KDO NI KRIV?

V novih razmerah, kamor smo prišli
po mnogih preizkušnjah, se naše življe¬
nje vsak dan bolj umirja. Za premnoge
so že minili grenki dnevi negotovosti in
skrbi. Otroci doraščajo in že prispevajo
k družinskim stroškom, zaslužek je raz¬
meroma ugoden, tako, da ni nihče ne la¬
čen, ne raztrgan. Hišice in cela sloven¬
ska naselja rastejo iz tal. človek se že
ne čuti več tako samega in zapuščene¬
ga na tem božjem svetu.

Seveda je še polno težav in skrbi; kje
jih pa ni! Tudi milijonarji in tisti, ki jih
mi zavidamo zaradi navidezne sreče, jih
imajo. Poleg teh je pa še polno drugih
malenkosti, ki bi jih ne bilo treba, pa si
jih znamo mi sami pripraviti in ki nam
grene življenje.

Ne verjamemo tistim, ki pravijo, da
so naši ljudje vse vprek skregani. Tako
hudo ni! Predvsem vemo, da med nami
ni sporov glede naših bistvenih vpra¬
šanj: verskih, narodnostnih, kulturnih,
socialnih, zlasti pa ne v našem stališču
glede našega glavnega sovražnika —• ko¬
munizma. Prepir ali needinost v teh bi¬
stvenih vprašanjih bi pomenila konec na¬
še skupnosti in nam odvzela pravico do
obstoja. Velikokrat pa nas motijo ne¬
znatni prepirčki in nezadovoljstva, ki
imajo svoje resnične ali pa namišljene
vzroke in ki grene tisto mirno sožitje, ki
bi lahko bilo med nami. So ti prepirčki,
kakor nadležni vbodljaji z iglo, ki ne
narede velike škode, so pa vendar nepri¬
jetni in se jih človek otepa kakor mo¬
re, ali pa ga vsaj spravijo v slabo voljo,
če se jim izogniti ne more.

Kje pa so vzroki za to neprijetno
srbečico ?

Med prvimi je gotovo naša klepeta¬
vost. Na tem polju mi moški radi prepu¬
ščamo prvenstvo ženskemu svetu, pa po
krivici, če dve ženici kramljata urico ali
več, jih bo ves svet ožigosal kot klepe¬
tulji, če pa kup dedcev presedi v kakem
pajzlju ob kebraču šest ur ali pa celo
noč, so se imeli pa le nekaj važnega po¬
meniti. Ali ste imeli kdaj nesrečo, da
ste morali poslušati trezni te “važne”
pogovore? Si še upate trditi potem, da
so le ženske klepetulje?

Nekateri ljudje imajo čudovite sposob¬
nosti za iskanje novic. Kakor suha goba
vodo, jih pijejo. Pa ne zase. čutijo ne-
odojljivo potrebo, da vse, kar zvedo, raz¬
nesejo na vse štiri vetrove; sveže pre¬
pleskano s povdarjenimi dramatičnimi
momenti, poživljeno s primernimi ko¬
mentarji in povedano zaupno, samo za¬
nesljivim osebam: Ta in ta se bosta
vzela. Le kam je gledal on, ali ona! Pri
onih z ohcetjo ne bo nič. Onegavi se pa
že kregajo, pa so komaj pol leta sku¬
paj. Ti bodo pa čez tri mesece kupili, oni
pa ne marajo otrok. Onale žena je ne¬
marna in slaba gospodinja, tista tam pa
hodi načičkana kot opica. Pri tej hiši so
skopi, da si niti jesti ne privoščijo, tam
oni pa vse zajedo in zapijo in ne bodo
nikdar nič imeli. Ta se bo v par letih
izgaral, oni drugi pa bo v lenobi poginil.
Tretji nam bo kmalu obrnil hrbet, ker
si je že nabral denarja, sam Bog ve ka¬
ko. Itd., itd. Kakor brezkončna gramo¬
fonska plošča se odvijajo take in podob¬
ne novice. Če je tako klepetalo naletelo
na sebi enakega, potem se brezdvomno
isti prizor ponovi še enkrat ali večkrat,
in vsakokrat v nekoliko spremenjeni in
popravljeni obliki, dokler končno novica
ne pride do tistega, ki se ga tiče. Pa je
čežana tukaj! če se je novica vrnila ne¬
pokvarjena, bo zarobantil, češ, vsak naj
pometa pred svojim pragom, če se pa je
vrnila potvorjena, bo pa besen iskal ob¬
rekljivca, da mu prisloni par gorkih za
ušesa. Mislim,, da se ne motim, če rečem,
da je veliko večino prepirov in zagrenje¬
nosti med našimi ljudmi treba pripisati
na rovaš te nepotrebne pasme novi-
čarjev med nami.

Sumničenja in krivične sodbe, izreče¬
ne brez premisleka ali pa vsled osebne
antipatije do določene osebe, vemo, da
lahko povzroče veliko jeze in zagrenje¬
nosti. Značajen in pošten človek ne bo
izrekel ne kritike ne neugodne sodbe o
bližnjem, ne da bi se dodobra prepričal,
če res drži to, kar misli ožigosati in če

CUMPLIO CUATRO AROS EL GASODUCTO PREŠI DENTE PERON

Novoletne čestitke predsednika Perona

Predsednik republike general Peron je
za Novo leto naslovil tople čestitke na
vse člane moške in ženske Peronistične
stranke ter na vse člane CGT —- Glavne
delavske zveze. Argentinskemu narodu
je pa govoril na Silvestrovo.

V svoji novoletni poslanici, katero so
prenašale vse argentinske radijske po¬
staje, je predsednik general Peron ome¬
njal nestalen položaj v svetu in njegov
vpliv na posamezne države. Zaradi tega
so gotovi pojavi zahtevali posebne ukre¬
pe tudi v Argentini, vendar je pa vlada
ostala dosledno na poti, ki si jo je do¬
ločila za izvajanje svojega gospodarske¬
ga in finančnega načrta. Gospodarska
dinamika se je v minulem letu razvijala
tako, kakor je bilo predvideno. Nacio-'

nalno bogastvo se je povečalo, poljedel¬
stvo se je od zadnjih dveh velikih suš
popolnoma opomoglo, živinoreja je v
stalnem razvoju in industrijska proiz¬
vodnja se je začela znova večati.

General Peron je v nadalnjih izvaja¬
njih omenjal odnos med kapitalom in
delom, ravnovesje med cenami in zasluž¬
kom ter ekonomsko politiko. Govoril je
tudi o socialnem položaju in končno še
o političnem stanju v republiki. Na vseh
teh poljih javnega udejstvovanja bo vla¬
da v letu 1954 zasledovala vse cilje, po¬
stavljene v II. petletnem gospodarskem
načrtu.

Ugled, ki ga danes uživa republika v
svetu, odgovarja dostojanstvu države in
1 njegovega naroda.

Con motivo de cumplirse en la fecha
del 29 de diciembre de 1953 el 49 ani-
versario de la habilitacion del gasoduc-
to Presidente Peron, el ministerio de
Industria y Comercio dio una informa-
cion sobre la explotacion de esta obra
realizada como parte del Primer Plan
Quinquenal. Se expresa que en los cua-
tro afios que lleva funcionando el gaso-
ducto, se han transportado Ivi sta los
centros de consumo conectados ah mismo,
500 millones de metros cubicos Cie fluido
de 9.000 calorias, con lo que se ha ob-
tenido multiples beneficios de caracter
economico y social. Senalase que basta-
ria para demostrarlo consignar que pa¬

ra atender las necesidades de gas por
la poblacion, cubiertas con esos 500 mi¬
llones de metros cubicos, habria sido ne-
cesario para elaborar gas manufactura-
do utilizar 500 mil toneladas de carbon
de hulla y 300 mil de diesel oil, aproxi-
madamente, en la mišma forma en que
se venia haciendo antes del gasoducto.
Asimismo, se destaca que en solo cuatro
afios se recuperaron las divisas que se
invirtieran en la adquisicion de la cafie-
ria y de otros elementos importados pa¬
ra la ejecucion de los trabajos. Ademaa
se anuncia que el gasoducto sera habi-
litado en breve para que pase por el has-
ta un millon de metros cubicos diarios.

ŠTIRI LETA OBRATOVANJA PLINOVODA PRESIDENTE PERON

Odgovor Državnega Tajništva v Washingfonu na brzojavko
predstavnikov emigrantskih organizacij

V zadnji lanskoletni številki Svobod¬
ne Slovenije smo poročali, da so zastop¬
niki od komunizma podjarmljenih naro¬
dov v Evropi, ki žive v USA in deluje¬
jo v dveh največjih emigrantskih orga¬
nizacijah — v Srednje in vzhodno ev¬
ropskem odboru ter v Srednje in vzhod¬
no evropski konferenci, v katerih obeh
predstavlja Slovence dr. Miha Krek, po¬
slali dne 1 decembra 1953 predsedniku
USA generalu Eisenhowerju, njegove¬
mu zunanjemu ministru Fosterju Dulle-
su, predsedniku angleške vlade Winsto-
nu Churchillu ter angl. zun. ministru
Edenu in predsedniku francoske vlade
Lanielu ter njegovemu zun. ministru
Bidaultu brzojavno predstavko na nji¬
hovo konferenco na Bermudih. V njej so
zastopniki narodov, ki še vedno trpe
pod komunističnim nasiljem v državah
Srednje in Vzhodne Evrope, opozorili
predstavnike treh zahodnih velesil, da
narodi pod komunističnim jarmom še
vedno ne uživajo najosnovnejših člove¬
čanskih pravic. Naprošajo jih naj store
vse, da bi “se vzpostavila resnična svo¬
boda v vseh deželah vzhodne Evrope”.

Na brzojavno predstavko konferenci
predsednikov in zunanjih ministrov treh

KAJ SE DOGAJA V MOSKVI?

V Moskvi so letos proslavljali novo le¬
to tako, kakor še najbrž nikoli, kar je
sovjetski režim na oblasti. Zadnjo noč
starega leta so prebivalci Moskve preži¬
veli v veselju in zabavah in na novega
leta dan zjutraj so se še dolge vrste po¬
nočnjakov valile po moskovskih ulicah,
ki so bile ravno pod novo odejo svežega
snega. Trgovine in zabavišča so bila le¬
tos polna vsega, dasi so ljudje še vedno
lahko tarnali nad slabo kvaliteto robe.
Toda vsaj dobilo se je marsikaj — veli¬
ka razlika 0 d dobe, ko je vladal v Krem¬
lju še Jože Stalin. Opolnoči so govorili
po radiu Vorošilov, Malenkov in Kruš-
čev, tudi nekaj novega za Rusijo. Že ne¬
kaj dni pred praznikom pa so vrata
Kremlja odprli otrokom, da so lahko šli
pozdravljat “dedka mraza”, ki je delil
otrokom igrače in slaščice. Ker so ob¬
lastniki v Kremlju opazili, kako je ta
gesta med ljudmi dobro odjeknila, so do¬
volili, da bo “dedek mraz” še deset dni

je res potrebno, da to javno pove.

Egoist in samoljubnež je v stanu pri¬
ti do svojih ciljev tudi na račun svoje¬
ga bližnjega, prav tako slavohlepnež. To
velja zlasti, kadar gre za ljudi manjših
umskih in karakternih kakovosti, ki pa
bi radi nekaj postali. Ker jim je normal¬
na pot skoro nemogoča, iščejo uspehov
z negativnim, razkrojevalnim delom, ker
le v zmešnjavi se jim morda posreči pri¬
ti do cilja.

Še eno skupino “krivcev” bi rad ome¬
nil: to smo mi vsi. Krivi smo, ako mol¬
čimo, kadar bi morali braniti dobro ime,
ne le svoje, ampak tudi rojaka, pa naj
bo kdorkoli, če naletimo na takega “pro-
roka ali prerokinjo” in vemo, da govori
neresnico, ali sumniči, povejmo mu da
se moti. Če se ne moti, vprašajmo ga,

zahodnih velesil na Bermudih, sta vod¬
stvi Srednje in vzhodnoevropskega od¬
bora ter Srednje in vzhodnoevropske
konference dobili iz Državnega tajni¬
štva v Washingtonu naslednji odgovor:

“Iz javne izjave, izdane po sklepu
konference, izhaja, da so sestanki na
Bermudih manifestirali in potrdili enot¬
nost smotrov in ciljev treh držav in nji¬
hovo odločno voljo, da bodo še nadalje
krepile svobodni svet.

Prepričan sem, da ste s posebnim za¬
nimanjem opazili naslednji odstavek v
izjavi, ki se nanaša na dežele srednje in
vzhodne Evrope, ki je sedaj pod suž-
nostjo Sovjetske zveze:

‘Ne moremo sprejeti sedanje delitve
Evrope, za opravičeno in stalno. Upa¬
mo, , da se bodo sčasoma našla mirna
sredstva, ki bodo omogočila, da bodo de¬
žele vzhodne Evrope zopet svobodne v
svobodni Evropi.’

Najlepša Vam hvala, da ste svoje sta¬
lišče sporočili tej vladi.

Iskreno Vaš

Za državnega tajnika
Walworth Barbour,

direktor urada za zadeve Vzhodne
Evrope”.

po novem letu delil otrokom iz svoje
vreče.

Teden dni poprej, pa so nedaleč od
Kremlja postrelili Berio in njegove naj¬
ožje sodelavce, toda to režima ni motilo,
da bi ljudi ne skušal zamotiti in njih po¬
zornost obrniti v drugo smer. Kakor po¬
ročajo ameriški dopisniki, se je to reži¬
mu posrečilo — ljudje soglasno ugotav¬
ljajo, da ne pomnijo tako veselega in
razposajenega prehoda v novo leto.

ZANIMIVA RECEPCIJA PRI
MOLOTOVU

Moskva je prav tako velika “vas”, ka¬
kor so to še nekatere prestolnice po dru¬
gih državah na svetu. Predno so v Mo¬
skvi objavili novico, da je Stalin 5. mar¬
ca umrl, so ljudje že nekaj dni prej šu¬
šljali, kaj se je zgodilo s Stalinom. V
juliju so ljudje tudi že tedne poprej go¬
vorili, da je Beria aretiran — predno so
to uradno objavili iz Kremlja.

čemu to pripoveduje, če je razlog za to,
da pove, čemu trobi to celemu svetu. In
končno ga pobarajmo, če se čuti vprav
on poklicanega, da to vprašanje načenja.
Če bi mi vsi delali tako, bi se zelo
zmanjšalo število klepetal in njihova ro¬
ba bi postala nezanimiva. Koliko manj
prepirov in zagrenjenosti bi bilo med na¬
šimi ljudmi!

Vidite, gospod urednik, tole mi je pri¬
šlo na um, ko sem skušal ugoditi Vaši
želji. Morda mi bo kdo prav dal, morda
se bo pa kdo čutil prizadetega, kakor
se jaz čutim, in se bo sklenil vsaj malo
poboljšati, če se bo hotel, bo imel dela
za leto dni in več, kajti ni ga orodja, ki
bi ga bilo težje obvladati, kakor naš je¬
zik. Za to je treba dolge šole in vzgoje.
In te nam manjka.

Dne 29. decembra so minila štiri leta,
odkar je začel obratovati plinovod Pre¬
sidente Peron, ki dovaja zemeljski plin
iz petrolejskega središča v Comodoro
Rivadavia v Buenos Aires. Ob tej priliki
je ministrstvo za industrijo in trgovino
objavilo nekaj podatkov v zvezi s ko¬
ristmi, ki jih je imela republika od tega
plinovoda, v štirih letih njegovega obra¬
tovanja. Tako je po tem plinovodu pri¬
šlo na določena mesta v zadnjih štirih
letih 500 milijonov kubičnih metrov pli¬
na, ki je imel 9.000 kalorij. Ta količina
goriva je predstavljala številne koristi
gospodarskega in socialnega značaja.
Upoštevati je treba n. pr. samo dej-

V Sovjetski zvezi je več mesecev smel
prosto potovati, kamor je hotel, dopisnik
Associated Pressa, 'William L. Ryan. Se¬
veda svojih opazovanj ni mogel sproti
pošiljati svoji« agenciji v New York,
pač pa objavlja sedaj svoje vtise, ko se
je vrnil v New York. Tako je v “New
York Timesu” z dne 2. jan. tl. objavil
zanimivo poročilo o recepciji, ki jo je
za obletnico kom. revolucije dne 7. no¬
vembra priredil v palači Spiridonovki
prvi podpredsednik sovjetske vlade in zu¬
nanji minister Molotov. Ryan je bil tu¬
di povabljen, recepcije pa se je udeleži¬
lo več sto vodilnih osebnosti, med nji¬
mi tudi vsi člani diplomatskega zbora v
Moskvi. Na recepcijo so prišli tudi vsi
člani sovjetske vlade, izostali so le Ma¬
lenkov, Vorošilov in Kruščev. Ryan pra¬
vi, da je bila ta recepcija naravnost žgo¬
ča slika odnosov, ki vladajo med posa¬
meznimi člani sovjetske vlade.

Najvišji sovjetski oblastniki so se jav¬
no pred vsemi zbadali s pikrimi opaz¬
kami. Prav nič niso prikrivali, kako se
žro med seboj za oblast. Velika skupi¬
na teh sovjetskih voditeljev se je premi¬
kala po dvoranah tako, da so si kazali
hrbet, da se ne bi morali pozdravljati
med seboj ali pa morali izmenjati kako
besedo med seboj. Prav tako so obrača¬
li hrbet raznim članom diplomatskega
zbora. Zlasti je bilo opazno, dal noben
član sovjetske vlade ni maral opariti na¬
vzočnosti ambasadorja komunistične Ki¬
tajske.

Prava “zabava” pa se je pričela v tre-
notku, ko je Molotov povabil k častni
mizi ameriškega, angleškega, francoske¬
ga ambasadorja. K mizi so takoj priti¬
snili še člani sovjetske vlade in so to
storili tako, da so kar izrinili podpred¬
sednika nemške kom. vlade iz Berlina
Walterja Ulbrichta. Ulbricht je imel še
komaj čas, da se je navalu pravočasno
umaknil. Komaj so sovjetski oblastniki
posedli, se je že začela poplava napitnic,
po vsaki napitnici pa izpraznjevanje čaš
do dna. Zdravic je bilo vedno več, vzpo¬
redno s tem pa so se začeli zapletati je¬
ziki kom. oblastnikom; jeziki so se zače¬
li čudovito hitro razvezovati.

V “najboljši formi” je kmalu bil La¬
zar Kaganovič, svak pok. Jožeta Stali¬
na in eden izmed podpredsednikov so¬
vjetske vlade. Molotov ga je skušal mi¬
riti, toda Kaganovič ga je ostro zavra¬
čal. Enake volje je kmalu postal tudi mi¬
nister za trgovino I. Mikojan, ki je za¬
čel streljati ostre opazke o svojih tova¬
riših v vladi. Nazadnje je postal Kaga¬
novič glavni govornik zdravic, ki jih je

stvo, da bi za proizvodnjo 500 milijonov
kub. metrov plina porabili in prej se je
to tudi dogajalo 500 tisoč ton prvovrst¬
nega premoga in 300 tisoč ton Diesel
olja. Razen tega poročilo ministrstva za
industrijo in trgovino naglaša, da je pli¬
novod Presidente Peron že v teh štirih
letih vrnil državni blagajni vse devize,
ki so bile izdane za nakup cevi in vseh
ostalih delov. Poročilo končno tudi na¬
vaja, da bodo plinovod v kratkem tako
spopolnili, da bo lahko dnevno dovajal
do enega milijona kubičnih metrov pli¬
na. Plinovod Presidente Peron je bilo
eno naj večjih javnih del I. petletnega
gospodarskega načrta.

vedel stresati vedno več. Ko mu je kdaj
zmajkalo, pa je začel ponavljati zdravi¬
ce “velikemu prijateljstvu, ki veže naro¬
de Sovjetske zveze”. Tako je napijal Ta-
džikom, Uzbekom in Kazakom. Nenado¬
ma mu je vpadel Mikojan v besedo, in ga
zbodel: “Kaj pa Georgijcem ne boste na¬
pili...” Nastala je smrtna tišina, kajti
Beria je bil Georgijec, prav tako pa tudi
Stalin. Kaganovič je globoko izpod oči
sovražno pogledal Mikojana in vzkliknil:
“Da, naj žive tudi Georgijci...”

Navzočnost Walterja Ulbrichta in ki¬
tajskega ambasadorja so vsi ostentativ-
no previrali. Nazadnje sta se oba znašla
skupaj in sama popivala v svojem ko¬
tu. Toda nenadoma je pri mizi nekdo
vprašal, zakaj ne bi povabili tudi kit.
ambasadorja, da bi izrekel napitnico. Pa
je Mikojan pikro zavrnil: “Kar pustite
ga, saj nima ničesar v glavi.”

Ko je Molotov začel opozarjati, da
je čas zdravic že mimo, je Kaganovič
zarjovel, da še ne, ker jih mora biti še
mnogo več. Predlagal je, da naj pride
pomočnik vojnega ministra maršal Žu-
kov k mizi, da pove svojo napitnico, žu-
kov je prišel slabe volje in je napil
“pravici”, kakor je to malo poprej sto¬
ril ameriški veleposlanik Bohlen. Miko¬
jana je kar vrglo s sedeža, da je zavpil:
“Oho, kaj pa to pomeni? Ali nimate
nič lastnega povedati, ali niste pripra¬
vili lastne napitnice?” Toda maršal Žu-
kov mu ie ledeno odgovoril: “Ponavljam,
da sem podprl napitnico o pravici.”

Cel teden so nato člani diplomatske¬
ga zbora v Moskvi komentirali to recep¬
cijo in dogodke, ki so se pfed njih očmi
tam razvijali. Večina diplomatskega zbo¬
ra je bila soglasna, da je bil Mijokan v
svojih opazkah vsaj bridek, če ne že
strupen. Mikojan je bil namreč tisti, ki
je Berio nekoč privedel v komunistično
stranko. Ta recepcija je v luči dogod¬
kov okoli Berie jasno pokazala, da sta
si partija in vojska že vedno zelo v la¬
seh. Vojska je že v Berii udarila po taj¬
ni policiji in s tem partijo v njeni moči
zelo ostrigla. Dejstvo, da je bil Beria
kmalu nato usmrčen, dokazuje, da je
vojska moč partije do konca preizkuša¬
la in da partija te preizkušnje ni vzdrža¬
la.

Tako slika sedanjo borbo v Kremlju
William L. Ryan, ki v zaključku pravi,
da v Kremlju še vedno vlada šestorica in
da se Malenkov še ni mogel dvigniti nad
to svojo ekipo. Malenkov je samo njen
predsednik, nima pa v rokah nič več ob¬
lasti, kakor pa jo ima vsakdo izmed osta¬
lih peterih.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. I. 1954

IZ TEDNA V TEDEN

U.S.A.: Šef ameriškega generalštaba
admiral Radford je obiskal Formoso,
kjer je imel v spremstvu Robertsona, po¬
možnega tajnika zun. min. za zadeve
Daljnega Vzhoda konferenco s Čang-
kajškom glede ustanovitve protikomuni¬
stičnega bloka v vzhodni Aziji. S For-
moze je odletel v Manilo, glavno mesto
Filipinov, kjer je prisostvoval prevzemu
oblasti novega predsednika Magsaysaya.
— Dulles je odločno opozoril rdečo Ki¬
tajsko, da bo USA izvedla protiudar na
morju, v zraku in po suhem proti kitaj¬
skemu komunizmu, če bo ta priskočil na
pomoč rdečim oddelkom v Indokini pro¬
ti Francozom. “Spopad s kitajskimi od¬
delki se ne bo omejil samo na Indokino,
pač pa se bo raztegnil tudi na kitajsko
celino,” je zatrdil Dulles. — Ameriški
veleposlanik Bohlen je imel v Kremlju
sestanek z Molotovim, s katerim je raz¬
pravljal o “možnostih začetka razgovo¬
rov med USA, Kanado in ZSSR glede
mednarodne uranske zaloge.”

VATIKAN: Papež Pij XII je v prete¬
klem letu sprejel v avdijenco 381.534
ljudi iz vsega sveta in imel 84 večjih go¬
vorov v sedmih jezikih. Največje sloves¬
nosti v Vatikanu so bile v preteklem le¬
tu: Imenovanje 24 novih kardinalov in
slovesna otvoritev Marijinega leta 8. de¬
cembra. Avdijence je prekinil za sedem
tednov, ker je zbolel za gripo. Leta 1952
je papež sprejel v avdijenci 457.797 lju¬
di.

ITALIJA: Ob bolniški postelji De Ga-

sperija so se zbrali vodje italijanske
demokratske stranke in z njim razprav¬
ljali o možnosti imenovanja novega
predsednika vlade. Proti predsedniku
sed. vlade Pelli je v krščanskodemokrat-
ski stranki veliko nezadovoljstvo. Zara¬
di tega je Pella tudi moral podati o-
stavko.

ANGLIJA: Churchill je povabil sov¬
jetskega veleposlanika v Londonu Mali¬
ka na banket, kjer mu je dal tajen pred¬
log, ki ga je Malik nekaj dni pozneje
odnesel v Moskvo! Menijo, da je Chur¬
chill poslal Malenkovu svoje predloge
za osebni sestanek med obema, mimo
USA in Francije.

FRANCIJA: Predsednik vlade Laniel
je vročil predsedniku Auriolu ostavko,
ki je pa ta po razgovoru z nastopajočim
predsednikom Cotyjem ni sprejel. Laniel
bo tako ostal predsednik vlade še na¬
prej. Laniel je sklical parlament na iz¬
redno zasedanje za 6. januar. Na seji
bo Laniel podal izjavo o politiki svoje
vlade. Če je parlament ne bo odobril,
bo odstopil.

EGIPT: Gral. Naguib je pozval na po¬
svetovanja v Kairo egipčanske velepo¬
slanike iz Washingtona, Londona in Mo¬
skve, ker egipčanska vlada namerava
spremeniti smer svoje zunanje politike.

AFGANISTAN: Vlada je zahtevala od
britanske vlade revizijo anglo-afgani-
stanske pogodbe iz leta 1921 po končani
vojni med obema državama.

KOREJA: V Pan Mun Jonu namera¬
vajo znova začeti razgovore za sklica¬
nje politične konference za Korejo. Opa¬
zovalci so mnenja, da se je napetost
med zavezniki in komunisti v zadnjih
tednih precej 'zrahljala in na obeh stra¬
neh pripravljajo teren za ponovne raz¬
govore. Bliža se namreč 22. januar, ko
se bo po določilih pogodbe o premirju
morala odločiti usoda 20.000 severnoko¬
rejskih in kitajskih protikomunističnih
ujetnikov. Določila zahtevajo osvobodi¬
tev.

Anglosaška politika v jugovzhodni Evropi

Odgovor biv. predsednika jugoslovanske vlade Dragiše Cvetkoviča Winstonu Churchillu

Pod gornjim naslovom je objavil dnev¬
nik “Figaro” v Parizu dne 30. novembra
1953 tole zanimivo kritiko predsednika
angleške vlade Churchilla. List pravi:
“Prejeli smo pismo od bivšega predsed¬
nika jugoslovanske vlade gospoda Cvet¬
koviča, ki ga po naši oceni moramo pri¬
občiti.

“Figaro” je za francosko javnost ob¬
javil spomine gospoda Churchilla. V
zadnjem delu teh spominov so popisani
dogodki v letih 1944-45 in prav posebno
tudi sestanek, ki sta ga imela v Moskvi
oktobra 1944 gg. Churchill in Stalin.
Sklepi in zaključki tega sestanka so bili
izredno važni. Važni ne le za bodočnost
balkanskih narodov, ampak za splošno
usodo sveta in miru. Kljub milijonskim
žrtvam, žal, miru še vedno nismo dose¬
gli.

Zadovoljen sem, da je gospod Churchill
doživel uspehe svoje takratne politike.
Ta politika je vrgla balkanske narode
in osrecfnjo Evropo pod gospodstvo ko-
munistifne diktature. Ta politika je po¬
vzročila, da živi svobodni svet v negoto¬
vosti in da se mora z velikimi napori
varovati novega vojnega napada.

Gospod Churchill v svojih spominih
priznava, da je bila usoda balkanskih
narodov rešena v petih minutah. Brez
razprave in brez očitanj vesti so jo na¬
pisali na kos papirja. Načela in cilji, ra¬
di katerih so svobodni narodi pod vod¬
stvom istega gospoda Churchilla vodili
drugo svetovno vojno, niso prišla nič v
poštev.

Gospod Churchill je nedvomno zgradil
zavezniško zmago proti Hitlerju. Po do¬
stojanstveni izjavi združenja rumunske
emigracije, ki jo je priobčil “Figaro”
dne 7. novembra 1953 pa menda ne bo
brez smisla čuti še glas človeka, ki je
tudi zastopal politiko previdnosti, torej
še enega tistih, ki jih niso zapeljale la¬
skajoče obljube in jamstva gospoda
Churchilla. Gospod Churchill je tudi nam
govoril o angleški vojni pomoči, o voj¬
nih ciljih, o novem redu, ki da bo zavla¬
dal po padcu Hitlerjevega režima v ze¬
dinjeni Evropi. Naglašal je, da bodo
ljudstva v tem novem redu mogla srečno

KOROŠKA

Za župana v Beljaku je bil ponovno iz¬
voljen socialist Sereinigg (Serajnik).

Sodišču v Velikovcu se je javil bivši
kreisleiter v Velikovcu Hans Grum, ki
je ob koncu vojne neznano kam izginil.
Grum, ki je poleg Maier-Kaibitscha
glavni krivec za izselitev koroških Slo¬
vencev, še ni povedal, kje je bil od leta
1945 do danes.

Na graški univerzi je promoviral za
doktorja prava in državoznanstva g.
Jože Kropiunig, slovenski rojak iz Pod¬
gorja.

Slovenska manjšina na Koroškem se
manjša. Pod tem naslovom je vodilni
nemški list v Buenos Airesu “Argenti-
nisches Tageblatt” prinesel pod za-
glavjem “Deutsche Luftpostnachrich-
ten” naslednje sporočilo nemške agenci¬
je DPA z Dunaja: “Slovenska manjšina
v avstrijski deželi Koroška je stalno v
nazadovanju, kakor je to razvidno iz šol¬
skega osnutka, dostavljenega merodaj¬
nim uradom. Zakonski osnutek namreč
predvideva, da bo v 29 šolah na koroš¬
kem ozemlju, ki so bile dosedaj dvojezič¬
ne, odslej naprej edini poučevalni jezik
nemščina.”

Združene Države ne sprejema
za berlinsko kon


o nobenih pogojev
erenco

Moskva je za božične praznike, pred¬
vsem pa za novo leto pričela z veliko
“mirovno ofenzivo” proti zapadu in v
časopisju in v radiju poudarja željo po
zmanjšanju mednarodne napetosti in
ohranitvi miru. Na zapadu sprejemajo te
sovjetske mirovne pozive z veliko pozor¬
nostjo in pričakujejo, kako se bo sovjet¬
ski zun. minister Molotov obnašal na
berlinski konferenci, ki naj se začne 25.
januarja. Dulles je v pojasnitev ameri-

NOVA KOMUNISTIČNA
TAKTIKA

Indijski komunisti so sklenili prilago¬
diti — po nalogu Moskve — Marxovo
in Leninovo rdečo teorijo Gandijevim
načelom na isti način, kakor je kitajski
komunist Maocetung zvaril komunistič¬
no ideologijo s Konfucijevimi načeli, z
namenom, da bodo na hitrejši in lažji
način pridobivali široke indijske mase
za svojo diktaturo.

škega stališča na tej konferenci v revi¬
ji “Nationes Business” objavil dolg čla¬
nek, v katerem poudarja, da USA ne
sprejema nikakih pogojev za berlinsko
konferenco, ki jih je bila omenila ZSSR
pred nedavnim, namreč, razpust evrop¬
ske obrambne organizacije, opustitev a-
meriških oporišč okoli ZSSR in prizna¬
nje rdeče Kitajske. “Zasledovali in lovi¬
li smo ZSSR po Evropi in Aziji in jo
končno ujeli na berlinsko konferenco.
Sovjetski vodje so diplomatsko v defen¬
zivi. Svobodni svet je dobil moralno in
diplomatsko ofenzivo in jo namerava
obdržati... Svobodni svet in vodje v
Kremlju pa morajo vedeti, da ne spre¬
jemamo nobenih pogojev za razgovo¬
re. . . Evropa ne sme ostati brez obram¬
be pred rdečo nevarnostjo...” Glede
Koreje je dejal, da se bo v slučaju no¬
vega napada komunistov vojna raztegni¬
la tudi na ostalo azijsko celino. “Mir
na Koreji ne bo sklenjen zato, da bi
komunisti dobili priliko na nov napad
na svobodni svet.”

živeti, kajti vojaški napadi bodo izklju¬
čeni in trajen mir bo zajamčen.

Pri moskovskem sestanku je bila Ju¬
goslavija razdeljena v dve interesni sfe¬
ri, v angleško in rusko. V Jalti so kas¬
neje odločili, naj bi jugoslovanski naro¬
di svobodno izbrali svojo vlado in politič¬
ne ustanove. Skrb za izvedbo tega skle¬
pa je bila poverjena Angliji in Rusiji.

Gospod Churchill vendar ni smatral,
da je treba to obvezo, ki jo je bil spre¬
jel v imenu svoje države, tudi izvesti.
V vodstvu politike, se je držal pravila,
da Anglija nima trajnih prijateljev ni¬
ti sovražnikov, trajne so samo angleške
koristi. Po tem pravilu je Churchill naj¬
prej prepustil generala Mihajloviča nje¬
govi usodi, potem je zapustil jugoslovan¬
sko vlado v izgnanstvu. Prisilil je kra¬
lja Petra, da je prenesel prerogative
krone na regente, ki jih je določil Tito.
Kralja je situacija prehitela. Tako je na¬
stala vlada Tito-šubašič, ki je likvidi¬
rala monarhijo, potvorila voljo ljudstva
in proglasila komunistično republiko.

To je pregled kako je gospod Chur¬
chill izpolnjeval lepe obljube, ki jih je
našteval v brzojavki marca 1941, ko me
je skušal prepričati, da je treba opusti¬
ti politiko nevtralnosti in se postaviti na
stran Anglije.

Vsak jugoslovanski državljan doma in
v izgnanstvu, ki je zvedel za Churchil¬
lov popis dogodkov in zlasti to, da se je
uredilo vprašanje interesnih področij s
s kratkim zapisom na kosu papirja, se
upravičeno vprašuje: Ali je bilo res pa¬
metno iti v tako kruto in morilsko voj¬
no ? Ali so jo take prevare in take po¬
sledice opravičile?

Mogli bi se tudi vprašati kakšno vest
imejo zastopniki Velike Britanije? Ka¬
ko pojmujejo neodvisnost in svobodo dru¬
gih? Kaj mislijo o cinični delitvi na in¬
teresna področja, ne da bi kdo vprašal

dotične narode? Kaj mislijo o raznih
svečanih obljubah, izjavah in dokumen¬
tih, ki jih ima gospod Churchill v izo¬
bilju? Kaj sodijo o politiki, ki s takimi
obljubami potegne narod za narodom v
vojno, pa jih potem izroči novemu na¬
padalcu, v tem slučaju Sovjetski Zvezi,
zakletemu sovražniku svobodnih naro¬
dov in človeškh svoboščin?

Ali ni g. Churchill dolžan, da vse to
pojasni jugoslovanskim narodom? Ali
niso radi njega in njegovih prizadevanj
njegovi tajni agenti in nekateri njiho¬
vi domači pomočniki izvedli državni pre¬
vrat 27. marca 1941 in je tako Jugosla¬
vija izgubila svojo nevtralnost? Ali ni
ta slab račun vrgel Jugoslavije v pre¬
zgodnjo vojsko, ki ji je prinesla samo
škodo ? Ali niso potem, po zmagi, pre¬
pustili Jugoslavije komunističnemu re¬
žimu, ki je nastal vsled neposredne in¬
tervencije rdeče armade?

Dragiša Cvetkovič,

bivši predsednik jugoslovanske vlade.

Tudi madžarski krščanski demo-
kratje obsojajo Churchillove
politične kupčije

Obor Krščansko demokratskega gi¬
banja za Madžarsko v Franciji nam pa
pošilja tole:

Madžarski Odbor Krščansko demo¬
kratskega gibanja v Franciji soglaša s
protestom rumunskih beguncev v Fran¬
ciji, ki ga je objavil “Figaro” proti mo¬
skovski kupčiji z dne 9. oktobra 1944.
Kakor piše g. Churchill v svojih spomi¬
nih, so bili narodi srednje in vzhodne
Evrope takrat prepuščeni Sovjetski Zve¬
zi. To se je zgodilo v očitnem nasprotju
s pravico narodov, da sami odločajo o
svoji usodi. To pravico so pogosto na
najsvečanejše načine zagotovljali zapad-
ni državniki.”

NAJVAŽNEJŠI DOGODKI V LETU 1953

Januar: V Franciji vladna kriza; V
Teheranu krvavi nemiri; Churchill v
New Yorku; v Moskvi obtožba devetih
judovskih zdravnikov; papež Pij XII.
imenuje 24 kardinalov; De Gasperi do¬
seže volilpo reformo; Tito z enim gla¬
som opozicije “izvoljen” za predsednika
države.

Februar: USA odpravi obrambno blo¬
kado Formoze; Eisenhower pozove Ev¬
ropo na ustanovitev skupne vojske; Ei-
senhower objavi sovjetsko posest atom¬
ske bombe; Izrael prekine diplomatske
odnose z ZSSR.

Marec: Stalin umrje 5. marca; oblast
v Kremlju prevzame triumvirat Malen-
kov-Molotov-Beria; Malenkov odstopi
kot tajnik KP in stopi na njegovo me¬
sto Kruščev; umrje češki preds. Gott-
wald, prevzame Zapotocki; umrje brit.
kraljica Mary; Tito v Londonu; komu¬
nistične ponudbe za mir na Koreji.

April: Moskva osvobodi devet obtože¬
nih zdravnikov; objava volitev v Italiji
za junij; 11. aprila podpis pogodbe o iz¬
menjavi ujetnikov na Koreji, ki se za¬
čne 20.; komunisti napadejo Laos v In¬
dokini; občinske volitve v Franciji, na¬
zadujejo ekstremisti.

Maj: USA pošilja vojaški material v
Indokino; Portugal in Španija ratifici¬
rata ibersko skupnost; Bonn ratificira
evropsko obrambno pogodbo; objavi se
sestanek treh na Bermudih; isti dan pa¬
de v Franciji Mayer; v ZSSR ustrele
štiri ameriške padalce.

KRVAVI BOJI V INDOKINI

Francoske čete so še vedno v defenzi¬
vi pred hudim pritiskom rdečih oddelkov.
V boje je poseglo francosko letalstvo.
USA je poslala Franciji večje število
težkih bombnikov za boje v Indokini, ki
pa jih vozijo francoski piloti. Ameriško
zun. ministrstvo je izjavilo, da so poro¬
čila o položaju v Indokini v marsičem
pretirana, z namenom, da bi vplivala na
nadaljne korake ameriške vlade.

PRIPRAVE V BERLINU
USA, Anglija in Francija so poslale
v Kremelj vsaka svojo noto, v kateri
sprejemajo datum 25. januarja za zače¬
tek konference velikih štirih v Berlinu.
Ameriški poveljnik Berlina je pozval
svoje poveljniške tovariše Anglije,
Francije in ZSSR, da pripravijo vse pot¬
rebno vsak na svojem področju za kon¬
ferenco, ker obstoja možnost, da se bo¬
do konference vršile izmenično v berlin¬
skih conah. Sovjeti so tudi začeli naglo
popravljati telefonske in radijske napra¬
ve, ki so jih prekinili junija 1952 z o-
stalimi conami v Berlinu.

Junij: Kronanje Elizabete II. v Lon¬
donu; zavzetje vrha Mount Everesta;
odgoditev bermudske konference, določi¬
tev za 8. julij; Churchill zboli in konfe¬
renca sploh odpovedana; USA obnovi
prijateljsko pogodbo z Nemčijo iz leta
1923; Laniel postane predsednik fran¬
coske vlade; Rhee osvobodi 22.000.ujet¬
nikov na Koreji; na volitvah v Italiji
zmaga De Gasperi z majhno večino;
udar v Kolumbiji, preds. gral. Pinilla;
Tito in Malenkov izmenjata veleposlani¬
ke; revolucija proti ZSSR v Berlinu,
zadušena s sovjetskimi tanki in strojni¬
cami; Egipt proglašen za republiko,
preds. Naguib; usmrčena sovjetska vo¬
huna Rosenberg v USA.

Julij: De Gasperi propade z vlado,
nastopi Pella; pade Beria, negotovost
na zapadu; Beri ji sledi kot šef policije
Kruglov; sestanek treh zun. ministrov
v Washingtonu, povabijo ZSSR na so¬
delovanje; premirje na Koreji.

Avgust: Velike stavke v Franciji; Ma¬
lenkov objavi sovjetsko posest hidrogen-
ske bombe; v Teheranu pade Mosadek
in prevzame oblast gral Zahedi; umrje
“Mister Republican” Robert Taft; Beria
se “pojavi” v zapadnih državah, isto¬
časno izgine Kruglov; Churchill ozdra¬
vi; Francija odstavi sebi sovražnega sul¬
tana v Maroku; izbruhne znova konflikt
okoli Trsta.

September: Adenauer zmaga z abso¬
lutno večino na splošnih volitvah; v ZN
ZSSR znova predloži svoj načrt za ra¬
zorožitev, ki spet ni sprejemljiv za za-
pad.

Oktober: USA, Anglija in Francija
sklenejo izročiti Trst in cono A Italiji;
reakcija v Jugoslaviji, premiki čet, ne¬
miri v Trstu; Churchill dobi Nobelovo
nagrado za literaturo, ne za mir, kakor
je hotel.

November: 4. decembra bermudska
konferenca; anglo-egipčanski spor okoli
Sueza se poveča; ZSSR pristaja na kon¬
ferenco v Berlinu velikih štirih, pod po¬
gojem, da pozneje prisostvuje tudi rde¬
ča Kitajska.

December: Eisenhower, Churchill in
Laniel na Bermudih, Laniel zboli, ker
noče prisostvovati razgovorom o ratifi¬
kaciji evropske obrambne pogodbe, di¬
plomatska napetost med Francijo in An¬
glijo zaradi Churchillovih opazk; ZSSR
pristane na konferenco v Berlinu brez
pogojev in predlaga 25. januar za zače¬
tek, ki je sprejet; Eisenhowr objavi
svoj načrt za mednarodno zalogo ura¬
na; Moskva podpre to idejo; Kremelj
objavi obtožbe proti Beriji, ki je ustre¬
ljen 24. decembras šestimi sodelavci;
Mosadek obsojen na tri lta konfinacije;

ARGENTINA

Vodja argentinske ekspedicije na
Himalajo poročnik Francisco Ibahez
je v Mendozi na tiskovni konferenci
sporočil, da se zaključujejo priprave
za odhod članov argentinske ekspedi¬
cije na Himalajo. Naglasil je, da se
bo ta ekspedicija lahko izvedla vsled
razumevanja in podpore predsednika
republike generala Perona. V ekspe¬
diciji bo 11 andinistov in med temi
je tudi naš rojak Dinko Bertoncelj iz
Bariloč. Prtljago in vse, kar bodo
člani ekspedicije potrebovali, so vkr¬
cali 23. decembra 1953 v Buenos Ai¬
res na ladjo, ki jo bo prepeljala v
Bombay. Vse prtljage, hrane, zdra¬
vil, tehničnih pripomočkov in vseh
ostalih potrebščin je za 12 ton. Ek¬
spedicija bo imela s seboj svojega
zdravnika, kuharja itd. V Indiji bo v
njeni službi 13 vodnikov in 300 no¬
silcev tovora, člani argentinske ek¬
spedicije bodo skušali doseči vrh go¬
re Daulagiri, ki je visoka 8.176 met¬
rov ter se dviga proti nebu v državi
Nepal na meji med Indijo, Batamom
in Tibetom. Sodijo, da bo prtljaga
članov ekspedicije prispela 19. ’ fe¬
bruarja v Bombay. Kakor hitro bo
prispelo sporočilo o prispetju prtlja¬
ge v omenjeno mesto, bodo takoj od¬
potovali z Buenos Airesa člani ek¬
spedicije.

Buenosaireška poštna uprava je za
novo leto dosegla rekord. V nepolnih
24 urah je število novoletnih čestitk
in ostale pisemske pošte doseglo nad
dva milijona komadov.

Med Argentino in Japonsko je bila
podaljšana sedaj veljavna trgovinska
pogodba še za dobo treh mesecev. V
tem času bo sklenjen nov trgovinski
dogovor. Z Avstrijo je pa trgovinska
pogodba podaljšana za eno leto.

Španska vojaška šolska ladja Juan
Sebastian Elcano se je mudila s špan¬
skimi pomorskimi kadeti na prijatelj¬
skem obisku v Buenos Airesu. Kapi¬
tan _ ladje je bil z višjimi častniki
sprejet tudi pri predsedniku republi¬
ke generalu Peronu, ki je nato vrnil
obisk španskih gostov na ladji.

Na univerzi v mestu Eva Peron so
ustanovili stolico za gospodarske ve¬
de.

Iz Španije poročajo, da je po smrti
nadvojvode Karla Habsburško-bur-
bonskega postal pretendent na špan¬
ski prestol Anton Habsburški-bur-
bonski, ki je poročbn z romunsko
princeso Ileano. Oba živita v Buenos
Airesu.

Za božične praznike so imeli v me¬
stu Corrientes veliko vročino. Tempe¬
ratura je dosegla 41,3 C. Na Štefa¬
novo je pa bil močan naliv, ki ga je
spremljal orkanski veter. Vihar je
ruval drevesa in podiral stebre po u-
licah za razsvetljavo.

V Buenos Aires bo te dni prispelo
moštvo jugoslovanskega nogometne¬
ga športnega kluba Partizan ter bo
odigralo dne 9. januarja t. 1. nočno
nogometno tekmo z moštvom buenos-
aireškega kluba Racing. V Čilu je
Partizan prvo igro izgubil z rezulta¬
tom 1:0, drugo pa dobil z rezulta¬
tom 8:4.

Pomorska policija v Buenos Aresu
je odkrila v pristanišču široko raz¬
predeno organizacijo za tihotapstvo
zlatnine, predvsem zlatih ur. Tiho¬
tapci so zlatnino skušali vtihotaplja¬
ti skrito v novih avtomobilih, ki so
prihajali v Bs. Aires z nekaterimi
italijanskami ladjami. Vrednost za¬
plenjenih zlatih ur presega več mili¬
jonov pesov.

V Buenos Aires je priplula v pone¬
deljek it. ladja “Castel Verde” ter je
z njo prispelo v Argentino k svojim
možem 1100 Italijank z otroci.

Industrijska banka v Buenos Aire¬
su je objavila poročilo, iz katerega je
razvidno, da je v letu 1952 odobrila
raznih kreditov v višini 3.221 milijo¬
nov pesov.

V pristanišču Bahia Blanca so v
letu 1953 natovorili na ladje raznega
blaga za 971.594 ton.

Hipotekarna banka bo te dni obja¬
vila nove olajšave v podeljevanju
kreditov za zidanje stanovanjskih hiš
v smislu intencij II. petletnega go¬
spodarskega načrta.

Vlada province Buenos Aires je
objavila sporočilo, da znaša premič¬
na in nepremična vrednost te provin¬
ce nad 38 milijard pesov.

v trinajstem glasovanju izvoli francoski
parlament novega predsednika države
Cotyja; komunisti v Indokini izvedejo
prodor proti jugu; nove stavke v Fran¬
ciji.

Buenos Aires, 7. I. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran S.

Slevice iz

Milovan Djilas, eden od ideologov ju¬
goslovanskih komunistov, je imel po svo¬
jem volilnem govoru v Mariboru v tem
mestu tudi konferenco z vodilnimi slo¬
venskimi komunističnimi in prosvetnimi
delavci, na kateri jim je dajal navodila
za daljnje delo pri reševanju problemov
“socialistične demokracije z zvezi s kul-
turno-prosvetnim delom socialistične li¬
terature in šole”. Djilas je kot komuni¬
stični ideolog poudarjal, da je in mora
biti njihov ideal ustvaritev popolne ko¬
munistične držaje. Djilas seveda ni¬
kjer ni rabil izraza “komunistična dr¬
žava”, ampak je vedno operiral samo
z izrazom “socialistična demokracija”,
da lažje varajo zahodno javnost. Dejal
je, da je “končni cilj socialistične demo¬
kracije ustvaritev takih družbenih od¬
nosov, v katerih bo nastala brezpartijna
formalna demokracija ob istočasnem
izumiranju države. Mi smo seveda šele
na začetku te poti, vendar pa smo v
tem pogledu že napravili velik korak
naprej, kakor doslej še nikjer drugod
po svetu. Cilj te demokracije je, da se
ukinejo politični monopoli v družbenih
odnosih. Že danes je jasno, da so stare
oblike prišle v neskladnost z našo stvar¬
nostjo. Naša borba mora v sedanji fazi
razvoja iti za tem, da bodo postale te
oblike vedno bolj demokratične, ker je
oblika bistvene važnosti za razvoj vse¬
bine naše demokracije. Oblika pomeni
spoštovanje zakona in zakonitosti za
za vse in za vsakogar. Naši samo po
sebi demokratični zakoni morajo v vsa¬
kem primeru avtomatično stopiti v
funkcijo. Gre za formiranje ljudske za¬
vesti, da je rušenje starih oblik najvaž¬
nejše za razvoj socialističnih sil.” Po
njegovem tudi sedanje šolstvo doma še
ni zadosti komunistično in se mora za¬
to “na zunaj modificirati kot sociali¬
stično” ter se mora tudi čimprej otresti
“starih metod in navlak iz preteklosti.”

Na povabilo jugoslov. komunistov sta
prišla na obisk v Jugoslavijo tudi gene¬
ralni sekretar španske socialistične
stranke Rodolfo Lopis in sekretar socia¬
listične mladine Španije Salvador Marti-
nez Daši, ki oba živita v emigraciji. Na
svojem potovanju po državi sta prispela
tudi v Slovenijo. V Ljubljani ju je po¬
zdravil član CK Zveze komunistov Vla¬
do Kozak, nato ju je najprej sprejel dr.
Jože Potrč, za njim pa Hiha Marinko,
ki ju pridržal tudi na kosilu, na katere¬
ga so bili povabljeni tudi drugi vodilni
slov. komunisti. Oba španska sociali¬
sta sta izjavila, da sta prispela v Ju¬
goslavijo zaradi tega, ker ju “zanimajo
izkušnje jug. komunistov pri reševanju
raznih vprašanj.” Komunisti so ju po¬
vsod dobro gostili, da bi se čim bolj pri¬
kupili Rodolfu Lopisu, ki je tudi član
Biroja socialistične internacionale.

Udeleženci polletne konference Zveze
športov Jugoslavije so sklenili, da bodo s
1. januarjem začeli z organiziranim šo¬
lanjem kadrov, da bi v naslednjih štirih

letih prenehalo pomanjkanje okrog 600
inštruktorjev in trenerjev in okoli 200
sodnikov. Ob tej priliki je ravnatelj
športnega zavoda v Beogradu Mile Cu¬
li si č navajal podatke o stanju kadrov v
športnih organizacijah, iz katerih je
razvidno, da se v Jugoslaviji ukvarja s
športom samo vsak 133 prebivalec, če se
pa vzame v poštev samo prebivalstvo
med 14. in 35. letom pa vsak 48 držav¬
ljan. Razširjenje športa je seveda zelo
neenakomerno. V Sloveniji namreč pride
en športnik na 111 prebivalcev, v Bosni
pa na 358. Skupno je v Jugoslaviji v
raznih športnih in planinskih organiza¬
cijah 639.007 članov.

Poročali smo že o pripravah za pro¬
slavo 20 letnice skakanja na znameniti
Bloudkovi smučarski skakalnici v Pla¬
nici. Po že dosedanjih napovedih pri¬
pravljalni odbor sodi, da bo udeležba
občinstva na teh športnih prireditvah,
ki bodo v začetku meseca marca prihod¬
njega leta izredna velika. Računajo, da
bo v dnevih od 11. do 14. marca poleg
izrednih vlakov prihajalo v Rateče
dnevno do 500 avtomobilov in avtobusov.
Zaradi tega so že sedaj začeli v Ratečah
razširjati cesto in pripravljati prostor za
parkiranje vozil. Dela na skakalnici so
v glavnem končana. Doskočišče je delno
naravno, delno pa umetno. Na že>ezobe-
tonskih stebrih, ki so ponekod po 11 m
visoki, sloni velikanski most, čigar lini¬
ja ima površino parabole. Doskočišče je
pokrito z deščicami vmes pa so pločevi¬
nasti žlebovi za odtakanje vode. Hkrati
je poskrbljeno za gosto mrežo opornikov,
da ne bi sneg zdrsel s skakalice. Poleg
doskočnega mostu so zgradili nov stolp
za sodnike, častne goste in časnikarje.
Stolp ima štiri velike lože, iz katerih
je lep pregled na prostor nad skakalni¬
co od starta do konca izteka. To so
glavna dela na skakalnici, ki so že kon¬
čana. Po predpisih FIS za tekme v
smuških poletih v Planici, Oberstdorfu
in Kulmu pa je treba še oskrbeti me¬
teorološko postajo, naprave za merjenje
hitrosti skakalcev, kakor tudi balone za
ugotavljanje moči vetra in podobno.
Športni poročevalec Ijb. listu tudi nava¬
ja, da bodo za tekmovalce zgradili pod
startom planinsko kočo, kjer se bodo
lahko v primeru neugodnega vremena
greli, ko bodo čakali na nastop.

Umrli so. V Ljubljani: Ivan Bekš, pe-
čar-upokojenec, Marija Kolar, Marija
Pavlin, upokojenka Tobačne tovarne,
Marija Podobnikar, vdova Ravnikar, roj.
Trilar, Zoran Pianecki, dramski igralec
in inšpicient opere, Franci Šeber, ing.
Maks Klodič, direktor drž. žel. v p., Fi¬
lip Bačner, Daniel Zevnikar, Jana Juvan,
Malči Majcen, Ignacij Smole, žel. urad¬
nik v p., Cvetka Počivalšek-Urlepova in
Anton Kovačič, žel. v p. v Radečah, Ma¬
rija Škofek v Celju, Rudolf Didek, geo¬
meter v p. v Celju, Jože Stojkovič, žel.
upokojenec v Sežani, Ivanka Meznarič
v Mariboru, Josipina Vresnik, roj. Šlaj-

pah, učiteljica v p. v Št. liju v Slov.
goricah, Jana Zupan, vdova v Beogradu,
Ana Zupančič, poštna uradnica v p. v
Kranju, Karel Borjanič v Postojni, Jan¬
ko Zorko, prokurist Mestne hranilnice v
p. v Mariboru, Rozika Ferjuc na Viču,
Jože Lah, drž. upokojenec in bivši pevo¬
vodja v Mariboru, Marija Pretnar, roj.
Burja v Mariboru, Franjo Strniša, sod¬
nik v Celju (pokopan v Kranju), Albert
Slamič, uslužbenec podjetja Primorje-
export v šenpetru pri Gorici.

“Tito-Kardelj” so bili vzkliki, s ka¬
terimi so hoteli ljubljanski komunisti tu¬
di na zunaj pokazati na važno vlogo,
ki jo v slovenskem, kakor tudi v jugo¬
slovanskem komunizmu igra Kardelj.
Kardelj je bil v Ljubljani 10. novembra.

V unionski dvorani je imel dolg govor,
v katerem je med drugim s komunistu
lastno demagogijo poveličeval “gospo¬
darske uspehe” sedanje kom. diktature.

V svoji demagogiji se je povzpel celo ta¬
ko visoko, da je trdil, da je bila “pred¬
vojna Jugoslavija med najbolj zaosta¬
limi državami v Evropi”, pod komunisti

Slovenci v

Muesios Aiw.fi

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri vplačevanju v obrokih je za
pol leta $ 38. — in za četrt leta
$ 20 .—

Poravnajte naročnino za leto 1954
čimprej. Veliko boste s tem poma¬
gali upravi pri njenem delu.

SILVESTROVANJE SLOVENCEV

V BUENOS AIRESU

Razna slovenska društva so tudi letos
pripravila za svoje člane silvestrske dru¬
žabne prireditve. Društvo Slovencev je
imelo silvestrovanje na slovenski prista¬
vi v Moronu. Vabilu društvenega odbo¬
ra se je odzvalo lepo število članov in
slovenskih rojakov, ki so prihiteli na pri¬
stavo ter v prijetni družbi ter veselem
razpoloženju pričakali novo leto. Vsem
gostom je želel v novem letu obilo sre¬
če in zadovoljstva ter božjega blagoslo¬
va predsednik Društva Slovencev g. ing.
Albin Mozetič.

Slovenci v Lanusu so imeli Silvestro¬
vanje v cerkveni dvorani pri fari sv.
Jožefa, čisti dobiček je bil namenjen za
graditev Slovenskega doma v Lanusu.

Silvestrovanja so pa bila tudi na dru¬
gih mestih. Skupine slovenskih rojakov
so se zbrale v posameznih slovenskih
gostinskih obratih ter so v dobrem raz¬
položenju pričakale novo leto 1954.

ŠOLSKI IZLET V MUS1IZ

Tretje leto je že, odkar prireja naša
šolska mladina svoje skupne izlete ob
zaključku šolskega leta. Letošnji cilj iz¬
leta je bila “chacra” Gallardo v Muni-
zu, kjer so se zbrali otroci 27. decem¬
bra 1953.

Ob dogovorjeni uri so prišli otroci iz
Buenos Airesa, Floride, Lanusa, Ramos
Mejie in San Justa, popoldne pa še iz
San Fernanda.

pa da je povsod samo napredovanje. Za
dosego teh uspehov pa Kardelj ni ome¬
njal na eni strani suženjskega dela, ki
so ga morali opravljati politični na¬
sprotniki sedanje kom. diktature, na
drugi strani pa ogromne gospodarske in
finančne pomoči zahodnih zaveznikov, ki
je sploh rešila popolnega gospodarske¬
ga propada jug. diktaturo in jo vzdržu¬
je ter hrani še naprej. Zato pa Kardelj
za zahodne zaveznike ni imel niti ene
besedice zahvale.

“Kruh in svoboda — to sta dva fak¬
torja, ki sta tako neobhodna v življenju
slehernega delovnega človeka”. Tudi to
so Kardeljeve besede z unionskega zbo¬
rovanja v Ljubljani. Komusti in njihovi
priskledniki so mu ploskali, velika ve¬
čina delovnih ljudi je pa ob teh besedah
ugotovljala žalostno dejstvo, da je pot
do kruha pod komunisti mnogo težja in
ga je tudi manj kot ga je pa bilo pod
“reakcijo”, svobode pa pod komunisti
sploh ni, ker ves komunistični politični,
socialni, gospodarski in kulturni sistem
sloni na najbolj krvavem nasilju.

Argentini \

G. Jože Jurak je imel od l|). sveto
mašo s pridigo. Med sveto mašo so peli
otroci iz Ramos Mejie. Med sveto da¬
ritvijo je mnogo otrok pristopilo tudi k
sv. obhajilu. Ob koncu so vsi otroci prav
lepo zapeli božično “Sveta noč, blažena
noč”.

Po končani sv. maši so se otroci od-
teščali, potem pa so se razpršili po
“chacri”.

Med prijetno “prosto zabavo” in raz¬
vedrilom je čas čudovito hitro mineval.
Vmes so si otroci gasili silno žejo z
brezalkoholno pijačo, postreženi pa so
bili tudi s sadjem, bonboni in pecivom.
To je zasluga Društva Slovencev, ki je z
izdatno podporo omogočilo nakup teh
dobrot. Učiteljstvo izreka imenovanemu
društvu najlepšo zahvalo.

“Uradni” del izleta so bile medseboj¬
ne tekme otrok posameznih šolskih oko¬
lišev v telovadnih igrah. Tekme so vzbu¬
jale napetost med tekmovalci in gledal¬
ci. Gotovo bodo take tekme postale del
sporeda izletov šolske mladine.

“Uradni fotograf” na izletu je bil od¬
bornik Društva Slovencev, g. Maks Je¬
sih, ki je tudi drugače bil učiteljstvu v
veliko pomoč. Tudi njemu: najlepša za¬
hvala.

Izlet je izpadel v splošno zadovoljnost
otrok in učiteljstva. Škoda le, da si ne
eni in ne drugi ne morejo večkrat pri¬
voščiti takih izletov. Saj so ti izleti sko¬
raj edina prilika, ko se otroci posamez¬
nih šolskih okolišev spoznavajo med se¬
boj.

Mariloche

Odhod odprave na Payne. — Dne 15.
decembra je odpotovala bariloška od¬
prava, 'ki bo poskusila izvesti vzpone v
pogorju Paine. Načeljuje odpravi Her¬
bert Schmoll, Avstrijec, 40 let, ki je s p.
Agostinijem in vodnikom Hemmijem
dosegel vrh San Lorenza v Argentinski

IMENOVANJE

Z dekretom vatikanske koncilske kon¬
gregacije, ki ga je podpisal nje taj¬
nik kardinal piazza, je bil dne 5. de¬
cembra 1953 g. župnik Anton Orehar,
imenovan za direktorja vseh slovenskih
dušnih pastirjev, ki delujejo med slo¬
venskimi rojaki v Argentini. Istočasno
je bil z enakim dekretom imenovan g.
Jože Jurak za njegovega namestnika in
pomočnika. Obe imenovanji sta prišli na
podlagi papeške konstitucije “Exul fa-
milia”, ki je uredila duhovne zadeve ka¬
toliških izseljencev po svetu.

Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬
nije za leto 1954 stane v predaji sa¬
mo 44 pesov. Kupite ga lahko v
upravi Svobodne Slovenije na Vic-
tor Martinez 50, vsako nedeljo in
praznik ga pa prodajata pri sloven¬
skih mašah pred cerkvami: V Ra¬
mos Mejia in San Justo g. Franc
Zupanc, v San Martinu in na Belgra-
nu pa g. Pavle Homan.

Patagoniji in se udeležil tretje Hesso-
ve odprave na San Valentin. Ostali ude¬
leženci pa so: Otto Meiling, Emilio Her-
nandez, Birger Lantschner, Tonček Pan¬
gerc — udeleženci San Valentinske eks¬
pedicije, (glej Koledar Zbornik za 1.
1954), dr. Rodolfo Venzano, zdravnik in
zaslužni raziskovalec Kordiljere na po¬
dročju okrog Bolsona in kot najmlajši
udeleženec Heinz Kaltschmidt. Po poro¬
čilih je dne 19. tm. odprava dospela v
Rio Gallegos.

Spominska pošča Klementu Jugu. SPD
Bariloche je sklenilo postaviti spomin¬
sko ploščo slovenskemu plezalcu in filo¬
zofu Klementu Jugu ob 30 letnici nje¬
gove smrti v slovenskem kotu na Cate-
dralu. V ta namen se bo organizirala
med slovenskimi planinci posebna nabi¬
ralna akcija v kritje stroškov.

Odhod smučarja Franceta Jermana.—
V nedeljo 27. decembra je odpotoval v
Buenos Aires France Jerman, ki bo za¬
stopal argentinske tekače na svetovnem
prvenstvu na švedskem. Argentinska de¬
legacija bo odpotovala iz Buenos Aires
13. januarja.

Miramar

Družino g. Antona Sintiča in njegove
ge Olge, roj Lipovec je razveselila hčer-
ka-prvorojenka, ki je bila krščena na
ime Antonija-štefka. Iskreno čestitamo!

SPruštveni oglasnik

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia bo priredil v nedeljo 10.
januarja takoj po slovenski maši v cer¬
kveni dvorani v Ramos Mejia prosvetni
sestanek, na katerem bo govoril g. Fran¬
ce Kremžar. Ta sestanek bi se moral
vršiti v nedeljo 3. t. m. pa je zaradi
ovir moral odpasti. Nastopil bo tudi slo¬
venski cerkveni pevski zbor iz Ramos
Mejia.

PISMO IZ

Spittal a. D. 17. XII. 1953.

POŽAR V TABORIŠČU

V ponedeljek dne 14. decembra 1953
je bil medel in oblačen dan. Megla je
ležala globoko in kar ni hotelo postati
svetlo. Ob osmih sem se odpravil v šo¬
lo. Pouka nismo imeli. Pač pa je bil na¬
mesto tega sestanek staršev, da se po¬
govorimo o uspehih njihovih nadebudnih
otrok. Napravil sem nekaj zamude, ker
starši po veroučitelju na splošno ne
povprašujejo tako kot po drugih učite¬
ljih. Nenadoma zaslišim sireno. Njeno
tuljenje je vedno po svoje presunljivo.
A kaj resnega pri tem nisem mislil. Saj
je pred dvema dnevoma tudi tulila in
vendar ni bilo nič. Hotelo se je vneti v
taborišču stanovanje, a do požara ni pri¬
šlo. Posrečilo se je požar pogasiti. Na
poti proti gimnaziji mi prihiti nasproti
učenec in kliče: V taborišču gori! Tudi
to me ni kaj posebno ganilo. Takih no¬
vic smo namreč že kar navajeni. A zdaj
se je že nekaj let vedno ugodno izteklo.
V devetih letih so pogorele prav za prav
tri barake, če pomislim na razmere, v
katerih se nahajajo dimniki in kurjava
in posebne stvari, je to res malo. Sv.
Florijan nas najbrž posebej varuje čas¬
nega ognja.

V gimnaziji sem gledal skozi okno.
Lepo se vidi na taborišče. Velik steber
dima sem opazil in to mi je dalo vede¬
ti, da je stvar vendarle resna. Čez ne¬
kaj časa pa opazim tudi visoke zublje,

SPITTALA

ki so se vedno bolj širili. To bo pa ba¬
raka! Gorelo je z velikim ognjem.
Končno smo videli na levi strani visoko
goreče ogrodje: A razdalja moti in ni
bilo megoče ugotoviti, kaj naj bi to bilo.

Pogorela je kapela

Opoldne sem prišel domov in izvedel,
da je do tal pogorela taboriščna kapela.
Takoj po kosilu sem šel v taborišče in
si požar ogledal. Vsako pogorišče je ne¬
kaj žalostnega. Tudi v taborišču ta ža¬
lost ne prizanese.

Kako je prav za prav do nesreče pri¬
šlo? V baraki, kjer je bila naša kapela,
je bilo najstanjenih več oddelkov. Na
sredi taborišča, torej od leve proti de¬
sni, stoji najprej “zvonik”. Na vrhu je
stal petelin, pod njim pa znamenite
tračnice ali “šine”, na katere so pritr-
kavali ali zvonili. Nato je prišla otroška
kuhinja s svojimi imenitnimi kotli. Za
njo je bila pletilna delavnica, kjer sta
imela svojo “industrijo” g. Zaletel in g.
Zdoljšek. Dalje je bila še čevljarska de¬
lavnica in brivnica. Nato je bila baraka
pregrajena. Za pregrajo je bila najprej
majhna soba, kjer je imel g. Marijan
Hočevar svoje knjige, znamke in foto¬
grafije in je prodajal, kakor je že nje¬
gova navada. Pred njegovo sobo je bila
veža ali preddurje. Nato šele je prišla
kapela. Za glavnim oltarjem je bila za¬
kristija. Požar je izbruhnil pri g. Za-
letlu. Nekaj malomarnosti je bilo pri

tem prav gotovo. Ljudje kurijo tja v en
dan in nič ne pomislijo ali nič ne po¬
gledajo, če morda kaj ni preveč razgre¬
to ali če cevi niso v redu. Ko so videli,
da se volna vnema, so začeli volno od¬
našati na prosto, na gašenje pa niso
pomislili. To je končno razumljivo. O-
genj človeka zmede. Vse skupaj je pač
kar nekako delovalo kot zakleto. Prihi¬
tela je požarna hramba iz mesta. Naj¬
prej je bilo dosti vode, nenadoma pa
premalo. Pritisk je bil preslab. Treba je
bilo cevi speljati tja od Sagmeistra. To
je pa stvar toliko zakasnilo, da je bil
požar hitrejši in se ni dalo nič več re¬
šiti. Baraka se je vsa vnela in zgorela
od zakristije pa tja do zvonika z zvoni¬
kom vred. Vnemala se je tudi že sosed¬
nja proti zapadu.

Kaj je pogorelo

Notranjščino kapele so vso rešili. Klo¬
pi, oltarje, ,spovednice, perilo in obleko,
vse se je posrečilo rešiti. Zgorelo je to¬
rej samo leseno ogrodje barake. Zgorel
je pa pri tem ves pismeni arhiv g. dr.
J. Jagodica in dr. E. Vračka. Toda ka¬
ke posebne škode to ne predstavlja. Saj
bi bilo itak treba enkrat kaj požgati.
Zgorela je vsa čevljarska delavnica in
kakih 100 parov čevljev, ki sp čakali na
popravilo. Seveda tudi precej usnja. To
je že precejšnja škoda. Zgorela je tudi
vsa brivnica. G. Dolinarja namreč ni bi¬
lo doma in tako ni nihče najprej mogel
v delavnico ter nihče kaj reševati. Zgo¬
rela je g. Hočevarju ena omara s knji¬
gami. Med njimi tudi nekaj lepih iz Ju¬

goslavije, ki se ne dajo več nadomestiti
kot n. pr. slovenski prevod cerkvenega
zakonika. Zgorela sta dva stroja za raz¬
množevanje. Dalje so zgoreli tudi štir¬
je stroji g. Zaletlu in g. Zdoljšku. Tu
na srečo ni toliko škode, ker so bili kri¬
ti z zavarovalnino.

Služba božja

Začasno so Slovenci spet biKz bogo¬
služnega prostora. Po daljšem premišlje¬
vanju so se vsi odločili, da gredo rajši
v madžarsko kapelo, ki je bila po zaslu¬
gi in prijaznosti g. Marosija takoj na
razpolago kakor v Edling, ker je pot
pozimi v Edling res neprijetna zaradi
teme. Kaj bo s polnočnico, še ne vemo.
Predlagal sem, da bi postavili oltar kar
v prosvetnem društvu. Drugi so pa bolj
za kapelo navdušeni. O tem se bomo mo¬
rali še dobro pogovoriti.

Kaj bo z novo kapelo

Takoj po požaru je padla misel, da bi
postavili novo barako in tako prišli do
nove kapele. Eni so bili zadovoljni z le¬
seno, drugi pa so trdili, da naj bi posta¬
vili zidano. Toda upravitelj Egger je bil
drugega mnenja. Je nekak predpis, da
se ničesar, kar se podere, ne sme obno¬
viti. Za pletilsko delavnico je takoj do¬
volil novo barako. To je namreč korist¬
na ustanova. Pri tem imajo nekateri za¬
poslitev in to je upravitelju prav. Ka¬
pela je pa po njegovem mnenju “neko¬
ristna ustanova”. Zato je rekel, da je ne
more dovoliti. Treba se je obrniti na de¬

želno vlado. Kaj bomo tam dosegli, tudi
še ne vem. Danes, ko to pišem, je odšel
g. župnik Miklavčič v Celovec in bomo
videli, kaj bo opravil.

V soboto in nedeljo je imel v kapeli
g. Alojzij Luskar še duhovno obnovo.
Taboriščniki so se za božič kar dobro
pripravili. Dušnopastirstvd je le precej
lažje, če imamo svoje prostore. Kot
gostje smo kolikor toliko vezani. Nekaj
svojega pa prav gotovo potrebujemo,
čeprav nas je samo še kakih 100—200.
Število je spremenljivo zaradi zaposlitve
mnogih zunaj Spittala.

Ne vem, kakšne izkušnje imate Vi po
svetu. Mi v Avstriji imamo slabe. Slo¬
venec mora imeti duhovnika čisto blizu
sebe, da se nekoliko versko in nravno
obdrži. Kakor ni duhovnika blizu, je iz¬
gubljen. S tako lahkoto neha hoditi v
cerkev, da se človek čudi. In s tako
brezskrbnostjo opusti božje ali cerkve¬
ne zapovedi, da ne morem verjeti, kako
je to mogoče. In s tako lahkoto opusti
svoj jezik in se ne meni za otroke, če
znajo še kako slovensko besedo ali no¬
beno, da ne vem, če je pri drugih naro¬
dih tudi tako žalostno. Tudi, a tako ze¬
lo ne!

Če se nam bo posrečilo pripraviti vse
odločilne ljudi do mnenja, da je kapela
potrebna, jo bomo kmalu imeli. Za en¬
krat imamo samo odbor, ki si je posta¬
vil za nalogo, da bo vse sile napel, da
bo kapela čim prej spet med nami in da
bo dušno pastirstvo g. Tone Miklavčič
spet mogel v redu nadaljevati.

Prof. Pavel Slapar

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. I. 1954

SLOVENCI

VSA

V dvorani šole sv. Vida v Clevelandu
je imelo Slov. kat. akad. starešinstvo
dne 5. decembra kulturni večer, na ka¬
terem je škof dr. Gregorij Rožman vsem
udeležencem podal božične misli s po¬
sebnim ozirom na trpečo domovino.

Podružnica Lige slovenskih katoliških
Amerikancev v Chicagu je priredila v
soboto dne 5. decembra zvečer Miklavže-
vanje v novi cerkveni 'dvorani sv. Štefa¬
na. Na sporedu je bila tudi opereta
“Miklavž prihaja”.

Mesečnik “Novi Svet”, ki izhaja v Chi¬
cago, je nedavno zapisal tole: “Različ¬
na so mnenja o razmerah v starem kra¬
ju. Nekateri jih hvalijo, drugi pa gra-

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

Vprašanje: Kakšne dolžnosti in pravi¬
ce ima služkinja glede dela, počitka, v
bolezni in nesreči? Ko gre gospodar na
počitnice, ali mora plačevati služkinjo,
čeprav ne dela ? Kakšne dolžnosti in pra¬
vice ima “postrežnica” ali morebitna
pomočnica v času velikega dela?

Odgovor: Med služkinjo, postrežnico,
pomočnico, kuharico, sobarico itd. ni no¬
bene razlike. Za vse te velja splošna
socialna zakonodaja z nekaterimi poseb¬
nimi izjemami. Te izjeme pa so sledeče:

Med tem ko velja za industrijske in
trgovske uslužbence osemurnih, ta ne
velja za osebe, zaposlene v domačem
gospodinjstvu. Prav tako zanje ne ve¬
ljajo določila o nadurnem delu in pla¬
čilu za to delo.

V gospodinjstvu zaposlene osebe o-
pravljajo dela, ki spadajo po svoji nara¬
vi med tista dela, ki se opravljajo v do¬
mačem gospodinjstvu (kuhanje, snaže-
nje, pospravljanje,, vzreja otrok in po¬
dobno). če bi morala taka oseba redno
opravljati druga dela, ki spadajo v in¬
dustrijo, obrt in trgovino, izgubi delo
značaj domačega gospodinjstva in se
mora presojati zgolj po splošni socialni
zakonodaji brez izjem, ki veljajo za ose¬
be v domačem gospodinjstvu.

PO SVETU

jajo. Ker je in bo ostal naš list za vse
nezainteresiran, se ne bomo spuščali v
nikaka prerekanja vsled tega”. Z ozirom
na to izjavo se sprašuje “Ameriška Do¬
movina” takole: “Ali more biti zaveden
Slovenec brezbrižen ob dogodkih doma
v Sloveniji? Ali mu je lahko vseeno,
ali vlada tam komunizem, ali pa krščan¬
ski družabni red? Ali vlada tam svovo-
da ali brezpravnost?”

Pevski zbor “Slovan” v Clevelandu je
imel 6. decembra koncert. Pred tem je
pevski zbor nastopil tudi na televiziji.
Pevsko društvo “Lira” je pa priredilo
s sodelovanjem slovenskega okteta kon¬
cert, katerega čisti dobiček je bil na¬
menjen za nove zvonove v slov. fari sv.
Vida.

Ni nobenih posebnih predpisov niti
glede podpore v času bolezni in nesreče.
Velja torej plača, ki je dogovorjena ob
nastopu službe. Poleg tega ima pravico
tudi do Jiovoletne nagrade (aguinaldo),
ki je ena dvanajstinka letnih denarnih
prejemkov. V času bolezni in nesreče
gredo osebam, zaposlenim v domačem
gospodinjstvu iste pravice, kot jih ima¬
jo ostali delavci: zdravnik, bolnišnica,
polna plača tri ali šest mesecev (z ozi¬
rom na službeno dobo) ter ves ta čas tu¬
di normalna preskrba (hrana in stano¬
vanje). V primeru obratne nezgode, ki
ima za posledico zmanjšanje delovne
sposobnosti, gre ponesrečenki tudi od¬
škodnina.

Glede dopusta in počitka pa je dolo¬
čeno tole: Osebam, zaposlenim v doma¬
čem gospodinjstvu gre na teden po en
prost dan ali dva ločena prosta poldne¬
va (12 ur). Te dneve pa določi deloda¬
jalec. Vsako leto gre tem osebam deset¬
dnevni plačani dopust pod pogojem, da
so pri istem delodajalcu nad polovico
delovnih dni (računajoč od 1. januarja
do 31. decembra) v službi. Ni pa dolžan
delodajalec plačati za čas dopusta daja¬
tev v naravi (hrane, stanovanja) za pri¬
mer, ako služkinja preživi svoj dopust
izven delodajalčeve hiše.

Če gre gospodar na počitnice, mora
ves ta čas nuditi osebam, zaposlenim v

SLOVENSKO URARSKO IN DRAGULJARSKO PODJETJE

JANKO JAZBEC & sin

se priporoča rojakom letoviščarjem v Mar del Plata in Cordobi

za cenjeni obisk.

IJre — fini nakit — popravila

Še iz Ljubljane velja naše geslo:

SOLIDNOST V VSEM.

HELVETIA  C A S B EC

Tucuman 287 pasaje Sacoa, local 15

CORDOBA MAR DEL PLATA

O MRAVLJAH

V prejšnjih dveh sestavkih smo poro¬
čali o dveh vrstah mravelj — to so se¬
kači in minerji — ki povzročajo v Ar¬
gentini ogromno škodo.

V današnji številki objavljamo nada¬
ljevanje in konec zanimiveag poročila o
teh velikih poljedeljskih škodljivcih.

O prekopanju tako ogromnega mrav¬
ljišča seveda ni govora. Zato uničuje¬
mo minerje z ogljikovim žveplecem ali
pa z arzenikom. V to svrho poiščemo
najprej glavni rov, ki se nahaja navad¬
no precej sredi mravljišča ter ima tudi
večjo odprtino. V ta rov nalijemo žve-
pleca, dočim vse ostale skrbno zatrpa¬
mo s prstjo. Nekateri potem tudi glavni
rov zatrpajo in pustijo, da strupeni pli¬
ni hitro izhlapevajočega žvepleca uniči¬
jo mravlje. Drugi pa žveplec, ki je ze¬
lo vnetljiv in eksploziven, raje zažgo, da
eksplozija, ki pri tem nastane, uniči
mravlje. Verjetno bolj uspešen pa je
arzenikov plin, ki ga s posebno stiskal¬
nico potiskajo v glavni rov, vse dotlej
dokler ga rov požira, dočim vse osta¬
le dohode v mravljišče medtem skrbno
zatrpajo. Pri res obsežnem starem
gnezdu treba eden kot drug postopek
parkrat ponoviti, predno bo mravljišče
dokončno uničeno.

Z uničenjem enega gnezda sekačev ali
minerjev seveda ni storjeno mnogo. Pa
tudi če iztakneš vsa mravljišča na svo¬
ji posesti in jih uničiš, se še vedno ni¬
si rešil mravelj, ki se ne brigajo za me¬
jo in tudi od sosedov (rade zahajajo
v vas. Poleg tega pa se spomladi, sep¬
tembra - oktobra, rojijo, dobijo pri tem
krila in se naselijo zopet na še tako te¬
meljito očiščeno posest. Zato pa zati¬
ranju mravelj nikoli ni konca in je slej-

koprej eno najbolj važnih opravil mar¬
ljivega kolona. Ker pa mnogi mravlje
le povrino zatirajo, zlasti yerbateri,
ker jim ne povzročajo škode, se razle-
zajo vedno dalje ter jih je vedno več in
tudi povzročajo vedno večjo škodo. Še¬
le smotrno organizirane ekipe, ki bodo
uničile vsako leto vsa mravljišča v svo¬
jem okolišu, neglede na čigavi posesti,
bi mogle temeljito zatreti to nadlogo. In
organiziranje takih ekip menda oblasti
že pripravljajo.

Pa še leno vrst mravelj naj omenimo
ob tej priliki, ki pa niso škodljive, tem¬
več prej koristne, četudi nekoliko nad¬
ležne, vsekakor pa zelo zanimive. To
so čistilci ali snažilci, correccion jim
pravijo po španski.

Po končani večerji kolono z svojo
družino ob ;vsakdanjih pogovorih na¬
vadno rad še nekoliko posedi pri mizi.
Pa se naenkrat eden ali drugi popraska
po nogi, pogleda in vikne: correccion!
Na mah je vse na nogah in beži na plan,
pa ne samo ljudje, prav tako mačke ter
psi in vse, kar leze in gre. čistilci so
tu! Iz vseh strani prihajajo v hišo, ne
na tisoče, na milijone jih je, vse prele¬
zejo in preiščejo, ni je špranje, ki je
ne iztaknejo in temeljito pospravijo vso
golazen, ki jo zatečejo, pa naj bo to po¬
tem ščurek ali Žohar, pajek ali stonoga,
stenica ali bolha, črv ali gosenica, molj
ali vešča, muha ali komar itd., vse po-
bašejo in odvlečejo s seboj. Eno ali dve
uri navadno traja tako čičenje in potem
mravlje prav tako hitro zopet izginejo,
kakor so se pojavile. Družina se vrne v
hišo, kjer kar diši po čistoti, saj te vrste
mravlje vedno temeljito opravijo svoje
delo. škode ne povzročijo, ker se ljudske
hrane ne dotaknejo, pa naj bo sladka ali

svojem domačem gospodinjstvu vse isto,
kot če bi bil doma.

Argentinska socialna zakonodaja poj¬
ma “postrežnice” ne pozna in velja za¬
njo vse to, kar velja za ostale osebe, ki
so zaposlene v domačem gospodinjstvu.

Če pa je kaka oseba najeta samo za¬
časno, za neko določeno delo (pranje pe¬
rila in podobno) je ni šteti med osebe,
ki so trajno zaposlene v domačem go¬
spodinjstvu. Vse pravice in dolžnosti te
osebe so odvisne od dogovora med njo
in delodajalcem.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Ivo
Vadnjala in njegove ge Stane, roj. Kru-
šič v Buenos Airesu so dobili sina.
Pravtako sta dobila sina g. Peter Smre¬
kar in njegova gospa Pavla, roj. Selan
v San Justo. Zdrav sinček je razveselil
tudi g. Rajmunda Kinklja in njegovo go
Ivanko, roj. Jarc. Srečnim družinam na¬
še čestitke.

Poroki. V soboto, dne 2. januarja 1954
sta se poročila v župni cerkvi v Floridi
dva slovenska para. Pred oltar sta sto¬
pila g. Ciril Aleš in gdč. Angela Boršt-
nar ter g. France Ilc in gdč. Ivana Bor-
štnar. Za oba para je imel poročno ma¬
šo g. Anton Smolič ter ju je tudi poro¬
čil. Iskreno čestitamo in želimo mnogo
sreče in božjega blagoslova.

G. Vladimir Zmet, ki je doslej služ¬
boval kot kaplan v San Pedro v provin¬
ci Buenos Aires je imenovan za župni¬
ka v Acevedo v isti provinci, čestitamo!

Novomašnik g. France Okorn je za
božične praznike obiskal g. Antona Go¬
sarja, ki kot kaplan deluje v San Pe¬
dro v provinci Buenos Aires. Med obi¬
skom je pa zbolel na vnetju slepiča ter
se je moral takoj podvreči operaciji.
Njegovo zdravstveno stanje se je hitro
zboljšalo ter je za novo leto že lahko
zapustil bolnišnico.

f Janez Anžič. Spet je smrt posegla
v naše vrste in iztrgala prijatelja-roja-
ka. Dne 15. dec. 19533 je ugasnilo živ¬
ljenje Janezu Anžiču, p. d. Jernejevcu,
biv. mesarju in gostilničarju ter posest¬
niku v Dobrunjah pod Ljubljano. Po¬
kojnik se je rodil leta 1907 kot drugi
sin ugledne Jernejeve družine v Dobru¬
njah. V Ljubljani je študiral gimnazi¬
jo, a je moral prekiniti s študijem in
se pripraviti za prevzem velikega pose¬
stva, ker se je njegov starejši brat To-

PENSION - RESTAVRACIJA

ADRIANA

Zmerne cene — Dobra hrana
Solidna postrežba.

Vsem Slovencem se priporoča

Dušan Simotnnvich

Calle 34-1365

Miramar FCNGR

kisla, močnata ali mesna.

Čistilci se pojavljajo najraje pred
dežjem in so zato cenjeni tudi kot vre¬
menski preroki. Zidanih hiš ne čistijo
radi, menda je tam premalo raznih
špranj in golazni, pa se jim ne izplača.
So pa tudi zelo obzirni in se pojavijo
navadno šele po večerji, vendar še pred¬
no se podajo ljudje k počitku, tako da
v nobenem oziru ne motijo in so čim
manj nadležni. Za stare lesene hiše so
te vrste mravlje prava dobrota, kajti
nihče bi hiše ne mogel tako temeljito
očistiti vse golazni, kakor store to či¬
stilci. Prav zanimivo jih je opazovati
pri delu. Iz ene špranje begajo v drugo,
dokler, končno le ne iztaknejo kje kake¬
ga ščurka. Tedaj pa se prične boj na
življenje in smrt, boj brez upa zmage.
Kaj bo revež :čurek proti tolikim so¬
vražnikom, pa čeprav so neverjetno maj¬
hni v primeri z njim. Kakor gladni vol¬
kovi se vržejo nanj in ga dobesedno po¬
krijejo s svojimi telesi ter mu vbrizga- |
vajo mravljinčno kislino, dokler klavrno
ne pogine. Potem pa ga odvlečejo.
Kam ? Ven iz hiše, kamor se je brez do- I
voljenja vtihotapil in kamor ne spada,
veri in potem pod zemljo odkoder so pri¬
šli čistilci in kamor potem zopet tudi
izginejo. Kje imajo te mravlje svoja
mravljišča, Bog sam ve. Pod zemljo
prav gotovo, toda kje? Zemlja jih je I
izbruhnila in jih zopet pogoltnila, niti
sledu ni bilo po njih poprej in ga zopet
ne bo posl.ej, dokler ne bodo čez nekaj
tednov ali tudi mesecev privrele zopet
kakor hudournik iz vseh strani, če bodo
smatrale za potrebno zopet enkrat te¬
meljito očistiti hišo.

Tako je torej z mravljami. Bes naj
plenta sekače in minerje, čistilci pa naj
slejkoprej nemoteno opravljajo svoje,
res hvalevredno delo!

ne odpovedal kmetiji. Poleg dela v me¬
sariji, gostilni in na posestvu se je vid¬
no udejstvoval v vseh kat. organizaci¬
jah. Ob nastopu komunizma je odločno
nastopil proti njemu.

Po letu 1945 je begunska leta preži¬
vel v Italiji. V Argentini se je naselil v
Quilmesu. Zaposlen je bil v keramični
industriji.

Vseskozi je bil zdrav in odporen,
le v zadnjem času je včasih potožil, da
se čuti slabotnega. Zaradi oslabitve sr¬
ca je bil nekaj časa v bolnišnici. Ko je
bil doma še na bolezenskem dopustu,
mu je zaradi neznatnega odtiska začela
otekati noga. Po ponovnem zdravniškem
pregledu je moral v bolnišnico, ker so
bolečine v nogi postajale vedno hujše.
V bolnišnici je po dveh dneh vsled za¬
strupitve umrl.

Pokojni Janez Anžič je bil radi svoje¬
ga plemenitega značaja pri vseh zelo
priljubljen. To je pokazal tudi njegov
pogreb dne 16. decembra 1953 na poko¬
pališče v Espeleto. Do glavne ceste so
krsto nosili njegovi prijatelji rojaki, na¬
to pa nekaj kvadrov pok. sodelavci-do-
mačini, nakar so jo položili na mrtva¬
ški voz. Na pokojnikov grob so njegovi
prijatelji-rojaki in sodelavci-domačini
položili lepe vence in ga obsuli s cvet¬
jem. Pogrebne molitve je opravil č. g.
Lamovšek.

Pok. Janez Anžič zapušča doma ženo
in 7 doraščajočih otrok, 5 sestra, eno
sestro v Italiji, v USA pa brata prof.
Antona. Vsem izrekamo naše sožalje,
blagi pokojnik pa naj v miru počiva v
argentinski zemlji.

Družino g. Staneta Vovška v Barrio
San Jose v Adrogue je zadel hud uda¬
rec. Na novo leto je umrla hčerkica
Aleksandra. Naše sožalje.

EMPLEADA con experiencia y
dominio del castellano, se nece-
sita para puesto de responsabi-
lidad. Informes en esta adminis-
tracion.

Vsem,

KI ZIDAJO NOVE HIŠE,
se priporoča soboslikarsko
in pleskarsko podjetje

Mirko Vombergar & Cia.

T. E. 64-7743
Jose Leon Sudrez 1194
Liniers

Dr. Jose Ermenc

Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital

Ordinira vsak torek, četrtek in
soboto od 5. do 7. ure popoldne
za ženske bolezni in kirurgijo.

Prosim, prijavite se prej na
T. E. 62-7213

CERKVENI OGLASNIK

Dragi rojaki! Prijazno Vas vabim na
Ljudsko Romanje v San Antonio de Pa-
dua 17. januarja 1954. V cerkvi, 7 mi¬
nut s postaje, bo ob 10 uri sv. maša z
zborovim in ljudskim petjem. Po sv. ma¬
ši je prosta zabava, nastopi pevskih
zborov, predvajanje filmov, med drugi¬
mi film o proslavi 400 letnice Sv. Gore.
Ob 5. popoldne zaključna slovesnost. Za
pijačo bo poskrbljeno — jed si prinesi¬
te s seboj. Vdano pozdravljam in kli¬
čem: NA SVIDENJE!

Janez Hladnik, lanuški župnik

OBVFSTILA

Zahvala. Vsem, ki so me v bolezni o-
biskovali in stregli se najlepše zahva¬
ljujem. Posebno zahvalo dolgujem preč.
g. Košičku, ki mi je nudil duhovno in
vsestransko pomoč, družini Rezljevi, ki
mi je nesebično in požrtvovalno stregla
ter družini Ašičevi za vse obiske.

Jože Petkovšek

Izlet Družabne pravde v Mendozo bo
v času pusta. Tekaj bo v Mendozi med¬
narodna razstava in bo zato veljala po¬
lovična vožnja.

Dr. Ahčinova Sociologija je na razpo¬
lago v Dušnopastirski pisarni in na Gra-
naderos 61.

Instituto de Idiomas

GUALEGUAYCHU 2404

Slovenski, castellano, angleški, la¬
tinski, francoski, nemški in italijan¬
ski jezik se poučujejo

Dekle dobi službo za kuhinjska
in hišna dela pri dobri katoliški
družini. Plača dobra.

Estrada 2329, Olivos. T. E. Vi-
cente Lopez 1481.

Pozimi in poleti je CERRO CATE-
DRAL najlažje dostopna turistična
točka za bariloške izletnike. Na vi¬
šini 1950 m, na gorskem grebenu z
nepozabnim razgledom, samo 300
metrov od postaje žične železnice

Hotel-Refugio
CERRO CATEDRAE

oskrbnik:

Janez Flere

Stanovanje z vso oskrbo za 60 oseb;
brezhibna postrežba vseh obiskoval¬
cev; cene zmerne. Središče smučar¬
skega športa in izhodišče izletov v
catedralskem pogorju (Punta Neva¬
da), Las Princesas, Dientes de Ca-
ballo, catedralska jezera, Torre Prin¬
cipal, Slovenski zvonik itd.); do za¬
vetišča CAM na Lago Jacob 4 ure.

Informacije daje in sprejema
naročila:

JANEZ FLERE - Apartados 48
San Carlos de Bariloche

"ČASA BO¥U”  — urana in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

ZLATNINA

URE

BUDILKE

NAKIT

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

PAKETI ZA DOMOVINO

lJiterexport—’Trst

Zastopnik za republiko Argentino: Ljeposlav Perinic
Calle 25 DE MAYO 749/IV. Oficina 16 - BUENOS AIRES - T. E. 32-8255
Uradne ure: Ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 14. do 18.30 ure.

Ob sobotah od 9. do 12. ure.

Pošiljamo samo prvorazredno ameriško blago! Jamčimo za vsako pošiljko!
Paketi prispejo v roku od 15 do 25 dni in so oproščeni carine.

Nekaj naših paketov:

Paket A: 4% kg sladkorja . $ 67.—

Paket B: 4% kg riža .. 78.—

Paket C: % kg kave in 4 kg sladkorja. „ 88.—

Paket D: 3 kg kave in IV 2  kg sladkorja . „ 170.—

Paket E: 3 kg kave in 1V 2  kg riža . „ 175.—

Paket F: 3 kg kave, 3 kg riža in 3 kg sladkorja.. 245.—

Paket G: 1 kg kave, 1 kg riža, 1 kg sladkorja, V 2  kg ka-

kaa, Vi  kg Ceylon čaja in Vi  kg poprav v zrnih „ 165.—

Paket H: 5 kg riža in 4 kg sladkorja .. 135.—

Paket I: 9 kg sladkorja .. 125.—

Paket J: 3 pare Nylon nogavic najboljše vrste. „ 145.—

Paket K: 3 kg kave, 5 kg riža in 3 pare Nylon nogavic ... „ 350.—

Zdravila: V domovino in v vse druge evropske države pošiljamo z letal¬
sko pošto vse vrste zdravil in jamčimo za dostavo v 10-20 dneh!

Zahtevajte naše velike cenike!

Naročila sprejema tudi Santerla y Papeleria “SANTA JULIA”, Victor
Martinez 39, Buenos Aires.

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644