OBISK NA DOMU Nova jugoslovanska višinska rekorderka je Šiškarka 7350 metrov "v žepu"... Med trinajsterico fantov v odpravi Planin-skega društva Ljubljana-Matica se je na dva meseca dolgo pot v Afganistan odpravilo tudi drobno, postavno dekle, 22-letna Slavica Mre-žar iz Šentvida. Cilj odprave »Hindukuš 77« je bil opraviti čimveč napornih vzponov v slo-vitem Hindukušu, obenem pa osvojiti Nošak. • Po vrnitvi smo rekorderko obiskali na domu. Slavica Mrežar je študentka 4. letnika Visoke šole za telesno kulturo, kjer se je odločila posvetiti alpinizmu, planin-stvu in turnemu smučanju. • V sobi je dokaj hladno, po stenah polno posterjev znanih avtomobilskih asov, smučarjev, v kotu polno vrvi in osta-le alpinistične opreme. Miza ipolna knjig, zvezkov, zapiskov, Slavica zatopljena v učenje. • »Kako, da ste se odločili za sodelova-nje v odpravi?« • »Zelo, zelo dolgo sem premišljevala, ali naj se prijavim na društveni razpis ali ne. Vedela sem, da bom edina ženska. Končno sem se odločila za. Toda, nobenih prednosti nisem imela. Izpolnjevati sem morala vse pogoje, kot ostalih 13 moških članov odiprave, to pa je določeno število težavnostnih vzponov in delo za odpravo. Seveda sem bila vesela, ko sem izvedela, da sem izbrana. Toda, to je bila hkrati tudi velika obveza. Do odhoda na pot (7. julija) sem veliko hodila v Šentviški hrib, na trim stezi v Mostecu sem vaje delala s podvojeno močjo, obenera pa ob sobotah in nedeljah hodila plezat v Kamniške Alpe.« Nošak je »padel«... • »In kako je šlo naprej?« • »Najprej smo se s kombiji odpeljali v 7.400 kilometrov oddaljeni QUAZI DEH. Tu smo skupaj s 60 nosači v treh dneh spravili vso opremo do baze, ki je bila na višini 4.550 metrov. Tabor ena smo posta-vili na višini 5.600 metrov. Tu še ni bilo snega, v glavnem le grušč. Tabor dve je bil na višini 6.300 metrov, tabor tri pa na vi-šini 6.900 metrov. Na vrh se sploh nisem mislila odpraviti, saj sem čutila veliko utrujenost. Za trening sem šla v tabor ena in nazaj v bazo, nato sem se povzjpela do tabora dve, dan kasneje v taboru tri pa Slavica Mrežar: »Ni mi žal, da sem poskusila!« sem se zelo slabo počutila. Ponoči me je v šotoru zbudilo bitje srca, tako močan pulz sem imela. Kar nazaj sem hotela. To-da, na srečo sem se dovolj odpočila in akli-matizirala, obenem pa tudi nabrala dovolj volje. Tako smo 17. avgusta zdravnak od-prave Meško, Hamberger, Suhač in jaz do-segli srednji vrh Nošaka na višini 7.350 metrov.« • »Občutki na vrhu?« • »čutila sem močno utrujenost. Tako prazen si, opraviš obvezno fotografiranje in si žcliš čimprej dol. Na vrhu smo bili opoldne, pihal je močan veter, nebo je bilo temnomodro. Srce čutiš v sencih in lahko sam šteješ njegove silovite udarce. Šele ob hoji navzdol ti počasi prihajajo občutki zmagoslavja. Počasi se spuščaš navzdol, v bazi si šele drugi dan. In nato sledi dolga, enolična vožnja iz Afganistana domov v Ljubljano. Medtem