420
Naši dopisi,
V Gorici 27. dec. — Velik vojaški pogreb smo imeli v torek 21. t. m.; umrl je konjištveni general g. Adolf bar. Schonberger, ki je — odkar je bil vpokojen — v Gorici bival. Bil je gen. Sch. zadnji čas svojega službovanja žandarmerijski načelnik na Dunaji. Po bitvi pri Solferino-u je dobil „železno krono" 2. vrste in ž njo baronstvo.          Veliko  gostilnico   na  akcije,
sosebno za naše „Nizzanske" goste, hočejo zidati v Gorici. Sestavljen je v ta namen uže odbor, kateremu načelnik je župan dr. Deperis. Misel je dobra; dostojen „hotel" je v našem mestu živa potreba. —- Včeraj se je ustanovila v tukajšnji čitalnici tista poddružna „bral niča" za ude nižega stanu, o kateri sem uže enkrat pisal. Pristopilo je do sedaj 40 društvenikov iz mesta. Imeli bodo posebno bralno sobo in plačevali po 20 soldov na mesec. Za „gospodarja" so si izvolili včeraj g. Justa Vuga o. Tako imajo zdaj ti naši ljudje, ki so bili prej po mestu zgubljeni, svoje središče in ognjišče. Kako se je čudil ta pa ta, ko je zagledal v včerajšnjem zboru može, katere je imel popred za — Lahone! — Sinoči je bila v čitalnični dvorani „slovanska glasbena zabava.*' Izkazovali so se neki hrva ški umetniki — udje narodnega deželnega zagrebškega gledišča. — Zdaj pa dovolite, da zberem svoje misli in začnem premišljevati, katera je prav za prav moja „Um-gangssprache". Vsi časniki priporočajo, da bodimo pametni; pa bodimo, no I Na vse tešče občujem jaz z naj višim Gospodom (in tudi še pozneje večkrat) po latinski; potem pride na vrsto nemško-slovensko-italijanski učbeni koncert se šolsko mladino; na ulici gre vse po črez: „dober dan", „buon giorno", „guten Morgen". (Kateri teh treh pozdravov se komu prileze , vemo mi Goričani po instinktu). V (slovenskega gospodarja) hiši, kjer stanujem, imamo troje narodnosti in pol (ako vzamemo namreč Furlane za y2 Italijanov). Tudi imamo dokaj ljudi v Gorici, s katerimi mora človek zdaj po slovenski, zdaj po furlanski govoriti. Im ,,eng-sten" Familienkreise občujem po slovenski. Povejte zdaj, katera je moja „Umgangssprache"? In ta težavni problem moram rešiti do 31. decembra tega leta!!
Iz Istre 21. dec. — Našim Italijančičem in Irre-dentom se v Istri pač dobro godi; ko bi enkrat res prav pod vlado ,,toliko ljubljenega" Umberta prišli, istinito bolje se jim ne bode godilo. Kajti ne verujem, da bi italijanska vlada — uže zaradi etikete ne — dopustila, da bi njeni uradniki našo Avstrijo tako žalili, kakor jo sedaj nekateri c. kr. uradniki pod avstrijsko vlado. Nezaslišano a istinito je , da je v nekem ister-skem gnjezdu neki c. kr. sodnijski adjunkt iz krčme bežal, ko je drug avstrijsko lojalni uradnik o neki priliki našemu svitlemu cesarju na zdravje napil, in se še le zopet vrnil, ko je dotični toast končan bil. Ni mi pa znano, da bi se bilo onemu „irredentarju" kaj zlega zgodilo. — Evo Vam drug slučaj, kateri mi je iz naj-gotovejšega vira znan in o čegar istinitosti ni najmanjšega dvoma: V nekem mesticu v srednji Istri je neko zloglasno italijansko društvo , katero se je onega leta, ko je kralj italijanski Viktor Emanuel umrl, posebno s tem odlikovalo, da ni demonstrativno 18. avgusta svojih prostorov razsvetlilo, da si je inače celo mesto bilo raz-svitljeno. V tem društvu se pleše , gode in poje, kar ne bi bilo samo na sebi nič napačnega, toda gode se italijanska himna, Garibaldov marš itd., sploh ploh pri koncertu, pri plesu in pri vsaki priliki se urivajo v godbo take viže, ki nosijo pečat odločnega irredentstva na sebi, — in vendar pa jih nekateri c. kr. uradniki (ne vsi — to bodi na čast tamošnjim drugim c. kr. uradnikom   omenjeno)   poslušajo    mirno   in   plešejo   ro
njih. Tudi tamošnji c. kr. glavar mirno gleda in ne brani, da se med uradniki novi udje za ono glasovito društvo nabirajo. Ali ni to — gemiithlkh? Iu žali-bog, dopušča se h takim koncertom in plesom tudi učeča se mladina, da se zgodaj nasrka onega duha, s katerim je napolnjena večina Italijanov v Istri. Ni čuda potem , da se j« moralo uže več dijakov prejšnja leta iz šole izključiti , — prikazen , katera se bode gotova pri prvi priliki ponovila. — Takih in enakih slučajev bi objavil lahko toliko iz vse Istre, da bi koš z njimi napolnil, toda škoda za prostor in trud. Na vso moc se dela na to, da bi se Slovan zatrl in v ta cilj se do-brika Italijanom. Nižji uradniki se ve da ne morejo biti za vse to odgovorni, — „riba smrdi zmiroin pri glavi najprej** — veli znani pregovor.
Iz Dolino pri Trstu 27. dec. — Nerad, a primoran sem, enkrat o naših žalostnih kmetiških razmerah kaj malega spregovoriti. Kmetijsko stanje je sedaj skoraj povsod v resnici prežalostno. Kaj je tega krivo , mi pač ni treba omenjati, kajti slabe letine, visoki davki, toča in povodnje so, ki kmeta leto za letocn bolj na beraško palico spravljajo. Ali se pri odmerjevanji davkov na te elementarne nesreče kaj ozir jemlje? — dosti ne, da ne rečecno naravnost, nič. V ogromnem številu pošiljajo plakate iz c. k. denarnice v Kopru za iztirjanje davkov, da se čudimo, od kodi toliko papirja! Mi mislimo, da bi se glede na žalostne kmetijske razmere, ki so slavni c. k. davkariji dobro znane, ne bi imeli tako ostro iztirjevati davki. — A še neka druga nesreča nas kmete tare, to je oderuštvo, vsled katerega moramo za 10 gold, na mesec posojenih vrniti 15 gold. E tutti quanti skrbijo za to, da naše kmetijstvo popolnem na boben pride. Navedel bi vam lahko še veliko druzih dogodkov, a za sedaj to opustim. — Slednjič vprašam uradnike Dolinske, zakaj ne uradujejo v pisarnici v slovenskem jeziku? Kaj nam pomaga tisti §. 19. . kateri daje vsacemu narodu enake pravice — na papirji? In žalibože, da, kar se tiče teh razmer, ravno mi stojimo prav slabo. Koperska sodnija bi sedaj uradovala prav lahko v našem, nam razumljivem slovenskem jeziku, kajti znano nam je , da so vsi gospodje pri Koperski sodniji slovenskega jezika ne le ustmeno, ampak tudi pismeno zmožni. Zakaj se toraj nam pravice krate, zakaj se ne izvršujejo postavne določbe? Čemu tako preziranje ustave, ko se ta beseda vedno v ustavo-vernih listih povdarja? Bog daj , da naše upravičene želje ne ostanejo glas upijočega v puščavi!
Iz Ljubljane. — Siovć jemaje od letošnjega leta ne moremo si kaj, da ne bi na prvo mesto naših domačih stvari zapisali: spomlad o božiču! Krasen šopek planinskih cvetlic nam je namreč gosp. župnik Simon Robič poslal, katere je 27. dne decembra na Sent-urški gori nabral. Poleg mnozib tistih, s katerimi nas je prečastiti gospod 6. dne t. m. razveselil, našli smo v šopku tudi milo vijolico (viola Riviniana). Res, da pod milim nebom na visoki gori razcveteno vijolico o božiču — videti, bi človek samega veselja kar zaukal. Nadejal sera se — nam piše prijazni gospod — da bom tudi dišečih vijolic, katerih je uže mnogo v popkih, mogel pridružiti šopku, al minuli teden bilo je vreme prečmtrno in hladno, da bi bile ljubeznjive cvetlice mogle v svoji rasti napredovati. Kurjic in slepič je tudi uže vse polno v popkih; ako bo vreme kolikanj ugodno, se bodo z novim letom uže veselo razcvetale. — Mi pa sklepamo to poročilo s toplo zahvalo velečasti-temu domoljubu, ki je z božičnimi planinskimi cvetlicami letošnjo zimo zapisal v kroniko izvanrednih zim sedanjega stoletja.
— [Iz občnega  zbora družbe kmetijske 24. dne t. m. Konec.)   Ko je dr. Bleiweis zboru naznanil, kaj so bar.
421
Gagern iz Mokric, gosp. župnik Grčar od sv^ Tro-lice pri Mokronogu, gosp. župnik Kosmač iz Škofje Loke in pa gosp. Vode iz družbenega vrta v zboru razstavili, izreka gosp. predsednik imenovanim gospodom toplo zahvalo za njihove razstavljene reči, o katerih bomo na koncu tega poročila kaj več omenili. — Ko so bile tudi volitve podpredsednika, odbornikov in računskih cenzorjev dovršene, in pa častni in dopis o val ni udje, kakor je bilo uže poročano, imenovani, je odbornik gosp. Robič po predloženem tiskanem izkazku poročal o računu družbinih stroškov (5000 gold. 96 kr.) in dohodkov (5688 gold.) za leto 1879. in pa o proračunu za leto 1881. Potem je odbornik gosp. dr. F oklu k ar poročal o predlogih družbinih podružnic in ker so vsi ti predlogi centralnemu odboru tako kasno došli, da jih ni mogel poprej v posebni seji v obravnavo vzeti in o njih zboru nasvetov staviti, je bral vse podružnične predloge ter nasvetoval, naj se centralnemu odboru izročijo z nalogom, da o njih ukrene, kar bode za potrebno spoznal. Zbor temu nasvetu pritrdi. — Dr. Bleiweis potem v imenu odborovem nasvetuje premembo §.6 deželne postave od 16. februarija 1879. 1. o vzdržavanji plemenskih bikov v občinah. Deželni glavar vitez Kal-tenegger in g. Dežman nasprotujeta, dr. Bleiweis pa po dveletnih skušnjah podira njuna ugovora , in ker zarad odhoda mnozih društvenikov zbor ni bil več sklepčen, bo centralni odbor sam prihodnjemu deželnemu odboru izročil predlog za premembo postave. — Konečno poroča dr. Bleiweis o enketni komisiji, ki je obravnavala našo podkovsko in živinozdravsko šolo, ki si je pridobila v gosp. Slegelnu skušenega učenika pod-kovstva. Ker je v „Novicah" uže bilo poročilo o navedeni komisiji, zato opustimo ponavljanje tega poročila. — Razstavljeno na ogled in poskušnjo je bilo — poleg pridelkov na družbenem vrtu — mnogo plemen lepega ovsa, koruze in pa svetla pšenica od g. barona Gagerna v Mokricah o katerih drugi pot več povemo. Prečastiti g. Gerčar, župnik pri sv. Trojici poleg Mokronoga , je v imenu podružnice mokronoške razstavil nekoliko steklenic vina od leta 1875. in 1879. v nogra-dih Malkovca in Bojnika pridelanega in pa dolenjski Bordeaux, katerega gosp. baron Berg v gorici Pav-ligori v dobrih letinah 4 do 5 veder iz prave Burgund-ske trte pridela. Izvedenci, ki so v zboru ta vina poskušali, so razstavljene dolenjce pripoznali za prav okusna prijetna vina, bordeauxa pa za posebno fino kapljico.
—  (Nova deželna norišnica) na Studencu pod Ljubljano odprla se je 27. dne t. m., kamor so od 140 blaznih 27. in 28. dne t. m. prepeljali 75 bolnikov. Drugi ostanejo začasno v delalnici. Po zgledu najboljih avstrijskih in tujih norišnic napravljeni norišnici na krasni višini gre po pravici ime zdravnišnice, katere vodstvo je izročeno dr. Kar. Bleiweisu, pomoćni zdravnik pa mu je dr. Preinič, ki v zdravnišnici stanuje. Hrano in postrežbo oskrbujejo, kakor v vseh druzih tukajšnjih deželnih bolnišnicah, tudi tukaj usmiljene sestre.
—  (Božićnici) v dekliški sirotnici 23. dne t. m. in pa Vincencijeve družbe v Alojzjevišči včeraj ste privabili mnogo občinstva in se prav veselo izvršili. Sirotnica dekliška šteje uže 62 deklic, med katerimi 40 tacih, za katere deželni sirotinski zaklad plačuje. Vincencijeva družba pa ima v svoji oskrbi nad 40 dečkov v azilu, lipa imaš irotišnih dečkov uže v novi deški sirotnici na spodnjih Poljanah. Topla hvala gre res ljudomilom, ki po očetovsko skrbijo za uboge otroke.
—   Velečastiti načelnik Zagrebškega poglavarstva gosp. Mraz o vi č, z lastnoročnim dopisom od 28. dne t. m. potrjevaje prejem po „Novicah" za nesrečne Zagrebčane nabranih   darov, željo izreka, naj bi v njego-
vem imenu najtoplejšo zahvalo izjavil gosp. darovateljem. Radosten s temi vrsticami spolnujem ta prijetni mi nalog.
Dr. Jan. Bleiweis.
—  „Kresa" 1. snopič, obložen z enajsterimi članki (na čela s pesmico L u j ize Pes j a ko ve) in nekolikimi „drobnosti" došel je uže v lični obleki iz Celovca v Ljubljano. „Zvon" pa je napovedan ob novem letu.
—  (Občni zbor narodne Čitalnice) na Štefanovo izvršil se je hitro, brez debat. Društveniki prej m o kmalu tiskano „letno poročilo."
—  (V zadevah novega misij ona v južni Afriki) glasi se v zadnjem našem listu omenjeni poziv, ki ga je pre-Častiti gosp. Fr. Beda (Vesteneck) razglasil v „Danici" tako-le:
„Preslavno vredništvo! Prosim Vas, gospod vred-nik, sprejmite sledeče vrstice v svoj cenjeni list: Dobil sem od svojega častivrednega prednika P. priorja Franca ukaz, da naj pridem z malo družino bratov za njim v Afriko. Odšli bomo iz Marija-Zvezde ob koncu meseca januarija ali v začetku februarija.
Kdor čuti klic od zgoraj , da bi se pridružil temu misijonskemu delu — bodisi kot delavec v našem delavskem ustavu (Asyliirter), ali kot novinec za naš red (Postulant), — naj mi zarad dogovora precej piše. Dan odhoda, kakor tudi pot, koder bomo šli, bom pozneje bolj natanko naznanil. Nikogar pa ne morem seboj vzeti, ki ni zmožen sam plačati popotnih stroškov. Ti bodo znesli — vse skupaj — okoli 300 gold. Tudi se nikomur popotnina ne vrne in denar za nazaj ne da, ako bi v Afriki vročine ne mogel prenašati, ali bi mu sploh ne bilo všeč.
Slednjič prosim vse blage duše, ki hočejo meni in mojim redovnim bratom za pot ali pa za nakup in od-gojo poganskih zamorskih otr6k kaj miloščine dati, naj bi to brž storili in poslali meni samemu, ali pa vred-ništvu tega lista.
V resnici, ako nam bo odrečena ta pomoč dobrih src, moral bom na veliko škodo novemu vstavu mnogo svojih bratov, ki hrepene po tem novem misijonu, popustiti v Evropi.
Lahko se razvidi, v koliko slavo da bo Materi sv. Cerkvi, ako dobro obrodi in se lepo razcvete naš misi-jon v južni Afriki, in koliko da bo naša naprava po-spešjla skupni katoliški misijon afrikanski. Najprej je na to zastavljen dušni blagor mnogih ubogih poganskih otrćk, ker „sprejem v naš vstav'k pomeni to, kar — „krst in krščanska odgoja". Korist, ki jo bo ondotno deško semenišče obrodilo v razširjanji sv. vere v južni Afriki, se pa dopovedati ne da. Odpri tedaj, dragi čitatelj, svoje srce, ter poglej, če nimaš kakega dani za ubozega Jezuška v podobi zamorskega otročiča.
Kdor blagovoli svoj denar naravnost meni poslati, je prošen, da naj naredi naslov tako-le:
Fr. Beda,
duhovnik trapiškega reda v Marija-Zvezdi
pri Banjaluki v Bosni.
Naj bi ta klic med Slovenci našel radosten odmev in dobrotnikov obilo! Darove na pomoč novemu misi-jonu sprejema si. vredništvo „Danice", ki je tudi pripravljeno, na dotična vprašanja odgovore in pojasnila dajati.
— (Vabilo na društveno veselico na novega leta 1880. zvečer) v dvorani ljubljanske čitalnice. Program: 1. Kocijančič  —   „Danes tukaj,   jutri tam".    Moški zbor.
2.   Fr.   Cimperman —   ,,Novoletnica".    Deklamacija.
3.  Vogel — „Cigani". Moški zbor s tenor - samospevom. 4. J. Alešovec — „TajČkrajnar na partajtagu". Šaljiv prizor s petjem, predstavlja gosp. P. Kaj zel. 5. Eisenhut — „Mazurka". Moški zbor. 6. Predavanje padarja Cvilibalda Zabarja iz  Smrtne police pri
uražjem selu. 7. Šaljiva godba na mrlotinkah. 8. „Oh Micika!" Komičen prizor s petjem, predstavlja gosp. Kudolf. 9. Hen ni g — „Žabja kantata". Moški zbor s spremljevanjem glasovira. 10. Loterija. — Po dovršenem programu svira gledališka godba pod vodstvom g. kapelnika Majerja. Začetek ob T1/^ uri zvečer. — Uljudno so k tej veselici vabljeni častiti udje narodne Čitalnice in pa tudi gospodje društveniki ,,Sokola" osobni.
Odbor čitalničin.
—  (Božični oratorij v podporo deške sirotnice.) V nedeljo, 2. dne januarija ob 5. uri popoldne se bo v knezoškofijskem A loj zij e v išči pod vodstvom č. o. Angelika Hribarja in sodelovanjem orglarskih učencev predstavljal uže v mnozih mestih z veliko radostjo sprejeti, od Henrika Fidela Muller zloženi „božični Oratorij". Žive podobe: 1.) Ave Maria, 2.) rojstvo, in 3.) pastirji pri jaslicah bodo gotovo vsacega zanimivale in ker so prihodki te večernice potrebščinam deške sirotnice namenjeni, privabile, kakor upamo, bodo obilno občinstva, zlasti družin višjih stanov. — Oseba plača za sedež 50 kr., za prostor brez sedeža 30 kr., nočemo pa omejiti milosrčnosti častitega občinstva. Vstopni listki se bodo prodajali 1.-januarija od 10—12. ure in na dan predstave ob 4. uri popoldne v Alojzijevišči.
Predstojništvo Vincencijeve družbe.
—  Zarad „Liedertafler j ev' imele so ,,Novice" dne 24. t. m. obravnavo pred deželno sodnijo. PrihraDimo si za prihodnjič obširno poročilo , danes le to omenjamo, da bodo tudi „Noviški" bralci imeli veselje Wawretschkov preklic prilično brati, ker deželne sodnije sodba je ravno nasprotna sodbi c. k, okrajne sodnije ljubljanske, katera je spoznala, da je „Noviški" vrednik postavno ravnal, ker ni hotel sprejeti W. preklica.
—- (Vabilo k 8. občnemu zboru cast, udov narodne čitalnice v Bizoviku), kateri bode dne 2. januarija 1881. leta. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti po-samesnih udov. — Začetek zborovanja ob 3. uri popo-ludne.
411