Kmet, ki
ni videl morja
Pred dvanajstimi Ieti se je za Bežigrad oziroma vTamačevo pri-ženil zdaj 40-letni Janez Omahen iz litdje. Leta 1964 je njegova žena podedovala po svoji teti hišo in hlev ob Tomačevski cesti 46 in pa (Arog 12 hektarov zemlje. Ta zemJja zdaj prehra-njuje tri ljudi: gospodarja Omah-na, njegovo ženo in njunega enajst-letnega sina.
»Dvanajst   hektarjev    zemlje   je kar   lepo   posestvo,   pa   Se   blizu mesta ste. To je ugodno, kaj ne?« »Res,  le  dva kjlometra  srao od mesta,   toda   ko   sva   prevaela   to posestvo, se  je hiša skorajda po-dirala,   hlev   je   bil   zgorol,   živine ni   bilo,   celo   brane. ali   drevesa (pluga   op.   p.)   ne.n »In   koliJto  živine   iroate   zdaj?« »Pet krav in  par konj.« »Torej    vam   gredobro?« »Kje   pa.   Tale   hiša,   v   kateri stanujemo,   morab   iti   stara   več kot  sto  let.   Grajena  je  iz  kam-na,   brez   tepieljev,   tla   pe   so  na zemlji.    Pozirai    je    tako    mraz, da  jek   ar   za   dva   prsta   Ivja  po stenah  v  sobah.«
»No, laio boste morda popra-vila, zgradili novo. Vprašanje je le, če zaslužite z zemljo dorolj, da   boste   to   zmogli?«
»Bolj tažko. Davka plačamo let-no okroe pol milijona starih di-narjev, z zemljo pa ne žaslužimo kdo ve koliko vei. Ce odStejem denar, ki ga porabimo za vsako-letna popravila, skoraj nič ne ostane. Presneto, da odkar fcme-tujem na tem posestvu še ni-sem *ral toliko denarja, da bi si   kupil   novo   obleko.«
»In   kaj   pridelale   na  va*i  aem-
lji?«
»Od 10—12.000 kg krompirja, kakšnih 3.000 kilogramov zelja, krave pa nam dajo 15—20 litrov mleka na dan.«
»Mesa  ne prodajate?«
»Se ne izplača. Premalo dajo zaaj. No, veliko zahtevajo, če ga   hodejo   kupiti   od   n>ih.«
»No, nekaj pa ste vendarle naredili v vseh t* dvanajstih letih?«
»Pt»t gotovo. Poaidali stoo m hlev, pa nakupili nekaj kmetij-skih »trojer: puhalnik, elektro-motor, kosilnico, scaiftne grablje. Precej me je stala tudi električna napeljava, okrog 700.000 starih din, pa vodovod. Toda vse to je treba    prigarati    i    rokami.    Po-
glejte,« stegnil je žuljave rofte, »delamp vsak dan' in ves dan. V vsem teni času z zano 4e niti enkrat nisva bila n» dopusra. Tudi v nedeljo ne mo^eva na zrezek. Sicer pa, morda se vam bo zdeio dudno: štirideset let imara pa  še  nisem  videl  morja.«
»In kako mislite, da bi zlezli na   zeleno   vejo?«
»Predvsem bi hotel imeti, zgra-diti primrno bivališfie. Ne potre-bujetn več kot dve sobi. Pa trak-tor bl si kupil rad. Sele potem je kmetovanje lahko donosno, 6e stroji delajo aate. Zdaj pa sko-rajda ne bom mogel do svojih polj, ko lahko voz prevažam le s konji. Na srečo imam hitre konje in v tenj prometu še kara pridem«
JANEZ OMAHEN
»Torej imate polja tiKH v bli-žini mftstft. Morda pa bi s pro-dajo parcel lahko prišli do de-niirja,   da   bi   si   opomogli.«
»Mogoče res, če bodo kaj dali za zemljo. Menda mi bodo nekaj pareel vzeli zaradi Siritve 2al. No, to vem, da moram dati. To-da aroudaciji Agrokombinata, ki mi hofie vzeti boršt, se bom uprl. Saj veste, kaj za kmeta good.K
b.   s.