izhaja vsak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
DU?fi10t° Trst’ Ulica Valdirivo 36, i? °n 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštni •ed °Vni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
UST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1723
TRST - ČETRTEK 1. FEBRUARJA 1990
LET. XL.
»Blokirana demokracija« in Slovenci
»Poročevalec Slovenske skupnosti«, ki je gla-v 0 sekcije Ssk za občino Devin - Nabrežina, je zadnji številki objavil uvodnik z zgornjim Naslovom izpod peresa M.B. (Martina Breclja).
roišljanje gotovo zasluži večjo pozornost in "a 2at° ponatiskujemo.
Deželni odbornik odgovarja B. Brezigarju
V središču pozornosti slovensko šolstvo
sil
mo
Ured.
Generalni tajnik KPI Achille Occhetto j* Sosto utemeljuje zahtevo po koreniti j eRovi svoje politične organizacije, rekoč,! .a na tak način med drugim odprli iz-iz »blokiranosti«, v kateri tiči italijan-. a demokracija že vsa povojna leta. Delfsko je tre]ja iskati prav v svojski »dru-gacnosti« KPI enega izmed poglavitnih gr<*ov, zaradi katerih ni v povojni Italiji Prišlo do resnične zamenjave političirh na oblasti. To premeno je dejansko (mi-svoje volje) onemogočala tudi in pred-sem sama KPI, ki je po eni strani vse-, °2i bila vodilna sila opozicije in kot ta-a tudi glavna sila potencialne nove obla-..l’ Po drugi strani pa je kljub vsem svo-m prenovam do zadnjega ostala »neza-, s']iva« z vidika zahodnih demokracij in el »neprimerna« za prevzem oblasti. Ta \eaa »vnaprejšnja odrezanost« od oblaki Je nekatere, zlasti PSI, privedla celo ta-: daleč, da so se povezali s strankami, kot KD, ki bi jim v normalnih razmerah °rale biti alternativne.
Yse to je imelo in še ima kopico nega-nih posledic za italijansko demokracro tud^- ’ a zaradi vrste posebnih okolnosti 1 m še posebej za življenje naše narod-stne skupnosti. Dejstvo namreč je, da se
avnina Slovencev od konca druge sve-Dr^Pe. v°ine do današnjih dni politično o-j^pdeljuje za komunizem in še posebej za v S tem pa je naša usoda postala v očeh kot1*16 na ne^ način »stvar komunistov«, lip me(^ drugim pove, pa čeprav na izkriv-ra ^.na^^n> globoko zakoreninjeni in široko kj Slrjeni stereotip o »slavocomunistih«, °as Slovence oziroma Slovane kratkonog0 enači s komunisti. Toda s tem, da je ZaU >>s*var komunistov«, je naša usoda lit na S^eI> sai ie P08*3*3 domena po-lcne sile, ki je v italijanski »blokirani« ltl°kraciji »izključena« z oblasti.
ter ^evet^a ie gornje izvajanje shematično ,j, zato v marsičem površno in krivično, sa' la°ramo v prvi vrsti poudariti prav mi, J nakazana shema med drugim ne upo-Va Ssk, v delovanje in smotrnost kate-
dalje na 3. strani ■
Deželni odbornik za kulturo in šolstvo Antonini Canterin je posredoval deželnemu svetovalcu Bojanu Brezigarju pisni odgovor na vprašanje v zvezi s predlogi o združevanju nekaterih slovenskih šol. Vprašanje, ki ga je Brezigar vložil že 14. januarja lani, je izhajalo iz namere tržaškega šolskega skrbnika, da združi didaktični ravnateljstvi pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu ter spremeni nižjo srednjo šolo Fran Erjavec v Rojanu v podružnico nabrežin-ske nižje srednje šole Igo Gruden. Svetovalec Ssk je tedaj poudaril, da gre za protizakonit postopek, kajti Londonski memorandum in Osimski sporazum izrecno določata ohranjevanje slovenskih šol,, ter da v postopku ni bilo mnenja deželne komisije za slovenske šole, ki bi se morala o tem predlogu predhodno izreči.
Odbornik Antonini je v dolgem odgovoru potrdil, da je komisija za slovenske šole tisti organ, ki bi moral izreči mnenje o predlogu. Dodal pa je, da se je komisija sestala 18. januarja 1989, potem ko je šolski skrbnik že poslal v Rim svoj predlog, kajti predhodno ni utegnil zahtevati sklicanja komisije. Ta pa, kot je dejal Antonini, ni hotela izreči mnenja, ker še ni bil odobren zakon za zaščito slovenske manjšine ter je torej šolskemu skrbniku odgovorila negativno. To mnenje je skrbnik posredoval ministrstvu za šolstvo in drugim pristojnim uradom, katere je opozoril, da zakon št. 1012 iz leta 1961 določa, da j.e mogoče šole s slovenskim učnim jezikom ustanoviti ali ukiniti samo z odlokom predsednika republike. Šolski skrbnik
dalje na 2. strani ■
Slovenski krščanski demokrati so imeli prvi kongres v Ljubljani
V Sloveniji se nadaljuje živahno delovanje opozicijskih političnih strank. V Mariboru je bilo v soboto, 27. januarja, zborovanje, ki ga je priredila združena opozicija, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa so Slovenski krščanski demokrati ta dan imeli prvi kongres, na katerem so odobrili strankin statut in politični program, ki bo osnova za volilno kampanjo. Potrdili so tudi Lojzeta Peterleta za predsednika in Franceta Miklavčiča za podpredsednika stranke. Zasedal je dalje mladinski odsek, ki je že ustanovil več sekcij.
Stranka je v polnem razmahu in utrjuje svojo mrežo na terenu. V svojem u-vodnem govoru na kongresu je predsednik Peterle naglasil, da se s Slovenskimi krščanskimi demokrati kristjani vračajo v politično življenje po skoraj pol stoletja prisilnega molka, kar jim — spričo bližnjih volitev — nalaga veliko naporov in tudi odgovornosti. Njihovo izhodišče je človek, njegovo dostojanstvo in osebna svoboda. Krščanski demokrati so za dosledni politični pluralizem. Moralna kriza ki spodjeda družbo pa terja ponovno vzpostavitev osebne odgovornosti. Zahtevajo neodvisno sodstvo in samostojne sindikate, dolgoročni cilj je demilitarizacija Slovenije. Suve-
renost slovenske države mora jamčiti nova ustava. Ujeti hočejo korak z Evropo tako v političnem, kulturnem kot tudi gospodarskem smislu. Zavzemali se bodo za ukinitev družbene lastnine, za tehnološko razvito industrijo, za pospeševanje male in srednje industrije ter za podporo kmetijstvu. Zaposlenim hočejo zagotoviti socialno varnost s kolektivnimi pogodbami. Posebne pozornosti je deležna tudi družina, kateri je treba zagotoviti materialne pogoje za ovrednotenje materinstva. S posebno resolucijo so krščanski demokrati zavzeli tudi stališče do vprašanja splava, zaradi katerega so se v preteklih dneh znašli sredi polemik in napadov. Menijo, da je treba težiti po odgovornejšem odnosu do življenja z vzgojo in izobraževanjem ter zmanjšati število splavov, vendar ne z restrikcijami in represivnimi metodami. Politiko do Slovencev zunaj Slovenije mora voditi izključno narodno načelo, z manjšinami doma pa hočejo živeti v sožitju in spoštovati njihove pravice. Razčlenjeni po-: litični program Slovenskih krščanskih demokratov obravnava med drugim vzgojo, izobraževanje in znanost, kulturo in telesno kulturo ter urejanje prostora in var-| stvo okolja.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 4. februarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Čarovnica Minka in čarovnik Gregor«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željrh;
14.00	Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterday ali »Od jutri ne kadim več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
II središču pozornosti slovensko...
nadaljevanje iz strani 1
■ PONEDELJEK, 5. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantav-torji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Komorni mešani zbor iz Postojne; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika;
14.00	Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš (o ekologiji); 16.00 Ob 85-letnici skladatelja Vilka Ukmarja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 6. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Moč besede« (Josip Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronica;
16.00	Ob 85-letnici skladatelja Vilka Ukmarja; 17.C0 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■	SREDA,	7. februarja, ob: 7.00	Jutranji	radi'ski
dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška	posvetovalnica; 12.40	Zgornjevipavski
mešani zbor iz Podnanosa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poroči a in	deželna	kronika; 14.10 Otroški	kotiček:	»Črno
na	belem«;	14.30 Na goriškem valu; 16.00	Pianist-
ka in skladateljica Hilda Horak; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas;
19.00	Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 8. februarja, ob: 7.00 Jutranji radrski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Komorni mešani zbor iz Nove Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Ohs-ba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15 10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918 - 1941; 16 00 Poklon Prešernu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
C3 PETEK, 9. februarja, ob: 7.00 Jutranii radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska: 12 40 Moški zbor Provox iz Nove Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika: 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15 10 Kulturni dogodki; 16.00 Mladi evropski izvajal i v palači Labia v Benetkah; 17.00 Poročila in ku'f ir-r.a kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vopa in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19 00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 10. februarja, ob: 7.00 Jutranji ra^ipki dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Valčki in polke; 9.45 »Sreča je kakor sonce: ka^a- e najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 11.35 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Moški zbor Razpotje s Cola; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro. « — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske dolre;
16.00	Sobotno poopldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in ku'-turna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.00 V a-dimir Bartol: »Alamut«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na codišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157. Odgovoni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
je torej za leto dni odložil sklep o združitvi obeh didaktičnih ravnateljstev, medtem ko je v zvezi z nižjimi srednjimi šolami pozval oblasti, naj čimprej ocenijo stališče komisije za slovenske šole, da pride lahko pravočasno do izdaje ustreznega odloka, »da ne bi prišlo do razlik v ukrepih, ki zadevajo obe jezikovni skupini«. Odbornik Antonini dodaja, da sklepi ministrstva v zvezi s tem vprašanjem še niso znani; sicer pa je deželni odbornik zagotovil, da je že posegel pri šolskem skrbniku ter deželnem šolskem nadzorniku in da bo posredoval tudi pri ministrstvu za šolstvo ter ga prosil, naj poglobi vprašanje tudi glede na stališča, ki jih je zavzela komisija za slovensko šolo.
O financiranju kulturnih dejavnosti manjšin
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je 24. januarja naslovil na
predsednika deželne vlade Biasuttija vpt šanje v zvezi z zakonom o obmejnem p® ročju. Najprej ugotavlja, da je bila 17. j nuarja v Rimu posebna seja, ki je bila p svečena že omenjenemu zakonu in ki S se je med drugimi udeležila predsednik d želne vlade Biasutti in podpredsednik Fr?1 cescutto. Tiskovne agencije in krajevni tis so — pravi Brezigar — obširno poročali tem srečanju, vendar niso niti z besedi1 omenili člena, ki zadeva financirani e k11 turnih dejavnosti slovenske manjšine Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Gre ! člen, ki ga še najdemo v besedilu zakon katerega je odobrila poslanska zbornica, ki je bil nato črtan po sklepu osrednje vi de. Svetovalec Slovenske skupnosti za naproša predsednika deželne vlade, naj P jasni, ali je v paketu sprememb, za k tere so dosegli sporazum na seji v Ri® dne 17. januarja, tudi člen, o katerem i bilo pravkar govora, in kaj namerava d' želna vlada ukreniti, da se v zakonu t obmejno področje ohrani člen o financi® nju kulturnih dejavnosti obeh manjšin.
rili
rabi
jih
bere
in d
raz^
zah
od
ved
zate zači me se t slo\
na 1 še 2 ond Ust gos mo
nih
Tesno sodelovanje	m
»Med Češkoslovaško in Italijo se je začelo docela novo obdobje medsebojnega sodelovanja«: to je 24.1. v Pragi izjavil če-j škoslovaški zunanji minister Dienstbier po pogovorih, ki jih je imel s šefom italijanske diplomacije De Michelisom. Ta je med obiskom v Pragi imel še srečanja s predsednikom Havlom, ministrskim predsednikom Čalfo, s predsednikom parlamenta Dubčkom in s češkoslovaškim primasom, j kardinalom Tomašekom. Zunanji minister De Michelis je svoje vtise po pogovorih v'
Pragi strnil takole: »Češkoslovaška nujno!
prosi za gospodarsko sodelovanje in mi bo-
mo to prošnjo podprli na dvostranski in večstranski ravni«. Med bližnjimi cilji novih odnosov med Rimom in Prago je najprej ta, da bi dvostransko sodelovanje doseglo raven, kot jo ima Italija s Poljsko in Madžarsko. De Michelis je tudi dosegel načelni pristanek češkoslovaške vlade na vključitev v srednjeevropsko skupino, u-stanovljeno meseca novembra v Budimpešti, in ki povezuje Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo. Konkretno bo ta
nova skupnost zaživela na vrhunskem S1 stanku, ki bo zadnjega julija in prvega a’ gusta v Benetkah, in Italija resno raču® z možnostjo, da bo tedaj enakopravno P1 vzoča tudi Češkoslovaška kot peta člani® te skupnosti. De Michelis in Dienstbier st se tudi strinjala v tem, da bi bilo treba Ž v tem letu sklicati vrhunsko konferen® za varnost in sodelovanje v Evropi, imen1 vano tudi »Helsinki 2«.
Kar zadeva dvostransko sodelovanj1 sta se Praga in Rim dogovorila o vrS sporazumov, ki segajo na razna področj: od gospodarskih do kulturnih izmeni a' Italija je tudi načelno obljubila kredi* Češkoslovaški, ki nujno potrebuje zahod® podporo v sedanji fazi premagovanja g1 spodarskih težav v času, ko se je drža*' rešila diktature in se usmerila po poti d' mokracije. Na pogovorih v Pragi so se d1 govorili tudi o tem, da bodo v bližnji p® hodnosti odprli italijanski konzulat v Brat slavi ter češkoslovaška konzulata v Milj nu in Benetkah. V načrtu pa je tudi 0£ prava vizumov za potovanja v obe smet
lia
tisi
je <
hja
STTlI
Pit,
ose
kor
me
USJ
9a
op?
tiec
ki
»I
EGS BO NUDILA POMOČ
Evropska gospodarska skupnost je sklenila, da bo dodelila področjem severo-za-hodne Evrope, ki jih je prizadelo silovito neurje, nujno pomoč. Po prvih cenitvah je neurje povzročilo škodo za več milijard dolarjev. Silno deževje, med katerim je pihal nenavadno močan veter, ki je dosegel tudi 175 km na uro, je povzročilo skoraj sto smrtnih žrtev, še vedno pa pogrešajo nekaj ljudi.
Naj hujše je bilo v Veliki Britaniji. V južnih predelih otočja, ki ga je zajela ujma, je umrlo 45 ljudi. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Severne Francije, Nizo-
| zemske, Belgije, severnih predelov Nem11 | je in Danske. Zaradi močnih valov so bi j še posebej zaskrbljeni na Nizozemske® saj so se starejši ljudje spominjali trafdj nih posledic podobnega neurja iz leta 195' ko je morje predrlo jezove in preplavil velik del države.
V Severnem morju je izginila manjl danska trgovska ladja, na krovu katere j bilo šest mornarjev. Srečno pa se ie l'i kij učilo reševanje 56 članov posadke ® sovjetski ladji »Briz«, ki je zaradi okvaf na motorju plula brez nadzorstva po S1 vernem morju.
re
str
vaj
bis
in
lož
se
Soc
val
mr
noi
vi
in
no
M a
Pri
de
ko
sti Pii lal 4 a de
ZAGATE NAŠEGA JEZIKA
POGOJI ALI RAZMERE?
V današnjem sestavku bomo spregovo- j — Nova rasa policijskih psov (pravilno, nli o neustrezni, površni ali celo napačni i pasma).
rabi nekaterih besed, izrazov in zvez, ki j — Naša mladina raste v napredni sredini
PROSTOR MLADIH
jih pogosto srečujemo v naših časnikih, eremo v sporočilih ah vabilih ustanov ln društev, najpogosteje pa jih slišimo pri raz§°vorih po predavanjih, pri okroglih mi-Zah ah na občnih zborih, ko želi marsikdo °d Poslušalcev kaj »bolj imenitnega« po-Vedati, pa se prav vse ne posreči.
Slovenci se navadno stvarem čudimo, zato pravimo: Čudim se, da ga še ni. Ves za.cuden je opazoval naše početje. Izraz »to 111(2 čudi« je neslovenski. Prav je: Čudim te temu. Tudi »to me je zelo začudilo« ni s °vensko; prav: začudil sem se.
Večkrat slišimo: Slovenci smo domačini ?a teh tleh. Avstralskih domačinov pa je le Se zelo malo. V športnem poročilu pa sem °ndan bral: domačini so premagali goste.
strezneje bi zapisali domači igravci ah 9°stitelji. Ker gostiteljem torej ne pravi-m° domačini, ni razloga, da bi imeli v šport-nih poročilih izjemo.
Tudi glagol uspeti se večkrat uporabil1 nepravilno, prav posebno v dnevnem fsku. Kar naprej beremo stavke kot: Da Jf Gorbačov uspel doseči, kar je želel. Ita-lia ja uspela omejiti uvoz nafte. Tega ni-S7no uspeli narediti. Uspel sem položiti iz-hd. Glagol uporabljamo navadno v 3. °sebi s tako imenovanim logičnim oseb-koin, izraženim z dajalnikom. Sporni pri-rrieri bi se morah glasiti: ... Gorbačovu je UsPel0 doseči; Italiji je uspelo omejiti; te-9a nam ni uspelo narediti; uspelo mi je °PJ'aiuti ali narediti izpit.
Napačnih izrazov bi lahko naštevali v nedogied; danes zapišimo le tiste primere, 1 Se najpogosteje nepravilno uporabljajo: V zadrugi Dolga krona imajo prostora za 160 grl goveda (prav: glav živine).
(prav: okolju).
— Danes je ravnatelj službeno odsoten (prav: uradno).
— Pri diskusijah uporno zavračajo vse predloge (prav: trdovratno ah vztrajno).
— Hranilnica na Opčinah ima 3.000 mJ koristne površine (prav: uporabne).
— Na ekskurziji so se dijaki spoznali z novimi dosežki (prav: seznanili).
— Ponesrečil se je med vožnjo v smeri Opčin (prav: proti Opčinam).
— Od večih strani nam sporočajo, kaj se dogaja na Vzhodu (prav: od več).
— To ni nič drugega kot veren prevod iz italijanščine (prav: zvest).
— Še danes marsikdo dela v slabih delovnih pogojih (prav: razmerah).
— Mladini je treba dati pogoje (prav: možnosti) za delo.
— Za takšen način dela ni pogojev (prav: ni možnosti).
— Na polju gospodarstva moramo še marsikaj narediti (prav: v gospodarstvu ah na gospodarskem področju).
— S pomočjo zvez se je dokopal do tistega mesta (prav: po zvezah).
— S pomočjo pisalnega stroja (prav: s pisalnim strojem).
— Po preteku enega meseca se mu je zdravje izboljšalo (prav: po enem mesecu).
— Vsak dan pride v mesto k nogam (prav: peš).
Take stvari se pač dogajajo z našim lepim jezikom, verjeli ali ne (prav: če verjamete ali ne).
i	Robert	Petaros
»Blokirana demokracija« in Slovenci
tedaljevanje s 1. strani te vendarle verjamemo. Toda po drugi ® teni je treba tudi priznati, da gornje iz-ajanje opozarja na nekatere silnice, ki ro . lsteeno krojile in še krojijo našo usodo ki so nas pripeljale v nezadovoljiv po-tej, v katerem se danes nahajamo. Da bi e nam bila lahko pisala tudi drugačna u-v,.a’ ko bi se politično drugače opredelje-a h nam vsaj do neke mere potrjujeta pri-ete ostalih dveh pomembnejših narod-nstnih manjšin, ki živita v Italiji, se pra-1 Primera Nemcev na Južnem Tirolskem a Francozov v Dolini Aoste. Kot je zna-j.°’ sta obe ti skupnosti prišli v uveljav-Ipnju svojih pravic veliko dlje od nas in Pte tem najbrž ni postranskega pomena ejstvo, da se nista ne ena ne druga ni-0 1 Pomembneje vezali s KPI.
A vrnimo se k naši politični aktualno-
vice, tudi glede na potrebo po deblokira-nju italijanske demokracije. Iz povedanega celo izhaja, da bi za to imeli nekaj ro-sebnih razlogov prav kot Slovenci. Toda prav tu bi si dovolili tudi pripombo.
Slovenci v Italiji bi si namreč delali veliko utvaro, ko bi mislili, da bi s sprostitvijo italijanske demokracije oziroma s prihodom reformirane levice na oblast avtomatično prišli na dnevni red tudi naši specifični problemi. Prepričani smo namreč, da se Slovenci danes nahajamo v sedanjem nezadovoljivem položaju ne samo zato, ker smo svojo usodo odločilno vezah na stranko, ki mora danes ugotavljati svoj ideološki faliment. Zgrešeno je namreč po našem že to, da se neko narodnostno usodo ozko veže na neko ideologijo, pa naj bo takšna ali drugačna. Narodnosti je treba priznati neko avtonomijo, tudi v politič-
nem delovanju in nastopanju. Tudi v tem ne od danes ali od včeraj), smislu bi se lahko kaj več naučili iz izku
Kot ljudje, ki verjamemo v politični j JJtehzem (in ne od danes ali od včeraj), nko z velikim upanjem pozdravimo pri- šenj manjšin, ki so se v Italiji, pa tudi zu-dadevanja Achilla Occhetta in njegovih za naj nje, izkazale za politično modrejše ali em°kratizacijo vodilne sile italijanske le-1 vsaj uspešnejše.
3. številka skavtskega mesečnika »Jambor«
Pred dnevi je izšla tretja številka 19. letnika tržaškega skavtskega glasila »Jambor«. Med bralce je prišla s precejšnjo zamudo, tako da nekaj člankov žal nima več aktualnega prizvoka, saj so bili namenjeni času pred božičem in pripravi na ta krščanski praznik. V ostalem pa je vsebina, kot običajno, živahna in pisana. Tudi oprema priteguje, tako da človek z veseljem prelista vseh 32 strani.
Uvodnik razmišlja o kritikah na račun današnje mladine, o kateri pravi: »Vsi mladi smo jih že presiti. Če pa bi si korenito izprašali vest, bi se verjetno s katero izmed teh kritik tudi strinjali. Sam opažam, da so današnje mlajše generacije zelo apatične, da brezbrižno sprejemajo to, kar se jim dogaja in jih obdaja«. V nadaljevanju avtor »Grizly« poziva k temu, naj bi vsakdo sam pri sebi reagiral proti takemu stanju. Se vedno namreč velja geslo ustanovitelja skavtizma Baden-Powella, da je treba pustiti ta svet boljši od tistega, kot smo ga našli.
O mladostnikovi rasti in iskanju razmišlja tudi Marina v članku »Kam hitim?« Dve pismi uredništvu oziroma pismo in pa odgovor izpod peresa duhovnega vodje na Tržaškem Toneta Bedenčiča na neko prejšnjo pismo, se ukvarjata s šolskim veroukom, versko komponento skavtske vzgoje, vlogo voditeljev.
Več člankov je uvrščenih v rubrike za tri starostne veje skavtske organizacije. Rubrika »Vol-Vev« torej za najmlajše, volčiče in veverice, prinaša pravljico o izgubljeni ruti, igrice in drugo gradivo. V rubriki veje »Iz-Vod«, to je za izvidnike in vodnice, srednjo starostno vejo, je drugi in zadnji del poročila o poletnem taboru na Dolenjskem. V rubriki za najstarejše, roverje in popotnice, sta poročili o skavtskem šahovskem turnirju in o srečanju rojanskih skavtov, ki je decembra pritegnilo tudi tiste nekdanje člane, ki so začeli z delovanjem pri skavtih leta 1952.
Rubrika »Transkavt« prinaša tretji del opisa poti, ki sta jo opravila dva tržaška skavta v lanskem poletju, ko sta v enem zamahu prehodila slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana. V tem nadaljevanju premagujeta napore na Raduhi in v Kamniških Alpah.
Visoki Jastreb začenja z rubriko »Spoznavajmo naravo«. V uvodu ugotavlja, da je tržaška pokrajina za naravoslovce zelo zanimivo okolje, ker imamo na sorazmerno majhnem ozemeljskem prostoru zelo različne biotope, se pravi življenjske prostore, kot so obala, močvirje, reka ali potok, gmajna, gozd, obdelane površine in tako dalje. V tej rubriki bodo dobile skavtske skupine raziskovalne teme za boljše spoznavanje okolja. Najprej je na vrsti ptičjeslovje o-ziroma opazovanje ptic, ki živijo v naših krajih.
V glasbeni rubriki je članek o ansamblu »Qeen«.
Ob nedavni manifestaciji v Gorici proti nezadovoljivi vsebini vladnega osnutka o zaščiti Slovencev v Italiji objavlja »Jambor« nekaj ponatisov misli, ki jih je mesečnik zabeležil pred petimi leti z vtisi skavtov, ki so se udeležili veličastne manifestacije na Travniku 20. maja 1984. I Lilija objavlja nekakšno duhovno misel v obliki pripovedi, polne razmišljanj o duhovnih vrednotah. Na koncu je še risanka Mateja Susiča in pa prostor za dve kratki rubriki: Koristno čtivo I in Skavtizem po svetu.
»ČAROVNIK IZ OZA« V DEVINU
Številno občinstvo se je v nedeljo, 28. t.m., odzvalo vabilu devinskih pevskih zborov, da bi si ogledalo gledališko predstavo »Čarovnik iz Oza«. Dramatizirano pravljico ameriškega pisatelja Franka Bauma je v prostorih osnovne šole v Devinu uorizo-rila Mladinska dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« iz Sveč na Koroškem.
Večer se je začel s pozdravom predsednice »Dekliškega zbora Devin« dr. Vide Legiša Ušaj, čemur je sledil kratek nastop devinskega otroškega pevskega zbora »Ladjica«, ki ga vodi Olga Tavčar. Nato se je dvignil zastor in pred številno otroško publiko, kakor pred spremljevalci in ostalimi, ki so napolnili dvorano, je zaživela zgodba o mali Dorothy iz Kenthukyja, ki se je zaradi posledic silovitega neuria, ki je zajelo domačijo tete Emy, ponesrečila in naenkrat znašla v pravljični Ozovi deželi. Rada bi se vrnila domov, a ni vede1 a kako. Zato ji je dobra vila svetovala, naj se odpravi do grada, v katerem živi vsemogočni čarovnik Oz, ki ji bo pomagal. Na poti k Ozu pa je Dorothy srečala strašilo, ki bi rado imelo možgane, kositrnega drvarja, ki bi rad imel srce, in strahopetnega leva, ki bi rad bil pogumen. Vsi štiri e se v upanju, da jim bo Oz lahko pomagal, odpravijo do gradu, kjer živi čarovnik. Ta jim obljubi pomoč, a le pod pogojem, da uničijo hudobno Zahodno veščo, ki je bila pravi strah in trepet vseh, ki so živeli v tej deželi. Dorothy po naključju res uspe premagati hudobno čarovnico in rešiti prijatelje. Ko pa se vrnejo k Ozu, ugotovijo, da je ta le preprost goljuf, ki dejansko ne zna čarati. Kljub temu pa ta namišljeni
vsemogočni Oz zna pomagati strašilu in ga prepričati, da je znanje mogoče pridobiti tako, da se iz dneva v dan naučimo česa novega. Kositrnemu drvarju da veliko srce, ki si ga obesi okrog vratu in ga prepriča, da bo odslej lahko ljubil, kot je sicer že dokazal prijateljem, strahopetnega leva pa prepriča, da je pravi pogum v tem, da se zna izogniti nevarnosti. Mali Dorn-thy pa ne zna pomagati. Svetuje ji, naj gre do dobre vile. Prijateljska družba se torej spet odpravi na pot in ko prispe do dobre vile, slednja odloči, da bodo Doro-thyni prijatelji odslej vladali v pokraiinah Ozove dežele, mali Dorothy pa z malo čarovnijo pomaga, da se spet vrne domov v Kenthuky.
»Čarovnik iz Oza« je v režiji Francija Končana in Malke Feinig navdušil staro m mlado. Ob koncu predstave je v imenu Spd »Kočna« spregovoril dr. Anton Feinig, ki se je zahvalil za povabilo in opozoril na skupne narodnoobrambne značilnosti delovanja društev tako na Koroškem kot med slovensko narodno skupnostjo, ki živi v Italiji. Večer pa se je nadaljeval na sedežu devinskih zborov, kjer so se korešM gostje in domači obiskovalci pogovorih, malo prigriznili in tudi nekaj zapeli.
»SPOMINI NA SLOVENCE I., II.«
Založništvo tržaškega tiska je preds+a-vilo 25.1. v Tržaški knjigarni v Trstu novo knjigo Jožeta Javorška »Spomini na Slovence I., II.«. Delo predstavlja Javorškov osebni pristop do zgodovine našega naroda v prvi polovici tega stoletja.
Slovenska skupnost in načrt za razširitev štivanske papirnice
Vodstvo devinsko-nabrežinske sekcre'
Ssk izraža zaskrbljenost zaradi zadržanja, ki so ga nekateri politični predstavniki oziroma skupine zavzeli na seji devinsko-na-
brežinskega občinskega sveta dne 25. ia-
nuarja do vprašanja razširitve štivanske papirnice. Svetovalci KPI namreč niso hoteli obravnavati zadeve, in sicer predvsem zato, ker naj bi ob sprejemanju takšnega sklepa ne smel biti odsoten — kot je dejansko bil — odbornik za okolje Cer+o. Na tem svojem stališču so komunisti vztrajali do takšne mere, da so nanosi ed celo zapustili sejo. Njim sta se pridružila predstavnika PSI, kljub temu da je eden od nii-ju že poprej posegel v razpravo, tako da je zmanjkalo legalno število in je župan moral sejo prekiniti.
Seveda bi bila navzočnost odbornika Certa na seji pomembna, še zlasti ko je bilo znano, da se je Certo v zvezi z obravnavanim vprašanjem distanciral od uprave. Toda vodstvo devinsko-nabrežinske S"k se sprašuje, koliko je resno navajati odsotnost enega odbornika kot glavni razlog proti temu, da bi občinski svet vsaj razpravljal, če že ne glasoval, o tako pomembni zadevi, kot je razširitev štivanske papirni-
ce. Mar ni ravno razprava v občinskem svetu najprimernejši forum tudi za izražanje kritik in pomislekov, če bi jih seveda že kdo imel? Toda komunisti in socialisti niso hoteli niti poslušati izvajanj unrave. in to o zadevi, glede katere je bil občinsH svet še pred nekaj meseci soglasen. Zanimivo je tudi to, da sta devinsko-nabr^ž1’-'-ski KpI in PST takoj po seji izdali skun^o tiskovno sporočilo, pa čeprav sta si v zadnjih časih politično zelo narazen in imata skupno le to, da se nahajata v ooozici:i.
Vse to daje misliti, da so na zadržanja KPI in PSI v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu vplivali tudi vzeiM in računi, ki imajo več onravka z Liirm-č’mi se volitvami kot pa s samo štivansko papirnico. Takšno zadržanje globoko zaskr''-Ija devinsko-nabrežinsko Ssk, saj gre za usodo obrata, ki predstavlja edino pravo industrijo v občini in ki nudi zaposlitev tudi številnim domačinom. Devinsko-na^re-žinska Ssk potrjuje svojo pripravljeni na vsestransko kritično soočanje o razširitvi štivanske papirnice ter poziva vse o-stale krajevne politične sile, da bi to vprašanje obravnavah z resnostjo in odgovornostjo, ki ju zasluži.
ZANIMIVO ODKRITJE V RICMANJIH
Restavriranje fresk v ricmanjski c£ kvi se bliža koncu in ob tem delu je rest vratorka, gospa Annamaria Scatola, ki pod stropom cerkve skoraj dve leti priz deva, da bi freskam dala prvotni ble5 odkrila tudi napis, ki razkriva doslej 11 rešeno vprašanje avtorstva slik. Gre * freske, ki so dokaj znane, saj je cerkev s Jožefa že stoletja tudi božjepotna točka! primorske romarje. Poleg tega so podol svetega Jurija, ki s sulico prebode zmaj uporabili za okras naslovne platnice tel fonskega imenika na Tržaškem za leto 198 1989. Na osnovi odkritega napisa je nami1 mogoče ugotoviti, da je omenjene fresl ki prekrivajo osrednji del stropa, nared
SLOMŠKOV DOM iz Bazovice
vabi na uprizoritev veseloigre Jovana Sterija Popoviča
JARA MEŠČANKA
Predstava bo v bazovski kinodvorani, v nedeljo, 4. februarja, ob 16.30.
Uprizoril jo bo Dramski odsek PD »Štandrež«.
neapeljski menih Pasqualis de ParrieU Napis nadalje dokazuje, da je bila fresl dokončana v avgustu leta 1770. Gre. tod za zanimivo odkritje.
Iz raznih arhivskih dokumentov j c & lie razvidno, da je Parriello sodeloval tuf pri načrtovanju in gradnji nove cerkve Ricmanjih, ki so jo zgradili na temeljih st; rejše stavbe. Obnovljena notranjost cerk': bo gotovo prispevala, da bo letošnje pd slavijanie sv. Jožefa še posebej slovesu1 saj bo cerkev res praznično nova. RicmaU ski župnik se je že pred dvema letoma d vzel za obnovo cerkve in dela se bodo kratkem tudi končala.
PREGLED SEZONE SSG V TRSt1
Pred dnevi je bilo v Slovenskem st* nem gledališču v Trstu nadvse živahno. T> nrpd zadnio premiero se je sestal ume niški svet, ki je pohvalno ocenil dosedad potek sezone. Poudaril je visoko kvalitet; tako domačih uprizoritev kot gostovali Pomemben uspeh predstavlja uorizonte Čukove satirične komediie. s katero gle$ lišče nastopa tudi po okoliških odrih. V rU pravi o repertoarju prihodnie sezone 1 bilo sklenjeno, da bo ravnatelj Ko5u* predlagal upravnemu svetu, nai bi nrihoj njo sezono pričeli s Cankarjevimi »HlapO v režiji Borisa Kobala.
Dne 26. januarja je vodstvo gledališč spreielo goste iz Leningrada. Slo je za ra) natelja gledališča Komisarževskaja Juri] Švarzkopfa in njegovega namestnika Vi1 torja Novikova. Z gostoma je potekal P£ govor o gostovanju SSG v Leningradu. C izmenjave predstav bo verjetno prišlo začetku prihodnje sezone. Datum turne] SSG bo znan, ko bo jasno, če in kdaj & Slovensko stalno gledališče gostovalo Mehiki, kamor je bilo povabljeno s »Stri1 kom Vanjo«.
Kulturno sodelovanje na Opčinah
Dobili smo v roke zadnjo številko ciklo-1 stilirane brošure, ki izhaja na Opčinah in katere popoln naslov se glasi: »Glasnik Slovenskega kulturnega društva Tabor in knjižnice Pinko Tomažič in tovariši«. Gre Po vrsti za 25. številko, ki je bila natisnjena v minulem mesecu, v sedmem letu izhajanja te publikacije. Že bežno prelista-. nje daje bralcu vtis, ki ni nov: da je nam-' reč urejanje tega glasila zelo vestno, v njem pa se odraža dvojna pozornost, ki jo uredništvo vlaga v svoj trud. Prva pozornost velja ožji openski skupnosti, njenim ljudem, organizacijam in problemom, druga pozornost pa je širše narave in se nanaša na globalne probleme slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu . Temu širšemu problemu je na primer posvečen 2e kar uvodni zapis Aceta Mermolie z naslovom »Pokončno, dosledno, skupaj«. Gre 2a intenzivno razmišljanje v zvezi z zakonskim osnutkom za zaščito slovenske manjšine. Med članki, ki se nanašajo na ož4o krajevno problematiko, pa izstopata poročilo o delovanju rajonskega sveta za Vzhodni Kras in pa zapis o dolgoletnem suor-nem problemu, ki ga predstavlja strelišče na Opčinah.
Zanimivo je dalje brati nadaljevanje daljšega sestavka, posvečenega kulturni dediščini Prosvetnega društva Opčine. Če-trto nadaljevanje obsega vrsto podrobno-sti iz obdobja ob koncu leta 1945. Vzpo-redno s tem pogledom v preteklost pa je tudi beleženje sedanjega delovanja Pro-
svetnega društva. V številki, o kateri bežno poročamo, je tudi sestavek, ki seznanja bralce z delom in plemenitimi prizadevanji sklada Mitja Čuk, ki ima svoj sedež na Opčinah. V rubriki »Sledovi naših zaslužnih ljudi« pa se je uredništvo tokrat spomnilo nedavno umrlega profesorja Josipa Tavčarja. Med zelo zanimivo branje spada tudi objava predavanj in debate na srečanju v lanskem septembru, posvečenem žgoči problematiki z naslovom »Fojbe med zgodovino, mitom in politiko«. Predavatelja sta bila zgodovinar Jože Pirjevec in senator Stojan Spetič.
O KRAŠKEM PARKU
Odbor Kraške gorske skupnosti se je v preteklih dneh sestal s predstavniki naravovarstvenih združenj. Predsednik Kraške gorske skupnosti Pečenik je izrazil zaskrbljenost zaradi onesnaženega okolja, o-benem pa je prisotne seznanil s stališčem skupnosti do načrtovanega Kraškega parka. Zavzeli so se za hitro rešitev vprašanja in za nove pobude, ki zadevajo teritorialno varstvo. Pobude bodo predložili pristojnim deželnim oblastem. Kraško gorsko skupnost so na tem sestanku zastopali poleg predsednika Pečenika še svetovalci Giorgio Busatto, Dionisio Gherbassin in Branislav Černič, združenje WWF Dario Predonzan, Zvezo za okolje pa Michele Tonzar, Corrado Altan, Lino Santoro in Maria Grazia Cassata.
Novice
avtomobilske takse
Italijanski avtomobilski klub je objavil Podrobnosti v zvezi s plačevanjem novih uvtomobilskih taks za tekoče leto. Kot zna-n°. so letošnje takse za 89 odstotkov vpne °d sedanjih. Dogovorjeno je, da je moč tak-Se Plačevati na poštnih uradih tudi z nor-^ulnimi položnicami: to veli a za tiste, ki nimajo tako imenovane davčne knjižice. 28. februarja je čas za plačilo avtomobilske takse za vsa vozila z jakostjo nad 9 konjskih sil. Za vozila z nižjo kubaturo na u° moč takse plačevati med 1. in 31. Uiarcem.
Državno ozemlje je razdeljeno na dve ubmočji, na katerih je višina taks za ena-avtomobile za malenkost različna Fur-anija-Julijska krajina snada v prvo skum-n°. kjer so takse za malenkost nižje. Na-vajamo dva primera novih tarif. Za avtomobil z desetimi konjskimi silami bo +r°-ba plačati pri nas 43 tisoč 145 lir: na dru-koncu lestvice so avtomobili z 39 lmm-skirrti močmi, tarifa zanje pa znaša milijon 1.570 Kr.
SE VRAČA V POLITIKO?
Obnovljena Hrvaška kmečka stranka je P1Va organizacija hrvaške opozicije, ki je Za Predlagala kandidata za predsednika Predsedstva republike Hrvaške. Gre za ,r' Savko Dapčevič Kučan hrvaško vodi-efjico »pomladi 1971«, ki po odhodu s po-
litičnega prizorišča ni članica nobene ne uradne ne onoziciiske stranke. PodDreds°d-nik Hrvaške kmečke stranke Tvan Zvonimir Oičak je deial. kako kandidatura doktor Savke Dančevič Kučan dokazuje, da Hrvaška kmečka stranka podpira vsakogar. ki se bori za resnično demokratične spremembe v družbi.
V obnovljeno Hrvaško kmečko stranko se je včlanilo več kot tri tisoč ljudi, ustanovljenih pa je bilo že deset podružnic.
UMRL JE ŠPANSKI PESNIK
ALONSO
V visoki starosti 91 let je 24.1. umrl v Madridu pesnik, pisatelj in akademik D*-maso Alonso. Pripadal je tako imenovani »generaciji 1927«, skupini slovitih umetnikov, med katerimi sta bila tudi Rafael Alberti in Federico Garcia Lorca. Niegovi najbolj znani nesniški zbirki sta »Človek in Bog« ter »Čiste pesmi«. Alonso je bil tudi priznan izvedenec za delo in jezik pesnika Congore iz konca 16. stoletja. Pil je specialist za stvaritve Francesca Petrar-ce. Dolgo let je bil ravnatelj španske kraljeve akademije ter častni doktor številnih univerz po svetu.
V Londonu je 25.1. umrl znana ameri-, ška filmska igralka Ava Gardner. Stara je
bila 68 let. Smrt je nastopila zaradi pljučnice.
Novice z Goriškega
DAN KULTURE MED SLOVENCI
V GORICI IN TRSTU
Med Slovenci v Italiji bo potekal »Dan slovenske kulture 90« pod naslovom »Da bi zedinili rod slovenšne cele« in sicer v skupni organizaciji Slovenske prosvete iz Trsta, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice in Trsta. Scenarij, ki ga je napisal Janez Povše, bo pod vodstvom režiserja Marka Sosiča združil v enotnem večeru zbore, glasbene izvaialce in recitatorje z Goriškega in s Tržaškega, besedila pa bodo sestavljena iz sporočil sodobnih slovenskih zamejskih pesnikov, Franceta Bevka in seveda Prešerna. Najprei, in sicer 8. februarja ob 20.30 ho večer izveden v Avditoriju v Gorici — slavnostni govornik bo Al do Rupel — 10. februarja ravno tnlrn ob 20 30 va še v Kulturnem domu v Trstu — slavnostni govornik bo Boris Pahor. Dogodek, še posebno dragocen zaradi skuvnega nastopa vseh Slovencev, nastaja v sodelovanju z Glasbeno matico v Trvtu in Gorici, s Slovenskim centrom za alas-beno vzgojo »Emil Komel« v Gorici in deželnim sedežem RAI v Trstu, podvrla va sta ga med drugimi tudi Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gosnodarskem združenju in Kulturni dom v Trstu.
O LIKU VIRGILA ŠČEKA
V Mali dvorani Katoliškega doma v Gorici je bilo 25.1. drugo predavanje iz niza posvečenega vidnemu slovenskemu politiku, kulturnemu in javnemu delavcu, duhovniku Virgilu Sčeku. Na večeru, ki ga je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, je Marko Tavčar govoril o Virgilu Sčeku kot organizatorju in pobudniku katoliških društev in organizacij na Goriškem. Danes (1.2.) je bil gost zadnjega večera posvečenega liku Virgila Ščeka duhovnik in profesor Anton Požar.
SOVODENJSKA POJE —
POMEMBNA KRAJEVNA
PEVSKA REVIJA
V sovodenjskem Kulturnem domu je bila v petek, 26. januarja, pomembna krajevna pevska revija »Sovodenjska poje«, ki jo že sedmo leto prireja Kulturno druš+vo Sovodnje. Večer se je začel z nastopom domačega otroškega zbora iz Rupe in s Peči, ki ga vodi Nadja Kovic. Zaradi bolezni niso nastopila »Sovodenjska dekleta«, pod vodstvom Rezi Češčut pa je zapel Ženski zbor iz Sovodenj. Sledil je nastop moškega pevskega zbora »Skala« iz Gabri j, ki ga vodi Rozina Konjedic; pod vodstvom Zdravka Klanjščka pa je zapel še mešam pevski zbor Rupa-Peč. Gost petkove pevske revije v Sovodniah je bil moški nevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi Aleksander Rojc.
Pevska revija »Sovodenjska poje« ie ponoven dokaz, da je zborovsko ne^je med slovenskim življem tista kulturna dejavnost, ki zanima največje število ro'a-kov. Gre za dejavnost, ki ima gotovo lepo bodočnost, če bomo znali s smotrno zasnovanimi načrti vzgajati pevce in še posebej pevovodje, da bodo vcepljali v pevce ne le ljubezen do petja, ampak tudi po-i trebno pevsko znanje.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Po več kot 30 letih nova premiera Kogojevih »Črnih mask«
V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila v torek, 30. januarja, premiera opere »Črne maske«, ki velja po mnenju glasbenih kritikov in muzikologov za najboljše delo skladatelja Marija Kogoja, po rodu Tržačana, ki pa je velik del svojega ustvarjalnega življenja preživel v Ljubljani. Gre za tretjo izvedbo te opere na slovenskem odru, prvič so jo uprizorili leta 1929, ko je dirigiral Mirko Polič, drugič so jo uprizorili leto dni po skladateljevi smrti, se pravi leta 1957, ko jo je postavil na oder ljubljanske Opere Samo Hubad, torkovo, tretjo postavitev na velikem o-dru Cankarjevega doma v Ljubljani pa je dirigiral primorski rojak Anton Nanut.
Režiser predstave je Ljubiša Ristič. V glavni vlogi vojvode Lorenza Di Spadara, nastopa Josip Lešaja. Njegovo ženo Francesco poje Sonja Mi-1 lenkovič, v vlogi dvornega norca Ecca, ki ima v operi pomembno vlogo, nastopa Karel Jerič. Koreograf je Mark Bogaerts, scenografinja pa Bojana Ristič. Gre za izredno zahtevno skladbo, ki je po mnenju mnogih poznavalcev operne umet- i
nosti gotovo najboljša slovenska opera, istočasno pa tudi delo, ki bi moralo slovensko glasbeno kulturo predstavljati svetu. Marij Kogoj je uglasbil dramski tekst Leonida Andrejeva. Gre za zelo dramatičen tekst, saj je osrednja ideja Andrejeve drame »Črne maske« iskanje človeka, ki skuša skozi psihološko-etični proces rešiti svojo osebno stisko.
Opera se deli na dve dejanji. Ima pa več slik. V prvem dejanju vojvoda Lorenzo di Spa-daro pripravlja sprejem v maskah in ob tej priložnosti je tudi sam napisal glasbo za ta večer. Vendar ko maske vstopijo v grad, Lorenzo zagleda v njih svoje napake in grehe. Naenkrat odkrije, da je čisto sam, nikogar več ne pozna, vsi so se spremenili v maske. Celo glasba, po njegovem mnenju ni tista, ki jo je sam napisal. Lorenzo v grozi zbeži. Umakne se v grajsko knjižico, kjer se odvija druga scena te opere. Postaran je in bolan ter v starih listinah išče resnico o svoji preteklosti. Naenkrat se mu pojavi drugi Lorenzo, in ko od dvojnika zahteva, naj si sname masko, se vname prepir in zato pride do dvo-
boja, v katerem Lorenzo ubije dvojnika. Ko se vrne v dvorano, se zave, da v njej divja boj med rdečimi in črnimi maskami in da slednje zmagujejo ter zastirajo in ugašajo luč. Lorenzo je v hudi duševni stiski, se ne more znajti in sploh ne more reagirati na napade črnih mask, ki dokončno prevladajo, tako da v prostoru zavlada mrak. Naslednja scena drugega dejanja se odvija v grajski kapeli, kjer se vojvoda Lorenzo sklanja nad truplom domnevnega vojvode Di Spadara. Gre za ključno sceno, v kateri se pojavi vsa tragika njegovega življenja in postane očitna hinavščina, ki se je do tedaj skrivala za maskami. Edini, ki hoče pomagati vojvodi, je dvorni norec Ecco, ki mu prigovarja, naj bi si poiskal izhoda iz tega mračnega okolja.
Lorenzo posluša torej Ecca in hoče poiskati rešitve v Bogu. V zadnji sceni Lorenzo napove prihod gosta —- Boga, vendar njegovi bližnji mislijo, da je izgubil razsodnost in mu zato celo pomagajo, da je grad razkošno razsvetljen. Vojvoda Lorenzo se je odločil, da uniči svet mask in laži, ki ga obdajajo in tako premaga temo. Dvorni norec zažge grad, vojvoda sicer za trenutek izgubi izpred oči ta jasni cilj rešitve, kmalu pa, ko plameni začenjajo zajemati grad, ponovno jasno vidi pred seboj, da temo lahko premaga edinole ogenj -svetloba. Ko pospremijo v dvorano oslepljenega in ožganega dvornega norca, ga Lorenzo zaščiti. Vsi dvorani zbežijo, sredi plamenov ostaneta le vojvoda Lorenzo in umirajoči Ecco. Črne maske zaman naskakujejo svetlobo, ki ju obdaja, in ko Lorenzo pozdravi prihajajočega gosta — Boga, maske dokončno izginejo, ob tragičnem koncu, ko plameni uničijo grad.
Opera »Črne maske« vzbuja v slovenski javnosti veliko pozornost in slovenska opera računa, da bo dosegla velik uspeh. Do 17. marca so napovedali še 10 ponovitev.
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST«
Kipar D. Tršar Prešernov nagrajenec?
V kulturniških kuloarjih oziroma v navadno | dobro obveščenih krogih, kot se temu neuradno i reče, šušljajo, da bo letošnjo veliko Prešernovo nagrado prejel kipar Drago Tršar za svoj življenjski opus. Slovesna podelitev najvišjih slovenskih priznanj umetnikom in kulturnikom,! ki bo v kratkem v Cankarjevem domu, nas utegne demantirati. Naj bo že tako ali drugače, velja povedati, da sodi Drago Tršar med najbolj I izrazite slovenske kiparje starejše srednje generacije, ki je začela ustvarjati že v petdesetih letih.
Tršar deluje kot uspešen ustvarjalec javnih ' spomenikov, med najbolj znane vsekakor sodita spomenik revoluciji in spomenik Edvardu Kardelju, in kot avtor majhnih plastik, ki so umetniško bolj dognane kot njegova monumentalna dela, ki so velikokrat nastala pod vplivom, če
ne celo pod pritiskom, naročnikov. V obeh u-smeritvah pa je Tršar ostal zvest figuraliki, ki jo je že od svojih znamenitih Manifestantov preoblikoval čedalje bolj v abstraktno smer. Zanj je človeška figura idejno in oblikovno počelo in smisel kiparstva. Posebno pozornost je posvečal reliefni izpeljavi svojih plastik, v kateri je dosegel pravo mojstrstvo.
Omeniti velja tudi Tršarjevo pedagoško delo. Kot profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je vzgojil in usmeril vrsto danes že priznanih umetnikov. Sam prizna, da je nanj odločilno vplival njegov učitelj Boris Kalin in tako prenaša izročilo slovenske kiparske šole na naj mlaj še generacije.
Ne glede na to, ali bo prejel Prešernovo nagrado ali ne, pa si je ta zapis vsekakor zaslužil.
Žarko Petan
Predstavitev treh publikacij v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani
Sredi januarja je bilo na sedežu Društva slovenskih pisateljev nenavadno živahno. Po starem običaju — ne vem, kako bo to v tržnem gospodarstvu mogoče — se je po zapletenem postopku pojavila knjiga »Pisatelji za demokracijo«, v kateri so zbrani prispevki, prebrani na 36 literarnih večerih, ki jih je Društvo slovenskih pisateljev organiziralo ob znanih dogodkih na Roški cesti, to je v dneh procesa četverici' Zbornik Pisatelji za demokracijo je okusna publikacija, je nekak povzetek tistih večerov (nekateri ustvarjalci so nastopili večkrat, zato so prispevki posameznika omejeni na en sam ali na dva posega); vsi teksti so seveda nabiti Z emocijo, kot je za ogorčenje proti nasilju razumljivo in hvaležno hkrati. Urednik Mladinske založbe Aleksander Zorn je vse to poudaril, a se obenem opravičil za pomanjkljivosti, ki jih je zaslediti v knjigi, zlasti je opazno pomanjkanje kazala; vsi prisotni so se pa strinjali, da je ta izbor dokument, ki bo ohranil trajno vrednost V v narodovem boju za njegovo zavest in njegovo državotvornost. Knjiga je zajetna, v njej je 358 strani vsakovrstne protestne literature, z njo se oglašajo tudi tukajšnji ustvarjalci, in sicer Pregare, Pangerc in Kravos. Uvodno besedo je prispeval Rudi Šeligo, sklepno pa Jaša Zlobec.
Istega dne sta bili predstavljeni še dve drugi publikaciji, seveda čisto drugačne narave. Zajet na dvojna številka flamske revije Kreatiff ob sega prikaz sodobne slovenske literarne in upo dabljajoče ustvarjalnosti. V njej so poleg naj vid nejših imen iz matične domovine s Pregarceffl in Hafnerjem zastopani tudi umetniki izven njenih meja. Pobuda je nastala s sodelovanjem flamskega in slovenskega Pen-kluba, izid te publikacije pa je po besedah sodelavke Barbare Berce naletela na zelo opazen odmev po vsej Belgiji-Za izbor tekstov in za njihov prevod je poskrbel flamski esejist in pisatelj Raymond Detrez, sicer prevajalec tudi iz drugih jugoslovanskih jezikov. Soroden izbor, in sicer slovenske poezije, je izšel na Dunaju, v zadnji številki tamkajšnje revije Wespennest. Pobudnik za to objavo je bil koroški književnik Jani Virk, ki se je oh predstavitvi zahvalil slovenskim koroškim prevajalcem izbranih pesmi. Te pripadajo predvsem mlajšemu rodu pesnikov na Slovenskem, če izvzamemo Tomaža Šalamuna, ki je prisoten tudi v flamskem izboru.
Slovenska ustvarjalnost si sicer mukoma, a vztrajno odpira pot v svet kulture številčno močnejših narodov in izgleda, da ima še veliko možnosti, kar pa je odvisno predvsem od naprezanja posameznih in njihovega samoodreka-nja honorarjev.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita v ponedeljek, 5. februarja, na praznik slovenske kulture ob Prešernovem dnevu. Na sporedu je razglasitev nagrad literarnega in fotografskega natečaja Mladike, podelitev priznanj Mladi oder ter nastop dekliškega zbora Slovenski šopek, ki ga vodi Ljuba Smotlak. Priložnostni govor bo imel Božo Rustja. Pred proslavo bodo odprli razstavo slikarja Mika Bambiča, ki so jo pripravili v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk.
Sodobno kmetijstvo
Izbira kokoši za kmečko rejo
Selekcija pomeni skupek ukrepov, ki| naj v okviru razmnoževanja pripeljejo do večje prireje. Rejci od nekdaj načrtno pa-i njo živali, ki se ponašajo z zanimivimi last-: nostmi. Tako nam genetika daje znanje prenašanja lastnosti staršev na potomce.1 Selekcija ne prepušča izbire plemenskih živali naključju ali ugibanju, ampak pred-| vidi, kaj se bo zgodilo v naslednjih gene-racijah, ki bodo izšle iz načrtnega križanja, torej je sposobna pripravljati živali za različne namene. Zato gvorimo posebej o se-
POBUDA ČEŠKOSLOVAŠKEGA PREDSEDNIKA
V srednjevzhodnem evropskem političnem prostoru se ustvarja nova, še neformalna skupnost, ki jo nekateri že označujmo za »os Praga-Varšava-Budimpešta«. Glavni pobudnik te zamisli je češkoslovaški predsednik Vaclav Havel, ki je bil v minulih dneh na obisku najprej na Poljskem in potem še na Madžarskem. Voditeljem obeh držav je predlagal, naj bi skupno in smotrno nastopali v procesu tesnej-®nga povezovanja z Zahodno Evropo, saj bi ločena prizadevanja bila naporneiša in Počasnej ša. Havel je konkretno predlagal vrhunsko zasedanje vladnih in opozicijskih sil iz vseh treh držav, povabili pa naj bi udi zunanje minister Italije, Avstrije in Jugoslavije. Ta sestanek naj bi bil na za-Cetku aprila v Bratislavi.
lekciji kokoši za rejo na kmetijah in posebej o selekciji za farme. Gospodarski pomen reje kokoši na kmetijah je tolikšen, da ji velja posvetiti posebno selekcijsko pozornost. V Sloveniji pridobijo do 25% jajc in perutninskega mesa na kmetijah ter dvoriščni in ljubiteljski reji.
Naj preprostejši selekcijski korak je e-nogeneracijska selekcija, pri kateri iz ia-te izločimo slabe in neustrezne živali, boljše in najboljše pa ostanejo in na tak način izboljšamo povprečje jate. Vsa nadaljnja selekcija je časovno in organizacijsko zahtevnejša. Zahteva posebne prostore, skrbno nego in natančno nadzorstvo vsake generacije potomcev vsaj toliko časa, kolikor traia generaciiski interval ali reprodukcijski krog te živalske vrste.
Naslednji selekcijski korak je oblikovati vsako naslednjo generacijo z razmnoževanjem najboljših živali.
Znano je, da se v isti jati različne živali med seboj križajo različno učinkovi+o. Vse to vodi k iskanju posameznih živali, ki bodo z medsebojnim križanjem dale zanesljivo najboljše potomce. Ob dobrem poznavanju genetike in lastnosti, ki jih žival ima ali pa nima in za gospodarstvo niso zanimive, drugo skupino sestavljajo lastnosti, ki jih lahko merimo, štejemo, tehtamo in preračunavamo. Te so neposredno gospodarsko pomembne n. pr. teža živali, količina mesa, število jajc in izkoriščanje krme. Na lastnosti druge sku-
pine učinkuje dednost in vpliv okolja. To je pretežno stvar rejca, ki lahko zagotovi živalim potrebne razmere, zato pa se je razvilo široko in natančno preučevanje tistega dela izmerjene lastnosti, ki ga ima žival zagotovljenega z dedovanjem po starših, kar je pomembno za selekcijo v odnosu na določeno okolje. Podedovane so teža jajc in telesne mere, na število jajc le malo vpliva vitalnost in dozorelost živali.
V nasprotju s kmečko rejo kokoši uporablja danes intenzivna, industrijska prireja perutninskega mesa in jajc do skrajnosti specializirane tipe, pasme in križance kokoši. V kmečki, tudi dvoriščni prosti reji pričakujemo od perutnine poleg jam tudi meso, del hrane pa naj si žival najde tudi s pašo.
V nekaterih okoljih je zaradi roparic, ujed in lisic koristno, če niso bele ali rdeče barve, temveč zamolklih neenakomernih barv.
Rejci naj iz jate izberejo sijajnega petelina ali kokoš, ki se odlikuje, sicer pa dokupi. Zelo popularna je grahasta kokoš, tako zaradi jajc kakor mesa. Intenzivna rjava nesnica s svetlimi lisami in pa Štajerka in z njo križanka rjave barve selekcionirana na visoko nesnost, čistokrvna Štajerka ima nekoliko nižjo nesnost, vendar je zelo samostojna in vztrajna pri iskanju hrane, je lepega videza in domača.
Z. T.
Leva struja Krščanske demokracije, kateri pripada tudi strankin predsednik De Mita, je sklenila zapustiti vodilna mesta v stranki in preiti v opozicijo. Kot razlog i navaja predvsem odnose s socialisti.
JOŽKO ŠAVLI
Zlatorog slovenski simbol
XI.
Vse svete ali čudežne živali v bajeslovju indoevropskih narodov niso nujno zla-®r°ge. Nekatere od njih so celo oovsem zlate, druge imajo zlate rinke ali tudi zla-e Parklje, kar pa vendarle kaže na njihov Prvotni značaj sončnih živali, zato jih v naslednjem pregledu tudi navajamo.
JJJajpogosteje se v tem bajeslovju no-Javlja v pomenu svete živali iel.en, podnb-n° kot v antičnih pripovedkah. Iz nord'j-T^ega sveta nor. nam ie poznana o krahu ninu, ki lovi jelena, kateri ima zlato r;n-°- Po legendi s konca 12. stol. pa lovi sv. svald povsem pozlačenega jelena. Tz nrav-llc in pripovedk po mnogih deželah je ^nan zlatorogi jelen, tako v Turingih, na eškem, v Srbiji, Rusiji in Sibiriji. V zgod-ah iz Bretanje in iz Irske se oojavlia zln-or°gi jelen s srebrnimi parklji, na Hesen-em srebrnorogi jelen, na Gradiščanskem Pa jelen z bleščečimi rogovi in parklji. Na askem, v Mecklenburgu, na Danskem in a Islandiji poznajo v pravljicah jelena z atim ovratnikom ali verižico.
Pri nekaterih narodih je živina, prav-aprav govedo, osnova njihovega živliem-fga obstoja, zato se pojavlja v njihov;h Pripovedkah v svojstvu zlatorogih živali.
Največkrat zlatorogi vol, npr. v pripovedkah na Finskem in v Estoniji, pa tudi na Zg. Štajerskem in svoj čas na Kočevskem. V pripovedki iz Luksemburga na srečamo tudi zlatorogo kravo, in ta motiv se nahaja tudi v staronordijskem epu Edda.
V Alpah so v pripovedkah zlatoroge predvsem gorske živali. Dokaj osamljen motiv predstavlja zlatoroga srna v zgodM iz Tirolske, za katero je mnogo bolj značilen zlatorogi gams. Za Solnograš^o na beli gams z zlato rinko na nogi. V Sloveniji so znani gamsi z zlatimi parklji iz Kamniških Alp.
V pripovedkah z območja Balkana najdemo prav tako zlatoroge živali. V Albaniji poznajo nor. zlatoroge gamse. V Makedoniji pa zlatorogega ovna, ki se pojavlja tudi v pripovedkah v Romuniji in na Češkem.
Značilne so, nadalje, tudi zgodbe o zlati kozi, iz belgijske Valonije in iz francoske Provence. O zlatem kozlu pripovedujejo na Tirolskem, kakor tudi v Valoniji, o kozlu s pozlačenimi rogovi (verjetno še izročilo iz stare Tracije) pa v Bolgariji.
V skoraj vseh primerih gre za prvotni simbol sončnih živali. Nekatere od njih pa kažejo tudi na zemeljsko bogastvo, s tem
da imajo zlate parklje, namočene v zlatem studencu, ali pa pridejo palčku iz votline z zakladom, ipd.
Sončni značaj zlatoroge živali je najbolj jasno izražen v eni od ruskih ljudskih pesmi, v kateri je sonce imenovano »zlatorogi jelen«, ki tolče po vodi s srebrnim parkljem (F. Haase). 35) — V primeri z navedenimi zlatorogimi živalmi je Zlatorog izredno popolna sončna žival, ne samo po zlatih rogovih, temveč tudi po svoji beli barvi in v družbi belih koz, še zlasti pa v tem, da nastopi v vlogi božjega maščevalca.
Divji lovec
Osrednje dejanje v tej znameniti pripovedki je seveda lov na Zlatoroga, nad katerega gre na prigovarjanje Zelenega lovca fant iz Trente, imenovan tudi »trentarski lovec«, da bi prišel do zlatih rogov, ki odpirajo pot do zakladov v Bogatinu.
Fant iz Trente, zrasel pod varstvom belih žena, slovi kot najboljši lovec daleč naokoli, vendar postane Divji lovec, zato >er gre, zapeljan po Zelenem lovcu, streljat na sveto sončno žival, na Zlatoroga, in s tem prekrši božji red v naravi. — Divji lovec se nam v tem primeru jasno predstavi kot človek, ki krši naravne oz. božje zakone in ga zaradi tega nujno zadene kazen.
V takšnem pomenu pozna divjega lovca tudi slovenska narodna pesem. V motivu pod naslovom »Nesrečni lovec« so v
POLEMIKE PO REVOLUCIJI
»Zamenjali so se ljudje, toda metode so ostale iste«, zatrjuje v pismu, s katerim najavlja svoj odstop podpredsednik romunskega odbora za narodno rešitev Mazilu. Članom odbora očita, da s stalinističnimi metodami etiketirajo ljudi na podlagi dokumentacije, ki jo je zbrala osovražena Ceausescujeva tajna policija. »Prepričan pa sem«, je še rečeno v pismu, »da romunska revolucija ne bo dovolila skupinici, ki z revolucijo ni imela nič skupnega, da bi prevzela monopol nad političnim življenjem«.
Vendar nekateri menijo, da je podpredsednikova ostavka le logična posledica seje izvršnega sveta Odbora, na kateri Mazilu ne bi znal prepričljivo zavrniti dolgo vrsto obtožb. V prvi vrsti naj bi mu očitali sodelovanje s tajno policijo, saj naj bi ^ bil nekaj časa celo ravnatelj posebne šole j za častnike »securitate«. Obtožb pa je seveda še več in gredo od poneverbe podpisov do lažnega zatrjevanja, da je bil pod diktaturo aretiran, v resnici pa naj bi bil priprt le nekaj ur.	i
SREČANJE V LJUBLJANI
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Palčič, se je 25. 1. srečala v Ljubljani z delegacijo Slovenske demokratične opozicije. Njen predsednik Jože Pučnik je gostom iz zamejstva obrazložil volilni program, s katerim se bo Slovenska demokratična opozicija predstavila na bližnjih volitvah v Sloveniji. Slovenska demokratična odozL cija — Demos — želi imeti stalne stike z vsemi Slovenci, ki ne živijo v matični domovini. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Palčič je obrazložil delo, ki ga ta organizacija opravlja v zamejstvu,
ter med drugim naglasil, da Slovenska kulturno gospodarska zveza pozorno spremPa življenje v matični domovini. Predstavniki Slovenske demokratične opozicije so sprejeli vabilo, naj bi njena delegacija prišla na obisk k Slovenski kulturno gospodarski zvezi v Furlanijo - Julijsko krajino.
Poljske komunistične partije ni več. Na kongresu v Varšavi se je partija razpustila in sta bili ustanovljeni dve socialistični oziroma socialdemokratski stranki. Clan ene izmed socialdemokratskih strank je postal tudi predsednik, general Jaru-zelski.
KAJ MENITA
PREDSTAVNIKA CERKVE
Hrvaška katoliška revija »30 Dana« je objavila intervju z zagrebškim kardinalom Kuharičem in s slovenskim metropo-’ litom Šuštarjem. Oba se zavzemata za Vre- i pitev demokratičnih procesov v Jugoslaviji. Tako Kuharič poudarja, da je unitarizem in centralizem nesprejemljiv, ker pri-tiče vsakemu narodu pravica, da razvija na svojem ozemlju lastno kulturo, gospodarstvo in jezik. Kuharič tudi opozarja, da prihaja v Jugoslaviji do spopada med dvema nasprotnima stališčema. Gre za težnje po demokratičnosti javnega življenja, ki prihajajo do izraza v Sloveniji in tudi na Hrvaškem ter za centralizem, ki ga zagovarja srbsko vodstvo.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Šuštar pa v intervjuju opozarja na potrebo po ustanovitvi ločene slovenske škofovske konference, ker v sedanji jugoslovanski škofovski konferenci prevladujejo hrvaška vprašanja. Kar pa se politike tiče, se nadškof Šuštar zavzema za demokracijo in pluralizem.
NOVICE
20-letni Cesare Casella je spet doma. Ugrabitelji so ga izpustili v torek, 30.1., ob 23. uri. Ugrabljen je bil 19. januarja pred dvema letoma. Za zločinsko dejanje so odgovorni pripadniki mafijske tolpe v Kalabriji. Casella je doma iz Pavie.
Predsednik republike Cossiga je opravil uradni obisk v Franciji, kjer je bil gost predsednika Mitteranda.
Bivši dolgoletni vzhodnonemški voditelj Erich Honecker je v zaporu. Kakor hitro si je opomogel po težki operaciji, ga je policija odpeljala iz bolnišnice v zapor. Obtožen je raznih kaznivih dejanj in celo veleizdaje.
JOŽE SMOLE NI VEC ČLAN
PREDSEDSTVA SRS
Predsednik Socialistične zveze Slovenije Jože Smole je izstopil iz predsedstva Socialistične republike Slovenije. Po ustavi je predsednik Socialistične zveze Slovenije član predsedstva slovenske republike. V izjavi za tisk je Jože Smole svoj izstop iz predsedstva utemeljil z dejstvom, da Socialistična zveza Slovenije noče imeti posebnega položaja in da hoče torej popolnoma enakopravno sodelovati v volilni kampanji, ki se bo začela čez nekaj dni v pričakovanju aprilskih volitev.
Na seji odbora za pravosodje pri skupščini Jugoslavije so sklenili, da bo s spremembami kazenskega zakona Jugoslavije črtano tisto določilo 133. člena, ki govori o kaznivem dejanju sovražne propagande. Gre za takoimenovani verbalni delikt, katerega odpravo zahtevajo že dalj časa demokratične sile v Jugoslaviji.
zbirki, ki jo je objavil K. Strekelj (1895), objavljeni štirje zapisi, nanašajoči se na pesem, prvotno iste vsebine. Najbolj izviren in najstarejši zapis pripoveduje: 36)
Mlad lovec na kvatemo nedeljo ni šel v cerkev, kakor ga je prosila mati, temveč v gore, na lov na jelena. Tam pa ga je srečal jelen, ki je imel na hrbtu mašni plašč in na čelu kelih zlat. Lovec se je tega znamenja ustrašil, hitel nazaj domov in poslal mater po spovednika. Toda, prišla sta prej dva črna psa, raztrgala lovca in ga odnesla na dno pekla.
Po svojem bistvu je tudi ta motiv enak onemu v pripovedki o Zlatorogu in o trentarskem lovcu: oskrunjen je praznični, to je sveti dan, in s tem vesoljni božji red; skrunitelja zadene smrt in pogubljenje. Vendar je za ta krščanski motiv značilno tudi to, da v njem nastopa jelen kot prispodoba Kristusa, ko se v evharistični daritvi (mašni plašč in hostija na čelu) prikaže nedeljskemu divjemu lovcu. Ta prispodoba, dasi kot krščanski motiv že dokaj oddaljena od prvotne, pa je prav tako predzgodovinska. Tudi jelen je namreč, kakor že omenjeno, sončna žival in se v starih bajkah istoveti s sončnim božanstvom, v katerega se zaganjajo sile teme.
Iz te predstave se je nekje v prazgodovini ali predzgodovini pojavil znameniti lov na sončnega jelena, in že A. Kuhn (1869) sklepa, da so nekoč vsi indoevrop-
ski narodi imeli skupen mit, ki pripoveduje, da bog viharja in noči lovi in strelja na sončnega boga, ki nastopa v podobi jelena ali njemu podobne živali. 37) — V Alpah očitno v podobi kozoroga oz. Zlatoroga. V največ prizorih pa je ta kozmični lov uprizorjen na jelena, ob katerem je ta prispodoba boja med svetlobo in temo tudi nastala. Kako?
Na ozemlju, na katerem živijo indoevropski narodi, je jelen v naravi kakor kralj visokega gozda. Ima močno postavo, in vendar je poln miline, zato je ljudska domišljija spletla okoli njega venec legend in pripovedk. Njegov svojevrstni klic odmeva vsako leto v jesenskih nočeh, ko vabi za sabo košute in poziva svoje tekmece v boj. Prvotni človek, še povsem vživet v naravo, je v nočnih spopadih jelenov, ki se vršijo vsako leto ob nastopu jeseni, to je ob prvem znamenju bližajoče se zime in dolgih noči, videl neizbežen spopad med silami svetlobe in teme. 38) Torej med sončno svetlobo oz. žarki, kar je ponazarjal jelen s svojim rogovjem, in nočjo; zlasti bližajočo se zimsko noč in njene viharje.
Tako je prastara predstava o večnem boju med lučjo in temo našla svoj izraz v slikovitem motivu o lovu na sončnega jelena, prešla v antične in kasneje v krščanske legende, v katerih se nam je ohranila i do danes.
| Ohranila pa se nam je tudi v izročilu ’ preprostih ljudstev, zlasti v Vzhodni Evropi in v Osrednji Aziji, v nekaterih pri-: merih še v povsem pristni prispodobi, kot I kozmični lov na sončnega jelena.
Tako nam ruski raziskovalec starega izročila A. P. Okladnikov (1971), doma iz Sibirije, poroča o Loparjih, ljudstvu v Baj-kalju, ki veruje naslednje: 39)
Bog groma Aroma - Tellje v podobi lovca titanske postave preganja z desetimi velikimi bori ogromnega jelena s črno glavo in zlatimi rogovi; silni psi mu pomagajo pri lovu. Tudi navadnemu smrtniku je kdaj mogoče, da vidi ta pogon, vendar je zato trdo kaznovan: če pogleda jelenu V oči, ostane za vedno slep; če sliši topot njegovih parkljev, ostane gluh, in če gd doseže jelenova sapa, ostane nem.
(Dalje)
35) F. Haase: Volksglaube und Brauchtum bei den Ostslaiven, Breslau 1939, str. 307 (po: R-Wildhaber, njegova opomba 50). — Pod »Ost-slawen« je na tem mestu upoštevati Ruse. Op. p.
36) K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi h Ljubljana 1895, štev. 239-242 — Prvič je bila ta pesem objavljena v Janežičevem »Glasniku slovenskega slovstva«, Celovec 1854
37) A. Kuhn, itm., (po: J. Glonar, itm., str. 89)
38) D. Forstner, itm., str. 262 (Hirsch)
39) A. P. Okladnikov: Der Hirsch mit dem golde-nen Geweih. Vorgeschichtliche Felsbilder Si-biriens, Wiesbaden 1972 (iz: R. VVildhaber, itm., str. 115)