka ali kaj stičnega Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17603
1000 Din dam
tistemu, ki mi da, ali preskrbi stalno službo. Sem izučeu strugar — izkušen strojnik in kurjač, kot samostojna moč — najraje v Ljubljani ali bližini. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalnost«.	17648
Strojni preddelavec
zmožen voditi etročino-mizarski obran stavbenega, portalnega in pohištvenega mizarstva, vešč risanja detajlov, kalkulacije, vseh strojnih popravil, ležišč, izdelovanja nožev, sploh v vseh panogah strojnega mizarstva. absolutno samostojna moč, želi stalnega nameščenja. Več po dogovoru. Cem.ien« ponudbe pod šifro »Zvesta pomoč mojstru« na oglasni oddelek »Jutra«.
17838
Gospodična
izurjena v vseh pisarniških poslih, vešča strojepisja in stenografije, prosi primerne službe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17877
Starejša gdč.
s trg. izobrazbo in koncesijo, želi nameščenca kot poslovodkioja ali jl-ično. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agil-na 22«.	17904
Likarica
išč« mesta. — Ponudbe na ogia«. oddelek »Jutra« pod šifro »Lrkarica«. 17915
Gdč. išče mesta
k družini, da se bolje priuči nemščine v govoru. — Ponudbe sa. oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemščina«.
17968
Gospodična
MMnjeoa v prodaji v?eh strok in vešča vseh pisarniških poslov, prijetno *u-namjostn, išče službo v mesta ali sa deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Karkoli«-.	17967
Absolventka
mehanske šol«, enoletnega trgovskega tečaja in večmesečno pisarniško prakso želi primerne službe. Gre tndi za vzgojitljico k bolj S družit«. Naslov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »AhMtoM&ac.	17859
Kolarski pomočnik
spreten, išče .-talno službo. Dopise na podružnico Jutra v Ce.ju pod »Priden«.
17979
Mlada vdova
inteligentna. /. lepo pisav«, želi mesto blagajničarke r kavarni a*i restavraciji. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jut-ra« pod Kf-o »Zmožna«.	17964
Vj+ottarm
2 fotokamen
13 X 18. Gorz Dagor 1&8 4.5 X 6 Ica-Hehla 1:65, 1 objektiv Celor 1:4.5 poceni prodam. Naslov v oglas, oddrfku »Jutra« v Ljub! lani.	17332
Lepe slamnike
no nizki eemi ter popravi« pc- 28 Din Glej izlo'žbo T veži! Stemberger-Reš, Du» najska eesta 9.	17909
Barako (stojnico)
v zelo dobrem stanju, i vsem inventarjem prodam radi opustit-v« branjari>, po nizki ceni. — Pojasni « daje Rozina. Zelena jama. Val. Vodnikova 25. l-i&.ir
Otroški voziček
naprodaj Cesta v Roino dolino 14/1.	1796«
Damska soba
kompletna radi seJitve poceni naprodaj. Poisme s* v gradu Tivoli, desoo.
17869!
Prodamt
OKNA, eno>jna. za barak« 0.60 X 1.00 ,5 komadov, 0.75 X 1.20, 4 koma i e, 0.85 X 1.40. 4 komade;
VRATA 0.90 X 3.00, * komade;
3 NOVE TRAVEP.ZE, 3S cm visoke, a 4.03 doige;
MODELE za cementne cevi, 30, 15 in tO cm, » rinkami.
Naslov: Ing. Rudolf Tre o, Gos.poavetska testa št. 13 Ogledati med 12. in 2, ter 1. is 8. uro. 17CrJl|
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljala po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kj oo 130 Din in čisti p i S kg po 250 Din. L. Bro/.>i vie, Zagreb. Ilica 82, K miška čiitilnica perja. 21|
Vermorel
škropilnice ia žveplalnik«,
originalne francoske, tet. vse nadomestne dele za t« aparate ima v zalogi po zalo ugodnih eena-h tvrd IjOvto Petovar. IvanjkoM-i. Ceniki na zahtevo. 1672$
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam, —t Naslov v oglasnem odde:ki| »Jutra«.	16S-24
Fotoaparat
Stereoflectcscop s Zel-?«« Tessar lečami 1:4.5 Rad u* 15.5 cm D. R. P., z TsnuJ pritiklinami po "igodni ce^ ni prodam. — Ponudbe ng podružnico »Jutra« na Jo« senšcah. Gorenjsko — t'->1 šifro »Fotoaparat«. 172š<|
Sod!
Večjo mn>žino dobro ofcra*
njenih vinskih transpcri« nih hrastovih sodov, o^ 400—9110 litrov vsebin« z« Io tngodno prodam. — P04 nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Trani« portni sodi«.	r721fl
Kose »Vulkan«
svetovno znane, najbolj^ kvalitete, v dolžini 50 i« 55 cm, več sto ko;rwlo» po o Din proda Ivan Sav« nik, Kranj.	1752J
Vreče za oglje
prvovrstne proda Podsbe«* šek, Ljubljana, Ižansk? e, — nasproti mitnice. lTGSf
Premog in drva
prodaja Jezeršek, VodmtJ«
Najcenejši koks
po 85 para kg le t plinarni ljubljanski sj
Modroce
Ia. afrik, močno Uacg^ 340 Din, spodnje modrcca, mreže, posteljne odr a, najceneje kupite pri dolf Sever, Marijm trg Stev. 2. — Zahteva'tt vzorce!	63 a
Barve, lake, firnež
fa drugo nudi najbolj?« m najceneje
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 13
— poleg restavracije »Novi svet«.	38
Krušno moko
krmilno ln otrobe Vaoa nudi v veaki množini. yt zmerni dnevni ceni F. Ju-van. valjčni mlin. Srednjo Gameljne pri Ljubljani.
261
Stavbeniki
Prodam poceni dvojno žo> lezno okno 160X160 cm t najboljšem stanju. Hifcert, Dobrflova ul. 6. Mirjc.
17733
6 novih rolo oken
kompletnih in decimalno tehtnico prodam. Kettere-va al. 4, Maribor. 1776»
500 kg oprane volne
ea m >droce prodajn — Suši ; Anton, Got.navas pri Novem mestu. 17780
Otroški voziček
<h>br ohranjen naprodaj :na A ek>androvi cesti 14. pritličje.	17630
Konjske opreme
par prsnih, ^rebrne pia:in; pa.r prsnih^ masiven uikel; jiar 5kih komatov z vložki (■. .bhies) in »e več komatov različnih vrst ugodno proda Alojzij Brecelnik. sedlar na Gosposvetski ee sti (restavracija pri Levu) št. 18 Priporoča se tudi ia vsa -'-d arska in ierme-nar-ka dela.	17562
Jajca za valjenje
ori čisti-h amerikan?kih »Leghorn« kokoši. z.iklop-na gnezda. po Din 6 komad prodaja Avgust Kre-gar. Zaloška cesta 110 — Most p pri Ljubljani. 17528
Lep velik kovčeg
ze.-<o pripraven za potnike, zlasti' pa sedaj za letovi-ščarje. poceni prodam. Naslov v ogla-n^m oddelku »Jutra«.	17546
Naprodaj:
fct.e liln:k s pečnicami. železna vrata za prekajeval-nico. 2 železnih vrat za peč. 4 šine 2 m 50 cm in 1 lina 4 m 30om. Karol Kocovšek. Ljub/ana. Kla-de-zna ulica 4.	17290
Kosti
Ki dobavljal najboljšemu ponudnika. — Ponudbe na eglas. oddelek »Jutrac pod šifro »Kosti«.	17291
Brezovih nietelj
»>rez držaja 15.000 komadov po ugodni ceni prodam. Pismena vprašanja na osi. oddelek »jutra« pod šifro »Breza 25«.	1"»>27
Hoteli, restavracije in kopališča!
Sklotne železne -tole in mize v dveh oblikah izdeluje R Ktiez. Radeče 75 pri Zid mostu. Zahtevajte cenik'	l™21
Otroški voziček
dobro ohranjen po ugodni sen! proda Muc. Kongresu? trg 15.
17S03
Oprema za trgovino
b-io emajiirana, malo rab-Jiiia naprodaj na Rimski sesti 16.	1T810
Otroško posteljico
z žimnico in velik klavir
po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17814
Fino čajno maslo
franko vsaka pošta po Din 4<i ZA kg raztrošilja Mlekarna Vesela gora — St. K-ip-t. Dolenjsko. 175^6
Železen štedilnik
velik, dobro ohranjen, po nizki ceni prodam. Pojasni a daje hišnik v Verhov-čevi uiic: 12.	I7®1
Veliko uro
ptoječ-o. z glasbo, starin-ko. ki vsako uro igra. veliko kopalno banjo, velik pt> ša--t fotel in veliko pirot->-ko preprogo (i m dolgo) prodam:" Ljubljana VIL Gatflska št. 5.	17801
Otroški voziček
■p-av dobro ohranjen poceni naprodaj Gesta v mestni log l/I. "	17S7-1
Austro Daimler
ADM - ti oil., šestsedežni, odprt, malo rabljen, v brezhibnem stanju, z novo pnevmatiko, skrajno za Din 55.000 proda Lampret in drug. Ljubljana, šelenbur-gova ulica 4.	17482
Limuzino
4—»sedežno, šestcilrnder., samo 26<XI km voženo, pod ugodnimi pogoji proda Lampret in drug, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
17483
Harley Davidson
350 m3 ugodno naprodaj. Poizve se pri »Se-štici« na Dunajski cesti štev. 8
17302
Avtomobil
(limuzine), dobro ohranjen, rabljen. 6—"sedežen kupim pod lahkimi plačanimi pogoji. Le resne in obširne ponu-dbe prot-im na podružnico »Jutra« v Mariboru poj šifro »Avtopromet«.
17499
Motorno kolo
kompletno, boljšt znamke ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17555
Salonsko garnituro
lepo, rudeče. baržunasto. 4 stole, 2 fotela, visoko ogledalo, divan, krasno omarico in mizo radi selitve prodam. Zelo pripravno tudii za zdravniške sprejemne sobe itd. Kranj, Kcknško predmestje 101/1.
17728
Spalnico
malo rabljeno, iz trdaga lesa in kuhinjsko opravo prodam. Poizve se na Gosposvetski ce«i štev. 10/IV 17919
Vsakovrstno zlato
kupuje 3« najvišjih cenah
Čer ne — iuveiir
Ljubljana. Wolfova ulica X 38
Pisalna miza
l«pa. starin-Ua. venecija-n-ski lestenec, lepe znamke ep fotoapi.rat 9 X 12 porini naprodaj Naslov pove »gl. oddelek ,Jutra-. 17892
Kočiji
Janrianer in brun v prav dobrem stanj« po nizki ceni proda hotel »Slon« v Ljubljani.	17925
Avto
v dobrem stanju, pripraven za potovanje, kupim. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Potniški avto«.	17657
Tovorni avto
enotonski. v dobrem stanju takoj prodam za Din 15.(MK). Ponudba na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«.	17660
Prikolico
k motociklu, dobro ohranjeno in novejšega modela kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Udobna«.	17741
Avtolimuzino
dobro ohranjeno kupim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	17572
Motorno kolo
»Indian Prim«. S'/3 HP. v brezhibnem stanju, iz prve roke. vsled odpotovanja proda Zidar Alojzij. Radeče pri Zid. mostu. 17652
Autodiierencijal
mali. 3/10 K8 kupi Juso-pakt. Ma.ril.o-r.	17751
Motorno kolo
»Hendwson«. s 4 cilindri in priklopnim vozom, v najboljšem stanju proda Tončič v Celiu. Glavni trg št. 1.
17745
Harley-Davidsohn
motorno kolo s prikolico, v zelo dobrem stanju prodam proti ugodnim plačilnim j-ogojem. event, zameram za les Na ogled v Slomškovi ulici 6. 17837
Poltovorni avto
lahek, šele 3 leta vožen. z električno razsvetljavo, v dobrem stanju, takse prost zelo occeni oroda Franc, Markellj. Vrhnika. 17843
Motorno kolo
5 prikolico, znamke Sun-beam pocrtii proda P. Škafa,-. Ljubljana. Rimska c. št. 11.	I"«®
Motor s prikolico
poceni prodam. Pojasnila daje F B.. Kolodvorska ulica 8/1.	«896
Fiat 509 A
v brezhibnem stanju prodam. Informacije med 13. in 15. uro v Vodmatski ul št. 3.	17905
Avtomobili
in motocikli
največ)ia izbira rabljenih osebnih in tovornih avtobusnih avtomobilom ter mo-tociklov po najnižjih cenah 0. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11. 17956
Radio
»e n dober, skoro popolnoma nov. vreden 8000 Din, prodam za 5500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«	17556
Tovorne avtomobile
4 tonske, nove. za polovično ceno proda Lampret im drug. Ljubljana, Selen bn.rg»>va 4	17883
F. N. motorna kolesa
500 cem' ohv. prodamo pri aadestnem jamstvu — brez jiapiačila. na 18 mesečnih obrokov. — Zastopstvo H. Kend*. Ljubljana. 1706S
Oakland
4/0 sedežen. odprt aerto. v d-ohrem stanju. zaradi ppu*titv«> zs 16.000 Din proda Lorrpret in drug. Ljubka na, Šelenburgova 4 17882
Pontiac
4 d« 5 sedežna za/prta limuzina. generalno pregledan. tapeciram, kot nov. na novo z Duco lakiran, pnevmatike skoraj nove. P'oda za 51.000 Dolenc & T5n.nr!e*i. Ljubljana. Dvo-rakova ulica Telefon 2762.
1797
Motorno kolo
MO m» OHV. * prikolico. maJo vožejio. radi nakur« avtor-obila prodam — Na ogled pri Lamp'et io drug. Ljubi ana, šelenburg-ova 4.
17484
Moško kolo
še dobro ohranjeno, prodam. Trbovlje Loke 444.
17787
Damsko kolo
dobro ohranjeno, prodam. Ilih. Ambrožev trg 3. na dvorišču.	17793
Damsko kolo
sikoraj novo naprodaj St Jakobii-Savlie št 56. pošta Jožica pri Ljubljani.
17875
6% posojilo
občine Ljubljane kupim — tudi manjše zneske. Naslov pove og'a.s oddelek Jutra 17855
OM&ciUi
Več oblek -
dobro ohranjenih, za večje in mlajše gospode prodam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra«.	17857
Več oblek
kompletnih, malo nošenih, rednje velikosti, po ugodni ceni naprodaj pri hišniku v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. 17850
Starejšo žensko
z nekaj gotovine, v zajamčeno prav dobro dosmrtno oskrbo e-^ejme go-stilnič.irka v lepem trgu Posavja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtna oskrba«. 17411

Velika tov. opeke
z moderno urejenim strojnim obratom na električni pogon. t. letno kapacitete 3.000.000 zidne in strešne opeke sprejme
družabnika
v svrho razširjenja obrata
Potreben kapital ca milijon Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za'am£ena rentabilnost«.
17176
Tesan les
popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi Ilirija dr z 0. z., Ljubljana. Du najska cesta štev. 46. telefon 2830.	16681
Odpadke od žage
hrastove ali jelkove nudimo vezane po 1200 Din in nevezane po Din 1000 za k s 19.000 fco vagon Črnomelj. Zora d. t e. z., Črnomelj.
15109
Trg. in posestnica
išče 164.000 Din posojila
proti primernim' obrestim in vknjižbi na prvo meste Dotičnemu j-e na razpolago eno leto brezplačno stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 17516
Drva in odpadki
od žage se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Sišk-a. tovarna parket. Metelkova ulica štev. 4. — Telefon 2244	17361
VrtiUfki
Seno
sladko, prvovrstno, ca 3000 kg, naprodaj. Vprašati pod »Seno sladko« na ogl. odo. Jutra«.	17830
Semenski krompir
nemški, za saditev oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani brezplačno, proti vrnitvi trikratne količine pridelka. Vse dTUge natančnejše pogoje dobite pri zgoraj imenovani. 17671
Šparglje
v poljiubnih količinah, dokler traja zaloga, po dogovoru prodaja K. Hasl. Dol Kronovo (žandarme-rijsfca stan-ica) p. Novo mesto. Dolenjsko. 17628
Suho seno
od 2—3000 kg proda Jernej Klemene. Zg. Šiška št. 12.
17870
Travo za košnjo
oddam v zameno za gnoj. na Tržaški cesti. Nas'ov v oplasnem oddelku »Jutra*.
1793!
Moško kolo
dobro ohranjeno in čevljarski šivalni stroj p r o da Jeršin, švabičeva ul. 1 ovn 17851
Hrastovo spalnico
novo. svetlo polit-irano za 4500 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 17349
Spalnico
novo. politirano, iz trdega jesennvega les« ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17796
Sobno kredenco
lepo, prodam. Naslov v ogl. OiM. »Jutra«. 17830
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, z osrednjo zaporo, poceni prodam. Vpraša se Dunajska cesta (pri uradnem siugu').
17795
Tehtnico
rabljeno, v dobrem stanju, na kateri se more tehtati 3—500 kg, kupim. — Po nudbe na podr. »Jutra« Jesenice. Gorenjsko — pod šifro »Cena«.	17382
Škropilni voz
evemt. kctel hrez voza k-u-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o »Škropilnica«.	17284
Kinoaparat
kompleten knpim.	— Ponudbe na oglssni	oddf^ek »Jutra« pod šiiro	»Dober kinoaparat«.	17383
Jazbečeve In lisičje kože
ter vssk dragih (ttvjfti tirali kupuje stalno s&ow celo leto D Zdravi?, trg usnja ▼ Ljubljani. FloHjan ska nlie» 9	1880
Kroglje za balinanje
kupim. Ponudbe z navedbo cene m kvalitete na naslov Cimperman, Topol nad Cerknico.	l7^7
30-40 stolov
srostilniških, dobro ohranjenih kupim. — Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« ood šifro »Stoli«.	17934
4 m3 konglomerata
velike kose	ku-r»im takoj
Potmdbe na	oclas odde-V-k
»Jutra« pod	šitre »Kdocjc-
mtraU.	M968
Rezervarji — Strešne konstrukcije — Stopnice — Ograje — Kotli — Cevovodi — Mostovi — Jambori za elektrovode — Vsi pločevinasti izdelki — Avtogenično varenje
Strojne
tovarne in livarne d. d.
Ljubljana
Centrala: Dunajska cesta 35.
Tel. 2830. Brzojav: Stroj
Železne konstrukcije
HISo v Celju
v sredini mesta. • 6 lepimi stanovanja m krasnim vrtem zamenjam
s hišo v Ljubljani.
Ponudb« na oglas. oilde'ek »Jutra« pod značko »Zamenjava o5«.	17557
Delikates. trgovino
vpeljano, z večletno na-jemnirsko pogodbo, vsled bolehnosti prodam na prometni cesti v Ljubljani. Z ozirom na lepi prostor in izložbe, bi se dalo uvesti še druge predmete. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17559
Dvocevko
brenpetslSnko. kal. 16.8 ku pi Ivan Novak, dentist V Ribnici na Dolenjskem.
17914
Straniščne sedežne deske
kupim. Ponudb* pod šifro »Deske« na oglasni oddelek »Jutra«.	17972
Polnojarmenik
že rabljeni ali v povsem dobrem stanju nujno potrebujem. Premer 75 aH 80 cm. Ofeite poslati na ogl odd »Jutra« pod šifro »br. 4280«.	17975
Kleparsko podjetje
dobro tdoče. išče družabnika s primernim kapitalom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Kleparski družabnik«.	17779
50.000 Din
posodim za stalno službo proti"" dobri garanciji. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Sisur-noste.	17800
Trgovski lokal
1 stanovanje (kuhinja. 2 sobi) in eno sobo za samca oddam z Junijem v najem. Lokal ima dve izložbi in maaazin V njem se je nahajala več le' trgovina, sedai pa kavarna. Interesenti se lahko zglase osebno pri Josipu Zupančiču. Dol. Logatec. 17049
Trgovski lokal
sredi Maribora, primeren za veletrgovino, manjšo industrijo ali podružnico.^ oddam v najem s 1 juiliiem. — Ponudbe na Hinko Sax. Maribor.	17156
Lokal za krojača
odda takej v najem Ivan Mahia. Zabukovea-talec.
17366
Poslovni lokal
iščem, erent. tndi za pozneje, na prometnem kraju mesta. Ponudbe »a og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«.	17576
Trgovski lokal
iščem aH prevzamem z zaloge mešanega blaga v najem, najraje v kakem irgu ali manjšem mestu v Dravski banovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Lokal«.
17603
Dva lokala
z izložbenimi okai. pripravna za obrtnika, pisarno ali trgovino t mešanim blagom takoj od-la v najem Pernč Tržaška cesta štev. 11.
17717
Trgovski lokal
v novi zgraJbt, obstoječ ii velikega lokala m skladišča. ob prometni cesti v Kočevju. elekt. razsvetljava. vodovod. 3 izložbe, oddam za takoj ali pozneje. — Pojasnila pri Kari Braume, trgovec, Kočevje 17712
Lokal za trgovino
z mešanim blagom, blizu kolodvora, po smrti Petra Pirca. takoj oddam. Pojasnila daje Franc Hodnik. Dol. Logatec 41 17616
Menzo-kavotoč
v Zagrebu, trisobni lokal, najprom-et nejšn točka Ilice, 40' let obstoječe, s stanovanjem. z majhno najemnino. radi starosti prodam Informacije: Zagreb. Tlica št. 107.	17549
Lokal za delavnico
pripravei. zi krojača, šiviljo ali čevljarja, event. tudi za stanovanje, oddam Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	17836
Lokal
z obširnim skladiščem oddamo 1. avgusta v zadružni hiši »Stan in dom«. Tržaška cesta 2«. Pojasnila dale tajništvo v GlinAki ul. št.' 9.	17872
Mlekarno
dobro idočo. radi slenosti oddam. Pomu< na oglasni oddelek ■ »Jutri* ood šifro »Dobrobit«.
17871
Večjo restavracijo
prvorazredno, naj-prometnej-ša točka večjega mesta v Sloveniji, vsled bolezni oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Staroznana«.	17881
Trgovski lokal
s skladiščem oddam v najem na Dunajski cesti 37. Dvonadstropna nova hiša. Naslov v oglasne«) oddelku »Jutra«.	17808
Mlekarno
dobro vpeljano, na zelo prometni točki oddam. Le resne ponudbe pod značko »Prometna točfca« na oglas, oddelek »Jutra«. 17901
Trgovski lokal
v naši palači na vogalu Miklošičeve ceste io Pra-žakove ulice (sedaj v najemu Cosulicb Line) se odda s 1. avgustom 1930 v najem. Podrobni pogoji na raapo-lago pri Poko-tninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ul. 8 17018
2 pisarniška lokala
na Jesenicah, blizu kolodvora, s telefonsko napeljavo, oddam v najem. — Ponudbe na podT. »Jutra« na Jesenicah pod »Loka1«.
17768
Trgovino
mešanega blaga, na pro metni točki v Ljubljani, z inventarjem in zalogo oddam. Potrebno 30.000 Din. Ponudbe na ojglas. otidelsk »Jutra« pod šifro »Promet« 17083
Mlekarno
na prometnem prostoru takoj oddam radi odipotova-tva. Potreben kapital Din 20.000. Poizve se med 8. in 12. uro v gostilni Pua na Sv. Petra cesti št. 56.
17962
Mali lokal
za trafiko, na prometnem prostoru iščem, event. oddam pravico za trafiko lastniku lokala Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 17949
Lokal za špecerijo
in vmot-oč, t stanovanjem jSi brez oidam v breskon. kurenčnem kraja v Sijkv Nafllov v oglasnem oddelku ' »Jutra«.	17960
Urejeno delavnico
z inventarjem za ključavničarstvo, kleparstvo in mehaniko, t večjem mestu na Gorenjskem oddam v najem. Interesenti naj sporoče svoje naslove na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Urejena delavnica«.
17200
Gostilno
v prometnem kraju, ob glavni cesti ugodno odda v najem Franc Hribar. Ihan. pošta Domžale. 17363
Ključavničarsko in mehan. delavnico
dobro vpeljano v mestu na Gorenjskem oddam ▼ najem. Najemnik lahko dela tudi na moi obrtni Ket. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	17719
Gostilno
dobro uspevajoča na deželi oddam v najem ali na račun gospodični ali vdovi brez otrok Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 176123
Trgovino
t mešanim blagom v prometnem kraju na deželi takoj ugodno oddam. Pc-treben kaipital Din 30.000. Prednost imajo etarejfti samci. Naslov pove odas. odd. »Jutra«.	17606
Gostilno
dam v najem v Mariboru radi bolezni. Dopise pod »Takoj« na podr. »Jutra« v Mariboru.	17761
Pekarno
oddam s 1. junijem. Naslov v ogl. odd. »Jntra«.
17794
Veliko klet
iuui J60 m1, blizu kolodvora t Mariboru oddam r najem. Vpraša« Zrin-skega trg 59, Maribor.
17788
Trg. z juž. sadjem
r lepem in prometnem mestu na Dolenjskem oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Eksistenca sigurna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17606
Gostilno in mesarijo
na prometnem kraju sredi trga oddam v najem. — Naslov pevs oglas, oddelek »Jutra«.	17513
Lepo vilo
na periferiji Ljubljane, z vrtom oddam za daljšo debo v najem. Ponudbe pod »Št. 2020« na oglasni oddelek »Jutra«. 17544
Trg. mešan, blaga
z zalogo oddam takoj v najem na deželi ▼ Sloveniji, 3 minute od kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17566
Gostilno
oddam na račun. Istotam se izve za košnjo na Ljubljanskem polju. Naslov v cgl. odd. »Jutra«. 178S4
Gostilno
sa prometnem kraju vratnem v najem. Prevzamem tudi inventar. Ponudbe na podružnieo »Jutra« v Celju pod šibo »Gostilna«. 17603
Pekarno
kraju na Sta. jerskem oddam v najem. Naslov pri podružnici Jutra v Celja.	17980
Kmetijo
ali večje ooaertvo thmb r najem. Po*wdt>e • po*ojj ped Šifro »Kmetija« sa o?1. oddelek »Jutra«. 17948
Mehan. delavnico in trgovino
kolesi, na prometnem kraju oddam takoj v najem Pismene ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru pod »Mehanična delav--*-»«	17748
Osebno pravico
za trgovino oddam Dopise pod »Trgovina« na [podružnico »Jutra« v Mariboru.
17749
Brivnico
dob.o vpeljano v večjem kraju Slovenije prevzamem v najem. Cenjene ponudbe pod značko »Praktičen« na oglasni oddelek »Jutra«.
1793«
Gostilno hi trgovino
staroznano. Vz ure od Ljubljane, ob prometnem križišču cest oddam v najem. Prevzame se lahko takoj. Prednost ima kavcije zmožen zakonski par. Posestvo se event. tudi proda. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.	17928
Pisstitva
Enonadstropna hiša
na prometnem prostoru in solnčni legi, že urejena za obrt ali trgovino, naprodaj pri državni cesti blizu postaj« Pojasnila daje Franc Maček, čevljar. Dolnji Logatec.	15772
Posestvo
▼ trpi St. Lenart it. m
(Slov. gorice) prodasta Lenart ie Ana Rcnntti. Lep« zidana biša s 4 sobami, kuhinjo, spodaj klet. zidani hlevi za Sivino in svinje lepa vrta. 2 orala gozda. 2 orala njive Žeto ngodno Kupci naj pišejo na sornji naslov, ali naj si »b nedeljah pridejo ogledat.
15946
Travnik
to« kot stavbena parcela, tik Ižanske ceste, za Dolenjskim kolodvorom, proda Josipiu« iabjek. Pogoji se dobijo pri Ivanu Rozman v Ljubljani, Poljanska cesta 15 • VIII©. 16527
Trinadstropno hišo
v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«.	17424
Hiša s trg. lokalom
lepa, enonadstropna. z man-sardo. brez popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt naprodaj pod ugodnimi pogoji v Mariboru Magdalensko predmestje. Dopise na oodruž. »jutra« v Mariboru pod »-400.000«.
17377
Redka prilika!
V centru Savinjske doline prodam krasno posestvo t modernim ia obširnim gospodarskim poslopjem, vsemi kmetijskimi stroja, bogatim inventarjem, konji, govejo živino ter prašiči Poleg tega je znana dobre idoča gostilna, katera sama v par letih amortizira kapital. — Naslov pri podružnici »Jutra« ▼ Cel ru.
17491
Posestvo
z dobre idočo trgovino mešanega blaga, t prometnem m prijaznem kraju S »v. doline, blian železniške pestaje. radi družin-sk-ih razmer ugodno prodam. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina sa Štajerskem« 17515
Kupim parcelo
T M ffliui dolenjskega ko. lodvora. — Ponudbe c sa vedbo velikosti in cene na o«4aa oddelek »Jutra« pod I šifro »Cebelie*« 17699
Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu, posebno še cenjenim damam,
reselitev!
da sem preselil svoje splošno znano
krznarstvo in trgovino s kožuhovino
iz dosedanjih neprikladnih prostorov v Šelenburgovi ulici St. 6 v popolnoma na novo renovirane prostore (bivše papirne trgovine TIH, poleg kina Matice)
na KONGRESNI TRG štev. 8.
Za nadaljnjo naklonjenost se vljudno priporočam in zagotavljam točno in solidno postrežbo.
FILIP BIZJAK.
Enonadstropna vila
z 9 6obami. vrtom, parkom, gozdom in zemljiščem, v lepem kraju Slovenije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje g. Grosek. gostilničar, Hoče pri Ma-riboru.	17607
Trgovino
s papirjem io galanterijo
(zelo dobra obrt) na prometnem kraju v Mariboru poceni prodam Pojasnila daje M. Pic-hler. Maribor. Meljska cesta 15. 17609
Izredno poceni naprodaj:
Lepa hiša. manjša, v Ljubnem. za Din 38.000. Trgovska hiši v Radovljici za Din 130.000 Hiša s trgovino na Rečici za Din 78.000 Modem mlin pri postaji za Din 1.000.000. V Krattju ma-njša hiša s trgovino' za Din 160.000. Več kmetii in raznih mamj-ih hiš. Par lep'h hotelov in gostiln itd. Več se izve ori posredovalcu L. Rebolj v Kranju.	17727
Za penzijoniste
a'i letoviščarje posebno prikladno 7 joliov veliko posest, obstoječo iz livade z sadonosnikom. vinogradi. gozda in še dobro ohranjene zidane hiše. poceni prodam. Ogledati v Platinovcn št. 31. Od železniške postaie Grobel-no 20 minut oddaljene. 17697
Posredovalnica IVAN GODINA
Maribor
Tattenbachova ulica 195 proda:
Lepo graščinsko posestvo pri Celju.
KMEČKO POSESTVO obsegajoče 130 oralov, 50 oral. njiv io travnikov, ostalo gozd, deloma za sečnjo, deliti ee da tudi na tri dele, 2 uri od Maribora, cena 400.000 dinarjev.
POSESTVO 40 oralov, 2 orala vinograda, velik sadovnjak, redi se labko do 18 glav goveje živine, boljša stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, 4 voli. 2 kravi. 2 teiici in 30 prašičev, pri- Mariboru, cena Din 550.000.
POSESTVO z gostilno in mesarijo v za/kup za dobo 5 let. na deželi. Tri posestva pri tovarnah od 100 do 250.000 Din. — Usnjarijo brez konkurence v malem meotu. Cena Din 300.000. — Dalje manjša in večja posestva, hiše, vile in gozdna posestva.	17764
Kupim hišo
v neposredni bližini Celja,
z 2—3 sobami in vrtom. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	17981
5000 Din zasluži
kdor se udeleži nakupa lepega posestva z gost&no, a»i pa posodi 20.000 Din proti vknjižbi. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zaslužek«. 17977
8 stavb, parcel
v Zgornji Šiški, ob Večni poti prodam po dogovoru. Naslov pove og>kasni oddelek »Jutra«.	17929
Za vilo
v Mariboru se išče zakonca (upokojenca) kot hišnika. Naslov pri podr. »Jutra« v Mariboru. 17760
Manjše posestvo
z lepo pritlično hišo, gospodarskim poslopjem, 15 minut od postaje Mirna peč, primerno za rokodelca ali manjšega trgovca, prodam. V hiši se je več let izvrševala trgovina io trafika. Cena primerna. — Lahko se ogleda v Dolenji vasi 5 od 15. do 30. t. m.
17777
Malo posestvo
v Mariboru. Koroška cesta 95, obstoječe i« hiše. nekaj vrta in eadonosnika prodam. Ker je pri hiši hler za 4 konje in dvorišče »a vozove, je prikladno za voznike (Ftthr*erke). — Informacije da Strmšek Josip, Celje, Strossmajor jeva alica 3, pritličje.
17781
Posestvo
t* oralov, lepe stavbe, proda Za sorski. Maribor, Tattenfeaeheva st 19.
17789
Gostilno
deželfko. proda sa Din 100.000 Zagoreki. Maribor Tatteebaehova sttca 19^
Parcela
lepa, vogalna, v Spodnji Šiški ugodno naprodaj. — Naslov pove iglas. oddelek »Jutra«.	17661
Stanovanje
3 sob ir pritiklin išče mirna stranka 2 oseb za takoj aH t avgustom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	173»!
Staro hišo
z vrtom, pripravno za eno družino, kup:m v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudite z navedbo lege, velikosti in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren kotiček«.	17835
Stanovanje
dvo- ali trisobno, po motnosti s kopalnico, išče družina dveh oseb, za avgust ali september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ifro »Cisto«.	17444
družba z o. z.
realitetna pisarna
Tavčarjeva ul. 6 proda:
HIŠO. covozidano. Glince. Din 170.000. Štiri eno-sobna stanovanja, pritikline, drvarnice, pralnica, elektrika, vrt. Mesečni donos 1600 Din.
HIŠO v Vodoiatu, pri tramvajski postaji, 2 dvosobni t>arketirani stanovanji, eleletrika. vodovod, vrt. 170.000 Din
HIŠO z vrtom v Logatcu, 3 sobe. kuhinja, klet, hler za 3 glave, vodovod in elektr. napeljava, ob glavni cesti, pripravno za obrt. blizu postaje — Din 35.000.
TRGOVSKO HIŠO v šentjakobskem okraju, ob tramvajski postaji, dvonadstropna. 2 trg. loka'a. dvorišče z večjimi skladišči. tri- in dvosobna stanovanja, 460.000 Din.
TRG. HIŠO Z GOSTILNO na ljubljanski periferiji, davka prosto. 650.XX) Din Mešana trgovina s preko 100.000 Din mesečnega prometa, izborno idoča gostilna. 2 veliki parke-tirani stanovanji. dvorišče, skladišče in žele-nda<lni vrt. Ugodno plačilo.
POSESTVO. 9 oralov, nad škofjo Loko, ob avto postaji; nova h-iša. trisobno stanovanje, klet. hiev. sadonosnik. njive, travniki in gozdovi, Din 80.000
POSESTVO. 20 oralov, pripravno za gostilno. Slovenske gorice — njive, travniki, gozdovi, vinograd z v-niSarijo. velik sadonosn.ik. z vsem in ventarjem. 300.000 Din.
POSESTVO — 23 oralov, okrai Poljčane: njive travniki, vinograd, gozd. stanovanjska hiša in tro-erodarsfco poslopje, Din 170.000. Proda se tudi manj zemljišča s poslopji za nižjo ceno.
Razen teh hiše, vile, posestva in stavbišča v Ljubljani in širom Slovenije.	17885
Stavbno parcelo
uri kadetnici t Mariboru poceni prodam. Kaslov pri podružnici »Jatra« v Mar:-—	1775?
boru.
Prenosljive hiše
za poiitnice — «a silo. Tudi trajne lesene iz spe-eijalnega" materijala. Cim več naročil, tem nižja cenal Pojasnila daje »Marstan«. "radbeni oddelek. Maribor, Koroška 10. Priložiti je 10 Din.	177^3
Stanovanjsko hišo
z velikim zasejanim vrtom in njivo, v Tacnu pod Šmarno gore prodam ^ j« dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17844
Malo kmetsko posestvo
v izmeri b johov. % ure od trga Rajhenburg. v bližini rudnika prodam. Hiša ima 2 sobi in gospodarsko poslopje. — Pojasnila daje Jernej' Moreše. Senovo 33. pošta Rajhen-burg. 17858
Vilo v Ljubljani
kupim ali tudi vzamem v najjam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nova vila«.	1TO30
Dvodružinsko vilo
prodam pod Rožnikom V
vili je lep lokal za vsako obrt. Velik vrt in prosto stanovanje. Vila je davka nrosta. Rožna dolina cesta VIEL*.	"917
Hišo
v bSžroi dolenjskega kote dvora po nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17®1J
02222ESS9
Stanovanje
dvosobno išče učiteljica Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Mirna in snažna«.	17945
Stanovanje
3 sob in kopalnice, z delom vrta. na Mirju. takoj aii začetkom avgusta oddam Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« jiod značko »A«.	17947
Stanovanje
3 sob in kuhinje, če »o goče e kopalnico, v predmestju (Rožni do-Urvi) vzamem v najem s 1. jun. ali julijem v ceni do 900 Din Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Češki«.
17890
Hišo
enodružinske, prodam. — Jernej Lampret, Dolgi most Vič.
17796
Gostilna m trgovina
z meš. blagom in le6om ter trafiko naprodaj. — 2 hiši t gospodarskim poslopjem, par mladih močnih konj, S Toza. gostilniški ia trgovski inventar. 1 *U orala .zemlje — tik okrajne ceste, sa tele pro. metni točki lesne Industrije v mariborski okolici Česa 280.000 Din. Ponudbe sa oglasni oddelek Jutra v L»uhljani pod »Ugoden nakup«.	17367
Stanovanje
S sob in pritiklin oddam mirni stranki « 1. junijem. Na=lov pove oglas, oddelek »Jutta«.	17922
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pnitiklin o<Ma mirni stranki za julij Glika, Podlimbarska ul. at. 42, SiSka	17959
Majhno stanovanje
l_9»obno • - pritiklinami za tako) ah" d« juliji iščem » »redisJ mesta. •* pritličju ali I. nadstropju Cenjene ponudbe pod šifre »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jutra«. 17963
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob. pose% ske sobe. predsobe in ostalih pritiklin. v sredini mesta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avgust 1930«.	1745S
2 stanovanji
oddam takoj. Pojasnila da-ie Fr. Sešek, Medvode 16 17465
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v hiši na Brinja se odda v najem s 1. junijem 1930. — Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavo-du za nameščence v Ljubljani — G4«iali-ka ulica št. 8.
17348
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. junijem. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17469
Stanovanje
dvosobno, s kuhinjo in pri-tiklinami. v mestu išče stranka treh odraslih oseb za 1. avgust. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam točno«. 17490
Stanovanje
3 ali več sob s pritikli-nami iščem za 1. maj, junij ali iuiij. Plačam od 1000 Din dalje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »štiričlanska odrasla družina«.	17520
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, s parketom, elektriko in vodovodom odda Anton Dovjak. Rožna dolina — c. IV/23.	17513
Stanovanje
2—3 sob. za avgust 1930 išče mirna in jako snaž-ua stranka 4 odraslih oseb. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Toč«n plačnik 94«.	17704
Novoporočenci
pozor!
Takoj proste krasno trisobno stanovanje, kabinet, kuhinja, krasna 5olcčna lega, velika steklena veranda. celo prvo nadstrop.1«, poleg trnovske cerkve oddam? Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Enoletno predplačilo Din 14.000«.	17718
Trisobno stanovanje
s pritiklinami. v me6tu išče s 1. novembrom t. 1. mirna m solidna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t»od šifro »Točefl in zanesljiv plačnik«. 17756
Stanovanje in lokal
oddam v najem. Po dogovoru tudi samo stanovanj. Vprašati v podr. Jutra. Maribor.	17772
Stanovanje
2 sob in pritiklin za 1. julij ali avgust išče mirna stranka brez otrok. Stanovanje želim v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Točni plačilec«. 17776
Poletno stanovanje
maj—oktobef, v gosposki vili, 10 minut od Ptuja, dve do tri sobe z verando, kuhinjo in uporabo narka, tenis igrišča oddam. Kopelj v največji bližini Pojasnila da gospa Machalka, Ptuj.	17767
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin, na Poljanah, za takoj ali pozn»je išče stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poljane«.	17638
Stanovanje
1_2 «>b, r centru mesta išče mirna stranka za .avgust ali preje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center 22«.
17640
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17611
Stanovanje
3 sob in pritiklin dobi s 1. junijem tisti, kdor plača za i ^ leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V vili
1000«.	178»
Stanovanje
1—2 sob ia pritiklin. v centru mesta išče za tafcoj miren zakonski par. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	17807
Lepo stanovanje
3 sob. e kopalnico, ▼ novi hiši ▼ Ljubljani ugodno oddam tistemu, ki mi more plačati najemnine za nekaj časa naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »Predplačilo 1000«.	17839
Stanovanje
2—3	sob išče zakonski par brez otrok, ki piača do 1 leta naproj. Ponudbe pod »Miro« sa ogfaeni oddelek »Jutra«.	17869
Stanovanje
3—4	sob, za družino 6 članov iščem v področju L:ub-Ijane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif-o
»Geometer«.	17913

Stanovanje
•ozonsko, v vi ii blizu wv-fcke kopeli — 2 sobi, jedilnica, veranda, kuhinja, kopalnico, velik park, vrtni paviljon ia 1 eoba g posebnim vhodom, oddam Naslov v ogla*ne<m oddelku »Jutra«	17868
Stanovanje
S sob io kuhinje oddam mirni stranki za Bežigradom. vila »Rozinka«. 17&T

Gospodična
pod mačko »Cvetoča pomlad« v »Jutro« z doe 6 aprila t. 1., zakai ne od povorite na naslov, nave den v piciou. po«laarem od josp. iz Pokopališke. 17952
Preklic!
Dotična of«ba, ki je bila Saljena, da je spolnt bcrtoa v. resnica. Mestna jama X. T.	17799
Opremljeno sobo
s prostim vhodom in elek trično razsvetljavo cddam takoj v najeon. — Hriba*, Ga^evica 13.	17940
Dve prazni sobi
•fcarmi, preprosti, ž "iim v šftntpeterskem aH kolodvcr. ekem okrajra s 1. sli lo. junijem, za daljšo dobe-. Lahko tudi na dvorišču. — Cena 300—400 Din mee*Sno Pismene ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra «$>xl šifro »Št. 7777«.	17935
Sobo
vogatoo, lepe in srečno. * Jp^iim la.zcl-edom, v »edini me«ta oddam gospodu. N~a-elnt pove oglaeta oddelek »Jutra«.	17913
Sobo
t otodrni mesta »mam e
15. majem. — Naslov pove oglas-ni oddelek »Jutra«.
17942
Sobo
•e mog*oče 6 hrano, ie^j pošten mladerae v . Mižini Linhartove ulice. Ponudbe na osflasDi oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«. 17982
Dve sobi
za pisarno asi za obrt, na Mestnem trgu oddam »a avgust. Več v pralnici na Mestnem trgu S." 17910
Lepo zračno sobo
V ceot.ru mesta oddam takoj gospodični ali bollj-6*mu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17943
Dobro urejeno sobo
pu-polnoma separirano — z elektrike io postrežbo, po mogočnosti tudi s tekočo vode. išče® v mestni. Po-Budbe na oglasni oddelek »Jutra« p'«! znaSko »Sa-mec«.	17300
Sobo s štedilnikom in majhen kabinet
1—3 osebama takoj odda Čermi, Orlova u-iica 21.
17405
Sostanovalca
eprejmem v veliko sračno to bo na Starem trgu 32/1.
17534
Opremljeno sobo
eolnčno in separiraino, v centru mesti oddam bolj-čemu stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17702
Dve lepi sobi
▼ 1 nadstropen moderne biše, v bližini frančiškan-stke cerkve oddam za pisarne ali poslovne prostore. Vpraša« pni Društvu posest-tekov, SalendTOva ulica 6.
17731
Sobico
■ posebnim vhodom * v*o oskrbo ali brez išče za 15. maj mla.1 gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Cena«.	17692
m
Prazno sobo
po možnosti e posebnim vhod<an išče sa 15. maj aii 1. junij eoliden etaien gospod. Ponudbe z navedbo cene im nafilova pod »Novo pohištvo« na og-ias. odd. »Jutra«.	17724
Sobo
(center) poseben vhod, evetio, dve postelji, dčvan, za eco ali dve o«fei oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	17775
Gospodično
•ostamovalko
Tavčarjeva 13.ll. "levo.
17788
sprejmem. —
srn.
Opremljeno sobo
ki kabinet, solnčna lega, v vili pod Uvolijem, taioj •d dam. Naslov r cglas. odd-etku »Jutra«. 17832
Opremljeno sobo
▼ sredini mesta z elektriko takoj aii c 15. majem oddam. Cena 350 Din. Naslov t ogi. odd. »Jutra«.
17833
2 gospodični
sprejmem po nizki ceni kot sostanovalki. Naslov pove oglasni oddeiek »Jotra«.
17914
Opremljeno sobo
lepo in veliko, z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom oddass 1» Dcno- J braoski cesti 17/1. 17656
Opremljeno sobo
veliko in zračno oddano s IS. majem, csir. 1. junijem goopodn »li gospod iiai v sredini mesta. Naslov v er'.aanem oddelku »Jutra«.
17431
Gospodična
gre kot sostanovalka, ali k starejši gospe, ki bi jj pomagala pri gospodinjstvu. Plača nekaj naprej. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna in snažna 300«.	17649
Sobo
lepo opremljeno oddam s 15. majem gospodu, ki je čez dan odsoten. Nasjov v oglasnem oddelku »Jutra«.
17829
Sostanovalko
gospodično ali starejšo žen. eko sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
17800
Poznano družbo
ki je v nedeljo s popoldan skim vlakom v Domžalah vzela črno žensko jopo pozivam, naj jo vrne. Gostilna Košak.	17797
Starejši gospod
želi znanja s samostojno starejšo gospo-vdovo. ki bi ga sprejela na stanovanj* s brano io popolno oskrbo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skrbna«.
17642
Opremljeno sobo
lepo. oddam v centru mesta boljšemu solidrieairo gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17S49
Preprosto sobo
snažno, s posebnim vbodom <x stopnja, i š i e m blizu centra Ponud.be na oglas oddelek »Jutra« ood »Center — soba«. 17830
Sobo
z oskrbo ali brez oddam dvema gospodoma v Mali vasi 38 — Jezica. 17880
Opremljeno sobo
separirano. z elektriko oddam gospodični. Naslov v oglasjiem oddelku »Jutra«.
17873
Mesečno sobo
lepo, v parterju sredi i sta., s prostim vbodom ia električno razsvetljavo oddam. Vprašati vsaki dan ob 8. uri zvečer pri na slovniku, ki ga pove ogfl. oddelek »Jutra«. 17548
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom iz stop-njic takoj oddaim v Oiril-Metodovi ulici štev. 19/1-4.
17900
Prazno sobo
manjšo iščem blizu kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna junija«. 1769S
2 pošteni gospodični
siprejmem na stanovanje — lahko s souporabo kuhinj« Jančic, Ljubljanska nI. 55 17730
Solidna gospodična
išče v sredini me^ta majhno sobico. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Mala soba«. 17842
Dve sobi
v bližini kavarne Evropa vezani, v I. nadstropju na Dunajski cesti, v bližini kavarne »Evropa« oddam e 1. junijem gospodu opremljeni. ali 1 opremljeno in 1 prazno za pisarno. Ogledati med 10. iu 13. uro — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	17867
Lepo prazno sobo
parketira.no, z elektriko in strogo separirajiim vhodom oddam 6 15 majem v sredini mesta. NasSov v ogl. oddelku »Jutra«. 17893
Dve prazni sobi
veliki in lepi, v sredini mesta takoj oddam vsako posebej ali skupno Naslov pove oglasni oddelek Jutra 17916
Sobo
z 2 posteljama, elektriko in posebnim vhodom, sv. klavir in zajtrk, oddam takoj 1 aH 2 solidnima losipodoma — Tabor 5/1. desno.	17920
Opremljeno sobo
s eepari-Tanim vhodom iščem za takoj. Ponud'be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen gospod«. 17934
Dopisi
»Rio Rita 35«
Na teiko pričakovano svidenje po dogovor«. — Na razpolago sem i«ta dan tudi od ^ 5. are popoldne naprej.	16056
Mož
srednžii let, srednje veJik, premožen, želi prijateljstva z gospodično, vdovo aH ločenko, šibke postave Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijateljstvo« 17396
Gospodična
19 letna, inteligentna, lepe zunanjosti, visoke postave- neomadeeevane pre-teklostn, z nekaj premoženj žeji resnega znanja z getlemanom doktorjem ali inzenjerje-m isto visoike postave. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Venera«.	17774
Stranac
t.raži samoetalmu gospodšč-nu od 20—25 god., zabave radi. Neka se javi na ogl. oddetek »Jutra« pod šifro »Stranac«.	17678
Gospodična
ee želi radi pomanjkanja znanja sezmaniti z starejšim gospodom blagega značaja. Ponudbe pod. »Prijateljstvo« na oglas. odd. »Jutra«.	17784
Korespondence
r nemškem jeziku želim s prijateljem iz boljge rod-riine, ki je rojen v mesecu maju. Kraos Šari, Rogatec 17667
Slov. akademika
na tuji univerzi — želita znanji t lepima gospodičnama. Neattonimne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pooiiad 28«.
1T«5
7. 3. 25.
V mislih pri Tebi. 17788
Dve črni Primorki
želita radi pomanjkanja zna nja dopisovati z dvema inteligentnima gospodoma — visoke postave. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Morje«.	17700
Mlad gospod
prijetne zunanjosti, v drž. službi, žeB znanja z lepo gospodično Dopise s sliko pod šifro »Skupni isprebo di« na ogl. oddelek Jutra 17737
Gospod
želi manja z nežno gospodično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vigred«.	17856
»Slovenec iz
inozemstva
Naslov ee nahaja v oglas, oddelku »Jutra«. Prosim za uetmeni pogovor, 17847
Antonio P.
Ste dvigEiii pismo? »Seno-rita«.	17908
Drž. nameščenec
s precejšnjo gotovino, čiste preteklosti, žeK resnega snanja s premožno gospodično, eta.ro do 28 let. Ponudbe g sliko, katera ee vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mimo življenje«.	17895
Mlada gospodična
inteligentna, lepa iu elegantna, išče inteligentnega iu dobro eituiranega gospoda, najraje veletrgovca, radi prijateljstva m zabave Cenjene ponudbe na oglas, cddelak »Jutaa« pod šifro »Amada 5«.	17903
»Utrip srca«
Nisem še prejela pisma od oglasnega oddelka Jutra. Prosim ponovno za odgovor.	17951
Fant
ki ima v gotovini 650.000 Din, prijazne zunanjosti, trezen, te želj priženiti — prednost trgovina, gostilna, kmetija ah tudi šivilja. — Samo resne ponudbe, po možnostd £ sliko sa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna«. Tajnost zajamčena.	17615
Dobrosrčen samec
neoporečne preteklosti, v držajvni staž bi. s precejšnjim premoženjem, poroči gospodinjsko naobraženo gospodično enakih lastnosti, s potrebnim pohištvom, v starosti do 30 let. Učiteljice imajo prednost. Neanonim-ne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko i. Tajne«
»Miroljuben«, jamčena.
17894
Gospodična
25-letna, trgovsko naobra-žena. s pr.imernj doto, išče solidnega ženina od 30 do 45 let e stalno službo ali trgovino eveot. obrtjo. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Družinska sreča«.
17690
Drž. uslužbenec
r najlepši dobi življenja, simpatičen in nraterijelno podprt, se Seli sesnaniti z rospodično šivilje, čednih astnosti, staro do 36 tet, v svrho ženitve. Dopise na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Idealna ljubezen«.
17436
Mlad Dalmatinec
lastnik mizarske tovarn« v Splitu, želi radi event. ženitve znanja 6 Slovenko (tudi vdovo hres otrok), z nekaj premoženja, za-povečanje obrata. — Ponudbe e etiko, katera »e vrne, na podružnico Jutra v Maribom pod »Daima-tineo«. Diskrecija zajamčena.	17505
Trgovec
z vpeljano trgovino. «an-Mtičen m agita, ie£ ta-ioj poročiti trgovsko izobraženo, lepo, s temnimi očmi in lasmi, goepodinj-sko gospodično, e aii brez *omoženj», staro 19—26 et. Oziram se izrključno le na dopise e sliko in natančnim naslovom pod značko »Stroga diskrecija« na ogl. oddelek »Jutra«. 17828
40-letni udovec
bre« otrok, želeraiSki nastavljene« v Iijubljani — t-reunega značaja in prijetne »manjosti, ee želi v evrbo ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo staro 33—35 Ist. Obrtnice aE s premoženjem imajo prednost,. Sam« BBsne ponudbe sliko, lri »e na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretno««.
17841
Akademik
starejši, v ndnjem leta študija. Sče ptomšnfeo damo, H hi mu posoAla Din 10.000, d* doseže diplomo inženjsrja. Po diplomi obvezna poroka. Pogodba prt advokatu. Samo resne ponudbe sa oglasni oddeiek »Jutra« pod jHro »Oseda«.
1»»
Mlad gospod
mlad in inteligenten, z dobro Mužbo, se želi poročiti s gospodično, dobrega značaja. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Srečen zakon«. 17670

i 'št i i
KLAVIRJI!
Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kupujte na obrok«
od Din 400.—
pr t e svetovn» (abrilesle: BSsendorter, Steinway, F6r-»ter, Bdlzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih Izključno le sodni izveden«« in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestna trg štev. 3,
Velikanska ubira ▼ • e b
glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica.
193
% kontrabas
dober, naorodaj. Naslov v ogl. odd." »Jutra«. 17703
Pianino
črn, amerikanski sistem, sikoraj nov, ugodilo naprodaj. Naalov v ogl. odd. »Juitra«.	17825
Modern planino
8 krasnim glasom poceni proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. 17500
Klavir
Ebrbar, črn, 2.40 m in dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17805
KlavfrB
Strokovnjasko popravile klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglašenje najceneje iagotavlja tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2.	17837
Pianino
dobro ohranjen naprodaj. Nasfov pove oglas, oddelek »Jutra«.	17866
Čistokrvne Wke
mlade »Montafonce« mlečnega rodu prodaja Josip Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika — telefon 3. 17313
Plemenske golobe
čistokrvne galebe po 50 Din par proda Sever & Oo. t Ljubljani.	17612
Lep pes
naprodaj. Na«lov v ogl. odd. Jutra. 17831
Mala črna psička
ki ima na glavi belo liso in sliSi na ime »Lili«, se je zatekla od Bežigrada proti Ježi si. Najditelja prosim, da jo pripelje Stami-čeva ulica 3.	17676
Psico
pasme doberman poceni proda A. Bofikin, Dolenjska cesta 48.	17865
Zgubil se je pes
brak-jazbečar (Daobsbrac.ke) majhen, rtfjav, ki sliši na iime »Stoj« in nosi maanko št. 71. Proti nagradi ga je oddati v lekarni BakarčSč. Sv. Jakoba trg. 17927
Pes ovčar
leto star. izvrsten ouvaft laonodaj v Linhartovi tf'ici St.' 8.	17957
Graščina Čemšenik
pni Dobu proda v»led odo sjtitve pioega-vske paran-e dve izborni mlekariei, starejša breja e 6. teletom, lakotam je naprodaj popoj-Tuoms od.rava, srednje težka kobila kostanjeve barve v 8. leta. zanesljiva za težko kakor »a lahko vožnjo. Cena po dogovoru. Vprašati pri Framc Urbane. Ljubljana, St. Petra cesta števiika 1.	17878
vmrnm
Črna denarnica
1100 Din ee je izgubila nedeljo, dine 4. mapa med in % 6. nro popoldne v bolem avtobusu na progi Vič—Ljubljana (pošta). — Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda pri vratarja ▼ hotelu »Union«.	17804
Vsi v restavracijo
k Ivanu Rahnetu, kjer se točijo pristna štajerska in druga vina. vsaki dan sveie pivo, razna jedila vedno na razpolago. Priporoča ee X. io E. Rahne.
17043
Naznanjam
da sem prevzela staroznano
gostilno na Kette-Murnovi cesti 36 r najem. Točila bom pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina, ter imela na razpolago vedno gorka in mrzla jedila Sprejemam tudi aho-nente. Za solidno in točno postrežbo jamči Anto niia Postojna.	17341
Gostilna »Krčevinski dvor«
preje Cernovšek, otvorjena!
Gonj občinstvu naznanjam, da sem v svojj lastni hiši na Aleksandrovi cesti 79
MARIBOR otvoril gostilno. Točil bom lastno vino iz Slovenskih goric ter skrbel za točno in vestno postrežbo. Gostje vabljeni! — Franc Voerin. gostilničar.	17747
'iirflil
Pljučne bolezni
ozdravi dr. Peč-nik, pljučni zavod (Pri vat Lungenheil-anstalt), Sečovo, p. Rog. Slatina. — Prospekt 3 Din.
16267
Avinal
ozdravi alkoholika, ne da bi dotični vedel za to. — Stane 220 Din. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana — Komemake-ga ulica št. 17,<a.
17S84
Jecljavci!
Pavla Kovač, sipecijalisti-nja za govorilno gimnastiko bo otvorila tečaj v Litiji. Vpisovalo ee bo v torek. dne 13. maja med 5. in 8. uro rvečer v gostilni Pavle Mešek.	17831
5X365 — 1.825 Din!
Toliko pokadite na leto, če porabite na dan 5 Din! Ali n-i Skoda? Pustite kanenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Nikoprcst, ki stane enkrat za vselej s poštnino vred 76 Din, Vas odvadi kajenja tailcoj! G. Nikeln Martin. Farna vas št. 24. pošta Prevalje, piše: »Učinek je bil naravnost nepričakovan!« Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Ltadič, Komen-skega ulica 17-a.	72
Bencinski motor
10 HP počena prodam Pismena vprašanja m oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Stabilna tipa«.	16325
Pletilni stroj
osemiključni. dobro ohranjen, pod ugodnimi pogoji proda I. Rakove, Kranj 90.
16332
Parno lokomobilo
45 HP, znamke Umrait-Praha, skoraj novo prodam za 30.000 Din. Dopise na podTužnioo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Loke-mobiia«.	17253
Dieselmotor
30 HP, p* ugodni eeni prodam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 14684
Stroje
_ obdelovanje lesa, kovin, pločevine, žice itd., autoge-nične varilne aparate, zub-čanike, stroje za pralnice dobavlja nov* in rabljene Tehničn4 biro Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
15369
Parno lokomobilo
polstabilno, 20 HP prodam
zelo poceni radi povečanja delavnice. Ogleda se jo lahko še par dni v obratu Mato Vezmar. Voloder, p. Popovača.	17474
Motor
4 HP 300 volt, kupi Delniška tiskarna d. d., Ljubljana	17698
Horizontalni
jermen ilt
Dober faitariiat. železne kcnstrukcije. rabljen, toda ▼ dobrem staajju, v širino ca 1 m ali več, z avtomatsko opnemo za reguliranje. kupim takoj proti gotovemu denarju. Nujne pismene ponudbe nasloviti na Božidai Gavez. Za^ ■reb. Dalmatinska 9,'ITl.
17792
Iščem stavbenika
ki bi bil pripravljen v
lastni režiji preskrbMj ves materijal in popolnoma dograditi enonadstropno hišo na mojem zemljišču, proti mesečnemu odplačilu in dobrim obvestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do jeseni«. 17762
Potrebujete njuno od po moč!
V gospodarskih. družinskih, osebnih (zakon itd.) zadevah, zdravju, prehrani, iskanju posojila, rešitvi d.»!gov, zidanju, nakupu. prodaji posestev, trgovin. mlin >v, gostiln itd. Nasvete daje: »Marstan«. Koroška 10. Priložiti Din 10.—, 3 znamke. Prijave prodaje posestva brezplačno.	17754
Kdo
ve za dober nasvet dobre
ideje, iznajdbe ali dru^re prilike, s katerim se da zaslužiti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nopretirane zahteve«.
17861
Kdo ve
za dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe po«! šifri) »Praktično originalno« na oglasni oddelek »Jutra« 17802
Elektromotorje
transformatorje, razne stroja, elektroanaterijal, aparate, popolnoma tovarniško nove, iz zaloge bivše firme Transformator prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana - Glince
Če nujno rabiš sliko
slike za legitimacije, iih dobiš v 10 minutah pri Jo-ško Šmucu. industr. in umetn. fotografu. Ljubljana. \Volfova ulica 12. 17242
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-precizneje
Franc Wollina
nrar, Gospoavetska c. 12.
35
Vulkaniziram
vse vrste avtopiašče in zračnice ter vse vrste gumijaste predmete. — Prva slovenska parna vulkaniza-eija puinija. P. škafar. Ljubljana, liimska cesta 10 17890
Predno kuoite kolo
st oglejte našo Teli ko izbiro koles:
„I>urkop", Orkan", „Gloria*' i. t. d. samo pri
»Tehnik" JOSIP BANJAI
Ljubljana. Miklošičeva c. 20 (Palača Okrožnega urada) iProdaja tudi na obro/eo t	7085
.1
»Tujsko prometno društvo" v Kranjski gori razpisuje
oddajo brivnice in mesto upravitelja
kopaliSča „Jasna" ob Pišenci.
Pismene oferte v zaprtih kuvertah je vložiti najkasneje do nedelje, dne 18. maja do 11. dopoldne. — Društvo si pridržuje pravico, oddati brivnico in mesto upravitelja kopališča brez ozira na višino ponudbe, oziroma nižino honorarja. — Pogoji, kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni.
rm
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf. Ljubljana. Snr. Petra cesta 25. 61
Weekend
iep, sotačen, južen, brrr-yetrorea prostor pod Rcž-nikom, z lepim razgledom, napol v gozdu, popoln mir. oddam za nekaj časa brez-ilačno tistemu, ki postavi Lolibico. Pripravne za re-konvalesoenta. Naslov pove oglasni oddelek »Jut ra -.
17912
Novosti ftovost! Železne služinska 8roio«l2< patent postelja zlo S
Siva, s tapeciranim ma-racom. zelo praktična za vsako hito. hotele, prenočišča, nočne s>ui< be In za potujoče ose. be stane Din. 450,— Ras pošiljam po polt* nem povretlu.
iVc fO zm«s/;o/fe t
.Moderna je da/nidamets samo svilena itokika. Ako ž elit«, da bo isita dobra £n oenejta, pišite šc danes dofprsnioo Trgovskemu domu Stermecki v CeHn iti 7a-htevajte najnoveiiše vzoroe. Enobar\'na umetna svila r rasnih modernih barvah. Da 28 meter. Crepip de Chine D™ 80, 90, 108. Grepp Geongette Din 135, Greptp satiri 206. Bogat s iefaera taifta. prafcie svite, svile ze podlogo i. t. d. Zaradi razpošiljati ja po ceJi Jajsosfeviji je vedno ogromna zaloga čn velika izbera. Naročila oeiz D?n 500 poštnine t>rosta. Veliki ihjgtrkaiiii cenik z več tisoč siikaimi po-poltnoroa &ast<xij.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje, št. 20. Dravska banovina.
Lesen* patent postelfo iložliiva. s tapeciranim madracom, tele p»aK« t>čna. stane Din. 280.—
telalta «»-%nnt«»ie— ftt»» scttubl)fnainoviie vrsti «U> »e Din. 1HU-
Lokomobilo
60—90 k. *., kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod *Lokom-ob:la 855«.	17815
Krojaški stroj
►Singer« malo rabljen, kompresor za avtoHčanie, De VSfbis na vozičku prodam po dogovoru. NasJov pove o<riasni oddelek »Jutra«.
17803
Pletilni stroj
»t. 10/60 cm poceni proda ali zamenja za štev. S Groeser, Ormož. 17605
Pozor, Izletniki!
Hotel »Zaka«. postaja Bled-Jezero nudi tsletnikom v grupah čez 10 ooeb "celodnevno prehrano (trikrat dnevno) tn prenočišče za osebo 35—40 Din. Hrana je prvovrstna Izletnike prosi-no, da najavijo svoj pri-hod. Predsezonska kompletna pen zija za osebo m dan 55—60 Din. inci postrežba Vse informacije daje dra-
gevolje oprava hoteli
106
Na Golico!
Izletnikom planincem ee
najtoploje priporoča »Hotel Tririav«, Jesenice.
uro
Na številne
ponudbe
meeardfcih pomočnikov javljam, da je mesto že oddano I. Chalupnik, Dom-iale.	17819 ' »peciJalte« tano boljših
„ _t ^BBOZOVIO,
Za*T»b. Cica. H.
CENIK bre-
plačno In
tranko!
se
v kleti in restavraciji Hotela Lloyd, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
zajamčeno pristno dalmatinsko vino iz vinogradov Roka, Vlahov otok Prvič, šepu-rine Dalmacija; Opolo, črno, belo liter po Din 12.—; čez ulico 1 Din ceneje. — Obenem točim tudi dolenjsko vino iz Gadove peči in štajersko vino. — Renoviran vrt in vpeljana elektrika.
Priporočam dobro domačo kuhinjo.
Sprejemajo se abonenti.
šolskim vodstvom se priporočam ob priliki majniških izletov.
FRANC BUČAR, restavrater
Vee kompletnih
umivalnikov
z marmornatimi ploščami proda
Hotel Štrukelj 6438
Lepota očesa in las
SEVB AS1ATIQUE. Z »porabe tega preparata dobimo (zvanredno bujne, goste tal dolge obrvj in trepalnice, s s tem dobijo eči tisti pikantni, dxa-žestni tn privlačljivi pogled. Din 46. ' NOIR D' ORIENT trna isto svojstvo kakor »Sive Asiatique«. samo da istočasno barva v temni barvi. Din 55. KOPEUI ZA OC1 daje o4em om samamljlvi. lepi la blesteči pogled. Oči postanejo bistre, svetle, ognjene. m rdeiile. trudnost to motni pogled tegi-ne. Din 5P.
ORiSOLDE nam daje po preteku ene noči naravno kodraste lase. Kodri to dolgotrajni in daj« vsakemu obrazu dražest in zamamljivost. — Din 48.
Sivi lasje
eo v resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame
cEXCELSIOR - HENNE»
od dr. Doraine & Cie., Pariz, barva la6e perfekt-no in enako v vseb niansah Samo barvanje je iako lahko in enostavno za vsakega posameznega. Ne maže roke. glave niti perila Popolnoma neškodljivo xa lase in za uspeh vsakemu jamčimo Garnitura 36 Din j CENTIPOLIA. kozmetiški zavod. Zagreb. Jariliieva 8 — Zahtevajte brezplačne i lu&trirane cenike! i26/«
Jtlaiilne stroje
za ohlajevanje prostorov, napravb ledu in izdelavo sladoleda itd. dobavljamo po najugodnejših cenah in pogojih. Manjše naprave dobavljamo takoj iz skladišča. »TEGMA«, d. d. ZAGKEB, Star&evičev trg 6
Hišni posestniki
ko jim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hi
stavbeniki
in vsa, tri hočejo vlažno ridovje osušiti oz-iioma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljiv izolačni preparat
Prospekte z navodili irporabe pošilja brezplačno
LJUBLJANSKA KOMERCUALNA DRUŽBA LJubljana, B!ešweisova IS.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
+
eo oo o t-
A. KIFFMANN Maribor 136/a
Hotespondentka
popolnoma samostojna, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, ameri-kanskega in dvostavnega knjigovodstva, nemške stenografije ter samostojnih pisarniških del, z 10 letno prakso in prvovrstnimi referencami išče mesto za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Perfektna korespondenlka«.	7076
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš preljubi soprog, sin, brat in svak, gospod
Janko Karbaš
gostilničar, posestnik, občinski svetovalec itd.
v četrtek, dne 8. maja, po kratkem mučnem trpljenju, ▼ 39. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, ▼ deželni bolnici v Grazu, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika je bilo v soboto dne 10. maja pripeljano iz Graza v Gornjo Radgono, kjer bo danes, 11. mas ja, ob 3. uri popoldne, pokopano na domačem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek v župni cer« kvi St. Petra v Gornji Radgoni.
Marija Karbaš, mati Mici Karbaš roj. Leyrer, soproga Obitelji Karbaš, Leyrer, Žlebnik, Karner, Sotlar, Hetzl.
Svaki, svakinje in ostali sorodniki
VTUTRO« št. 10S
19
Nedefin, TI. V. 1930
Emerson Hougti:
MOŽJE
Roman
XLII. POGLAVJE
»Ne,« je rekel doktor, »samo na vas je, za kateri svet se odloČite.« Pogledal sem ga, a on je dodal: »Seveda je to tudi vprašanje morale. Ce uničite ta zapisek, ostane druga stran brez vsakega dokazila v tej stvari.«
Spet si je otrebil nos in šel nekajkrat okoli mize, zamišljeno po-bešaje giavo. Nato se je obrnil k meni: »Navada je, da predajo poročni list soprogi. Zakon, svečeniki in zdravilstvo, vsi ti poklici se strinjajo v svojem gledanju na relativno vrednost zakonske zvestobe med obema spoloma. 2 e n a je tista, ki potrebuje dokazov. Vsa priroda ščiti ženski spol. Ona je zrenica v očesu Prirode — tudi zakon to ve.«
Stopil sem k okrajku kamina in vzel nož, ki je ležal na njem. Nato sem se vrnil k mizi in z dolgo potezo prereza! kožo na dvoje. Oba kosa sem vrgel v kamin.
»To je moj dokaz za to, da Ellen Meriwetherjeva ne potrebuje nikakega poročnega lista,« sem dejal. »Jaz sem v tej stvari priča zanjo!«
Polkovnik Sheraton se je opotekel k meni in mi tresoč se poda! roko. »Svobodno vam je, da se oženite z mojo hčerjo, je pričel.
»To je obenem dokaz,« sem nadaljeval, da se ne bom nikoli več srečal z Ellen Meriwetherjevo in da se prav tako ne bom srečal z Grace Sheratonovo, kakor hitro se oženim z njo. Vse, kar bo potlej, ni več moja stvar. Moja stvar — in tudi vaša, polkovnik Sheraton, in naibrže tudi stvar vašega sina.« sem se nasmehnil Harryju, »je samo to, da najdemo Gordona Ormea. Najprej si ga izgovorim zase. Ce ga jaz ne ubijem, tedaj storite to vi — in končno, če bo treba, vi, Harry. ker ste za to najmanj sposobni.«
»Tedaj je dogovorjeno, gospoda?« sem vprašal. Vrgel sem nož
na kamin in se obrnil k njim.
»Jack,« je rekel moj stari ščetinec doktor Bond, »Bog mi daj, da ne bi nikoli več videl moža v takem položaju. Žena, ki sem jo jaz ljubil, je zdavnaj umrla. Predobra je bila — vse so preveč dobre — kot zdravnik lahko rečem, da so vse preveč dobre. Samo v razpoki, ki zeva med njimi in nami, je nekakšna razlika, ki nam dovoljuje, da pred oltarjem lažemo sami sebi. Mi moški smo zato na svetu, da jih ljubimo — da jih varujemo — nje, ki so zenice očesa —« Obrnil se je proč, v obrazu mu je nekaj drgetalo.
»Ali se strinjate s tem?« sem strogo vprašal polkovnika Shera-tona.
Njegova roka je drhte iskala moje-. »Da,« je rekel. »Našega sdo-ra je konec, in ne samo to. Harry, podaj gospodu Cowlesu roko. Tako mi Boga, ljudje, naš srd naj se zdaj obrne zoper Gordona Ormea. Jutri se odpravimo v Carolino, odkoder imamo njegov poslednji naslov. Gospod Cowles, srce mi krvavi — zaradi vas, moj dragi. A tudi zaradi nje — zaradi nje tam gori. Sodnija vam bo kmalu in brez hrupa vrnila svobodo, kakor hitro bo le mogoče. Vi ste nas vse osvobodili in rešili. Težko preizkušnjo ste prestali. Dokazali ste, da ste pravi mož!«	■
A spet nas je nekaj zmotilo. Vrata na stopnice so mahoma odletela. V sobo je vsa zasopla planila črnopolta služkinja.
»Sedijo — tam — gospodična Grace — kar tako sedijo--«
je pričela z drhtečim, zatikajočim se glasom.
»Kaj je?« je ostro vzkriknil doktor Bond in skočil k vratom. Slišal sem, kako je naglo stekel po stopnicah. Mi ostali smo hiteli za njim, obsipaje služkinjo z vprašanji.
»Prišla sem noter, da bi pospravila sobo,« je hlipala, »pa sem jih videla, kako sedijo — ogovorila sem jih, pa se niso nič oglasili — klicala sem jih, a niso odgovorili — še zdaj sedijo tako. Zmerom tako--«	........
Kakor priplava težek oblak nad sivo, žalostno goljavo, tako se ie zdaj razgrnila na naše duše groza. Za trenutek smo obstali in pri-
sluhnili, nato smo krenili dalje, da bi videli tisto, na kar smo bili v srcu že pripravljeni.
Povem vam, da se v nas virginjskih možeh kaj težko in po malem porodi sum zoper kako žensko. Mislim, da nam je govoriti o takem sumu še težie. Nihče izmed nas ni nikoli vprašal doktorja Bonda, boječ se, da ne bi izvedel nečesa, kar je morda že vedel...
Zdaj je stal doktor s sklonjeno glavo za njo in stiskal njeno zapestje, kakor bi iskal žile, ki že ni več utripala. Slovesni izraz njegovega obličja je bil zgovornejši od vseh besed. Zdelo se mi je, da slišim njegovo molče izrečeno prošnjo, naj ostanemo mirni.
Sheratonova Grace je sedela za nizko toaletno mizico; njene napol odprte ustnice so se krivile v šibkem nasmešku, kakršnega je imela časih, ko je bila še otrok. Strmo je gledala v široko zrcalo, ki se je dvigalo pred njo. Niena leva roka j« ležala na mizi. desno je imela podloženo pod obraz in brado, kakor bi si z njo podpirala giavo, ki se je bila malce nagnila • na stran. Gledala je v svoj lastni obraz, v svoje lastno srce, v skrivnost človeškega življenja — in, o tem ne dvomim — tudi v skrivnost njegovih dveh svetov.
Njen oče je obstal staremu doktorju ravno nasproti. Slišal sem njuno hlipanje, ko sta jo polagala na belo posteljico. Še vedno je plaval na njenih ustnicah tisti drobni, skrivijeni nasmešek, kakor da je spet otrok, vsa spet otrok.
Stopil-sem k oknu in zdi se mi, da je pristopil tudi Harry tik za menoj. Pred menoj se je širila vsa naša dolina in se iskrila v poldan-skem solncu. To je bil prizor miru, ne pa tragedije.
A ravno ko sem pogledal skozi okno, je jeknil po vsej dolini signalni strel iz mesteca.Vrinašal nam je novice, novice iz Amerike!
Vsi smo skočili na noge. Videl sem, kako je polkovnik, ki se je dotlej sklanjal nad posteljo, vzdignil oči in se vzravnal. V groznični napetosti smo čakali. Trajalo je dolgo, neskončno dolgo — zdelo se mi je, da je mora! vsaj že trikrat miniti čas. ki ga je poštar potreboval. da nabaše v drugič, če je bi! tak njegov namen.
A drugega strela ni bilo. Znamenje je bilo osamljeno in zato tem bolj grozeče.
^atiia«1
ceni-
obc^'*'
da
se«1
0 In n. ^
ii


tved^0

."Ji"*
1026 ltv
gof
Naši proizvodi so opremljeni z zaščitno znamko.
ledenice za mesarje
hišno potrebo, zajtrkovalnice m gostilne Pivski aparatj Stroji za pripravljanje sladoleda in konservatorji Prenosni aparat za točenje limonade
BRAČA GOLDNER
tovarna omar za led, lesenih opre«
in kovinske robe Subotica, Jugoviieva 20, telef. 134.
Vinogradniki!
Širjenje raznih bolezni in škodljivcev preti z vedno večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za poken-čavanje OIDIUMA, TKTNIH MOLOV in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev.
AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM.
ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM.
MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte ne sme škropiti.
SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU.
AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z raztopino modre galice za istočasno škropljenje zaradi prihranka časa in delovnih moči.
Zahtevajte naša strokovna navodila in cenike na naslov:
BiLJAM A.
Telefon 3—80
D., BEOGRAD
Dušanovac.
Na morju v Aleksandrovem
9Perivoj6
je najprijetneje, če ste v vsej oskrbi v hotelu in restavrantu
Fina in zadostna kuhinja, lepe sobe. — Vsa oskrba Din 55. do 60.— dnevno. — Zasigurajte si abonement.
Javna skladišta
H| dručba z o. z.
LJubljana, Dunajska cesta št. 33
koncesijonirano javno in prosto skladišče ter špedicija
Občinske trošarine orosto skladišče
nudi veliko udobnost trgovcem in industrijcem zlasti zaradi nove
občinske trošarinske tarife

4610
Carine prosto skladišče — zveza po industrijskem tiru z glavnim kolodvorom — cene kulantne — izvrševanje naročil skrbno in točno
Telefon št. 2366. Brzojavni naslov: Skladišta

Tega, kar Vam danes nudimo, Vam ne moremo stalno nuditi. RIPS za hišne obleke, kariran ali progast, v veliki izbiri vzorcev, zajamčeno trpežen v pranju, 70 cm širok, za priložnostno ceno Din 17.— za meter. (Samo dokler traja zaloga.) — Dame v provinci naj zahtevajo naš brezplačni pomladni katalog (128 strani priložnostnih nakupov).


največja trg. in razpoši-ljalna tvrdka
<Bir*nanSQu darila
Mm Suttner, Upuhlfcuta 4
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna orotokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej Birmanske zapestne ure od Dm 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in franko.
REPROGE-BANYAI
s TO ZNAMKO SO
GARANTIRANO VOZLANE
TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI
Kufigoveško
Zahtevajte
vzorce s cenikom
platno in gradi
dobiva se najugodneje pri
M. NABBERGER I SIN,
HI	ZAGREB, Radišina 7 — Telefon 53-06
Generalni zastopniki in glavno skladišče za Jugoslavijo. - Tvornice M. O RAB*« I SINOVI, Praga, I>unaj, Gyor
\iaca,
■■ 'UimM


SUSAK
/7 * Veletrgovina vina osnovana 1876.
priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina:
Belo, opolo in črno.
SpeclaJMefe v sodih najmanj od 50 litrov
Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i >Dingač« z otoka 'Pelješca.
Priporoča svoja vfea v steklenicah o<3 3 m 7 dec i:
»Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek«
O kakovost naših specialitet v steklenicah in sodih se lahko prepričate
v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušaku v »Hotelu Kontinental«
kalkoc tudi po vseh boljih restavracijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih
»Jadranske plovidbe«.
Najbolje pa. se prepriča te,.>ak$>
sam! za poskušnjo naročite!
Vsa naročite se izvršujejo hitro jo točno.
I :
♦ ♦
: t t
t i
♦ i
♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
i
dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki
B. MOTO H, Ljubljana,
Vodnikov trg št. 5.
Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396
Litografskesa nadstrojnika
(faktorja) z večletno piakso in skušnjami, posebno za večbarvni tisk na offset in kamnotisk
išče večje podjetje.
V poštev pride samo prvovrsten strokovnjak. - Pismene ponudbe z zahtevkami na oglasni oddelek Juira pod 7014	7014
i
.TITAM" P. P., KAMMIK
Najmodernejše urejena
livarna mehke (temper) litine
5666
izdeluje vse odlitke pričenši od 1 dkg naprej- po načrtih, modelih vzorcih itd.
Zahtevajte specijelne ponudbe Hitra dobava — dobra kvaliteta!
30 let obstoječa dobro vpeljana
vinska veletrgovina
in točenje se radi smrti, — z vinom, sodi in stanovanjem takoj proda, pod najugodne širni pogoji. Cenjene pondbe je poslati na M O RIC S C H WA R Z, Dol. Lendava	6441
RAZGLAS
V ponedeljek, dne 12. maja 1.1. se bo pričela
JAVNA DRAŽBA
V	zapuščino pokojnega Strahla Karola, grajščaka iz Stare
Loke, spadaiočih premičnin. Prodaja se bo vršila predvidoma
V	nastopnem redu:
[12. maja vse rastline iz cvetličnjaka in drva; od 13. do 22. maja umetniške slike in skulpture; od 23. do 30. maja majolke, porcelan, steklenina —
moderno in antično; Od 2. do 4. junija knjige, svetilke ter srebrnina; Od 5. do 10. junija obleka, perilo, tkanine; od 11. do 13. junija kuhinj, posoda in razni predmeti; od 14. junija dalje moderno in antično pohištvo v garniturah in posamezno ter vsi ostali^predmeti.
Dražba se bo vršila od 12. maja t. I. dalje vsak delavnik, jrvzemši v sobotah od 8. do pol 12. ure ter od 14. do pol 18. ure v Strahlovi grajščini v Stari Loki poleg Škofje Loke.
Predmete, ki se bodo prodajali na dražbi, si lahko ogleda jrsak kupec pol ure pred pričetkom dražbe v grajščini.
Seznam vseh premičnin, ki bodo prodane na dražbi, z *>/.načbo cenilne vrednosti, ki bo obenem vsklicna cena, lahko dobi vsak interesent proti plačilu gotovih izdatkov 20 Din pri podpisanem notarju.
Dražbene pogoje zamore upogledati vsak med uradnimi .urami v pisarni podpisanega notarja ali pa pri okrajnem sodišču v Škofii Loki, kjer lahko upogleda tudi cenilni zapisnik.
Škofja Lo.ka, dne 7. maia 1930.
Števo Šink,
7005	notar kot sodni komisar.
POmLHDIlE
novosn
ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD.
i«
PRI
NOUHK-U
LJUBLJMIH
KOI1GRESI1I TRG 15
V VELIKI IZBIRI IN
NAJCENEJE!
Pšenična krušna moka 4 po Din 2.75
m »»
»»
1.60 1.30 1.30 1.—
Pšenična krušna moka 6 Pšenična krmilna moka Pšenični otrobje debeli Pšenični otrobje drobni
Cene se razumejo brezobvezno za kg, netto, franko mlinska postaja, plačljivo ob blaga.
Pri večjem odjemu napravim posebne ponudbe.
F. JUVAN
VALJČNI MLIN, Srednje Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	1027
1» »»
M 1»
brutto za prejemu
Prevozni tri c i ki j f
sc iz-de'utie)o za trsovce, i>eic-e h! mesar?« v različnih modelni. — Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L, Ljubljana.
(leseno pletivo) v.a strope in stene
Parketne deščice Trstje za strope
Bali ula
Stresno lepenko in lesni cement dobavlja
Jos. R. Puh, Ljubljana
Gradaška nlica št. 22 - Tel. int. it. 2513
ICentralne r t ,nžfr, f
Gustav Zemanek
& Co,
družba z o. z.
k ii i' | avc
vodo vo de
___________ ul. st. 10 — Telef. 2621
Tekstilbazar, Ljubljana - Krekov trg IO!
Ugodni nakup manufakturnega blaga nam daje možnost nuditi kupojočemu občinstvu po zelo, zelo nizkih cenah
potrebna oblačila za malo denarja.
Nikako varan je, temveč resnično ugoden nakup! Nikogar se ne sili k nakupu — vsakemu je ogled prost, da se lahko prepriča o resni in ceni ponudbi.
Navajamo le cene blagu, ki ga vsakdo posna:
iaa. ■«■(■■ . po Din 80.— do Din 150.-
Kamgarni i Koverketi } Sukno J
la. Popelin za damske obleke 100 cm la. Rips za damske obleke 130 cm . Kasha 110 cm
Crepp-Satin 110 cm ...» » Crepp-Georgette, 110 cm . • • • Najfinejši Crepp de chine . • ■ Prima Crepp de chine . • ■ * Prav lepi Crep de chine , , , » Umetna svila tiskana ■ * • »
Umetna svila gladka.....
Batist, Etamin......
Razni creppi, zefir križast . . ■ Flanela za srajce . . • • * Flanela la. za srajce . , » ■ Oksfort za srajce ..»«■» Silk barvan la. 70 cm , , . . Gradi za žimnice . * t » ■ Brisače ...•>•»» Brokat za pohištvo . . ■ » ■ Razne tkanine, platno, šifon , ( ■ Damastgradl rožast 120 cm ■ ■ • Damastgradl rožast 80 cm ■ i ■ Posteljne garniture	. • ■ ■
Zastori, meter .•••*«
Velika množina ostankov vsakovrstnega blaga po čudovito nizkih cenah!
•	■	■	•	>	>	35.—			
1	•	•	a	>	>	70.—	>	>	90.—
I	•	•	■	>	»	35.—	»	>	60.—
				»	»	120.—			
(	•	■	•	>	>	120.—			
■	■	■	«		>	150.—			
■	1	■	*	>	>	100.—			
*	•	■	■	>	»	70.—			
*		■	•	>	>	16.—	>	»	18.—
t	*	*	•	>	»	20.—			
•	•	•	»	>	>	15.—			
*	■	■	■	>	»	8.—	»	>	10.—
e		■	■	>	»	8,—	»	»	10.—
*	»	*	■	>	»	12.—	>	»	14,—
*	(	1	■	»	»	10.—	>	>	12.—
				>	»	16.—			
				>	>	25.—	»	»	30.—
■	. ■	■	■	»	>	7.—	»	>	9,—
t	■	«	■	>	>	40.—	»	>	80,—
■	•	■	•	>	>	6.—	>	>	12.—
				>	>	30.—	>	»	40.—
				>	>	20.—			
■	(	■	■	»	»	250.—			
*	•	■	*	>	>	15.—	>	>	20.—
Tekstilbazar, Ljubljana - Krekov trg IO!
raznih velikosti, pojačene
konstrukcije, avtogeno varjene,
izdeluje: Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža	■

Siimnermški bencin električni mali traktorji
najidealnejši stroj za prevažanje materijala.
Bencin električne male lokomotive
za polja, tovarniške tire in rove.
dinamo motorji za neodvisno preskrbo toka.
vozne motorne sesalke
za poljedelstvo, vrtnarstvo in cestne gradbe.
stabilni in voznibeiiciii bencol'motor ji
najmodernejši, najekonomičnejsi stroji na krogličnih ležajih.
MASCHINEN und WAGGONBAU-FABRIKS. A. G.
in SIMMERING
VVIEN XI., Hauptstrasse 38—40.
Inženerski biro JULIJ BREITW1ESER ZAGREB, Vodnikov 11 Tel. 26 89
Zastopstvo:
PRAVILNA POT
KI VODI DO OZDRAVLJENJA ŽIVCEV!
Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbada-nje, nadležne bolečine, omedlevice, strašljivost, šumenje v ušesih, motnje pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje velje za delo in druge slabe pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste
osvobodili vseh teta
bolečin V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah.
Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur
popolnoma zastonj
če ga zahteva od dolnjega naslova.
Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega vestnega iska-jočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe!
Prepričajte se sami,
da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. Zadostuje dopisnica na:
ERNST PASTERNAK, BERLIN, S. O«
Michaelkirchplatz Nr. 13., Abt. S19.

•w
Šivalni stroji
.Gritzner' ,Adler4 ,Kayser4 in kolesa, najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji „U rania"
so samo
pri
Jos. Peteline Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Telefon 2913.
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
Razpis
Pločeoinaste sode
Mrovat & {JConrp.
-Hjuhtjana-
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje 2 službeni mesti, in sicer
občinskega dacarja
za pobiranje občinskih trošarin na alkohol z nastopom 1. junija t. L in
šoferja
za motorno škropilnico, ki mora biti izučen ključavničar event, mehanik.
Prošnje, opremljene s spričevali usposobljenosti in dosedanje zaposlenosti ter z navedbo plače, je vlagati pri županstvu v Mostah do 17. maja t. L	€451
Županstvo občine Moste pri LJubljani.
GOSPODARSKA
RAZSTAVA
7014
V PRAGI
se bo vršna letos
od
maja
Razstava in njeni oddelki:
Razstavni trg za plemensko in klavno živino ter konje.
Gozdarska razstava »Varstvo gozdov«. Razstava psov vseh pasem iz cele države 31. maja in 1. junija. Razstava rastlinske produkcije.
Mlekarska razstava: mlekarski stroji, priprave, ustroji in mlečni izdelki.
Gospodinjska razstava.
Razstava perutnine, golobov !n kuncev.
Veliki nakupni trg mastne sviitšadi 25., 26. in 27. maja.
Razstava novosti v gospodarskih strojih in orodju.
Razstava češkoslovaških izdelkov iz tujine.
Na razstavno izkaznico 33% popusta la češkoslovaških železnicah. Cena izkaznici: Kč 21.— za III. razr. Kč 22.— za n. razr. vlakov
Informacije datie:
Vystavni vj bor, Praha II., Florenc
„ALPEKO« trg. - i n <1. družba z o. z. Ljubljana	126
nudi po dnevnih cenah
Ia portland cement
svetovnoznanih znamk »Salona« (Tour), »Colossus«, taljeni cement
wSALOi\IT«
azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: »Split" A. D. za Cement Portland
Z A L U Z I J E.
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce ire lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
PETER KOBAL
Kranj —■ Slovenija Brzojavke: Kobal. TeL interurb. 32;
BREZPLAČNI
CENIK
DIREKTNO TOVARNE
vKlinpenfhalu, Nemčija, ali iouarn . sklod iiča cz jpec trgovine, Maribor.
VIOLINE
MflNDOUNE
O^IDI« 35- TRMBURE
T^^flofTBT
od Din 38 ' R0€NE HRRMCMKEodtm85"
» 505- KROHRTlčNE ■> 1590-

MEINEL HEROLD,Maribor
- m-"iOI-B
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani.