LETO &I3. LJUBLJANA, 12. DECEMBRA 1S25. STEV. 5?, i ammmmmmmMBamMMBM ^ARC^NIHA JVCOSU- viio-£etrtutmo-wm-i5- CSLOLETHO WN- 60/Z A- iNOZEHiTVO JE &OOAH PoJtNINO/OOIUASI PO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevii-KA-po ■ din • 150 POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 m VllEDhH$TVO-8NVPi*AVA' V‘VČITELJSKI'TlSK&RNf/ 'ROKOPISI-$E'NE'VRAČAJO / ANONiMNS-DO-’PI$l‘SE’NE-PRIOBČV-1 ElO/PO j(r NIN A* PLA-XAN^-V-GOTOVžNl TELEFON ŠTEV. 906. Pomoz* Bog, cetnici! Direktorij Oijime mi je z zaupanjem poveril veliko nalogo, da uredim četniško vprašanje v organizaciji. Svest sem si v polni meri ogromnega, težkega dela in sem ga prevzel, računajoč na Vašo idealnost in požrtvovalnost. Pozivam Vas, da mi pri zgradbi orjunaških bataljonov pomagate z vsemi svojimi silami, s polnim zaupanjem in vso potrebno disciplino. Na delo za Nacijo! Zdravo! MARKO KRANJEC Veliki čelnik Orjune. poštene in življenjskim razmeram primerne n 1 a č e državni h uslužbencev, na kolih ramenih leži več kakor polovica obstoja države. Vsako drugo početje v tej zadevi pomenja izdajo državnih koristi in izpostavljanje najbitnejših državnih interesov nevarnostim nepojmljivih obsežnosti. A. V. Uradniške plače. Reči moremo, brez pomišljanja, da ga ni v Jugoslaviji ponižnejšega in bolj solidno mirnega stanu, kot so državni uradniki. Govorilo in pisalo se je o njih in za nje med nami toliko, da bi prelito črnilo napolnilo že jezero in potrošeni nacir pokril pod seboj za večne čase vladajočo gospodo. Izgleda pa, da je bilo vse to delo zastonj in da bo ostal ubogi siromak v državni službi še v nadalje najslabše plačan in na mirost ter nemilost političnim partizanom izročen bednik. Razpravljati danes o pomenu državnega uradnika za obstoi države, ko ve zadnji pastirček v bohinjskih planinah, da sloni na dobri .upravi ves blagor države in naroda, bi bilo naravnost absurdno in smešno. Vendar izgloda, da tega no morejo doumeti oni možje, ki sedaj upravljajo državno krmilo in merijo služabniku države merice plačila za njegov trud. Težave in skrbi gospoda ministra financ niso baš majhne. Kriti milijarde izdatkov z davki po vojni vihri tako izbičane zemlje, ie resnično umetnost, ki zahteva trdega srca m gluhih ušes. Zato ie rnarsi-KcUera njegovih idej za izravnanje postavk v državnem proračunu vsaj opravičljiva, če že ni simpatična. Nikakor pa ne moremo v vrsto teh prištevati njegov načrt za 20% reduciranje prejemkov državnih uslužbencev na račun razlik, ki jih jim dolguje država. Kdor pozna razmere v uradniških družinah, ta ve, kai se pravi živeti z bornimi prejemki, ki jih nudi danes državna služba. Toda državni uradnik Slovenec —- je poleg svojega službenega čuta — obdarovan še z neizmerno veliko množino idealizma, s katerim prenaša vse bridkosti in težave svojega stanu. V zavesti neprijetnega in težkega položaja, v katerem se nahaja ta mlada njegova država, je niirno delal in garal zanjo. Pričakoval ie pač, da mu bo ta no presta-n‘h krizah izkazala svojo hvalež- nost. Trpel je pomanjkanje, glad in boijg -ter čakal, da se razmere iz-sih zan”, izpremembo mu je vča-nih n(g wi volitvah še kak vodil-peseni ijt mož obetov polno slal mord?u Za poznejše čase po- r., « . ~__: _____ Tekla so leta? 5 svojo Posetnico, ©metrični•ProKre«^inii,lDa1,'eJ v £eI v zastavljalnico Lra® a beda. Pot vedno češče. ZaviJe, po.nav!jala obupno stanje, da VJ otemtfto ^ ta* samo oni. ki x , U,raini,k ,Da ie molčal, deiai m utkal. Čakal svoje pravice in trkal ponižno na vrata svojih višjih, da 01 mu pomagali. Roren in pomilovanja vreden v svoji krotkosti ie vrtel pred finan- Zgodovinski trenutek, čnim ministrom svoj oguljeni klobuček in vpraševal visoke gospode, kaj da se je pregrešil, da mu ne od-rajtaio plačila za njegovo delo. Ali ni koj od vsega početka te države, posvetil vse svoje sile njeni dobrobiti in s svojim poštenim delom, solidnim značajem in resno voljo, postavil temelje državni upravi, ki ic sedai srečno prebrodila vse krize povojnega razpoloženja? Vpraševal fe dalje, da Ii ni od »rvega dne, ko je dihnil val svobode tudi med zidove sedežev avstrijskega sv. Birokracija, posvetil vseh. prav vseh sil državi z želio. da io dvigne in kar najbolj ojači. Nihče ne more očitati državnemu uradništvu, da ni vršilo svo:‘ih dolžnosti. In vendar ie najbolj zapostavljeno In povsodi zadnje. Name-sio Pomoči in podpore pa je doživelo, da so se našli med oniriii, ki jim je uala slepa usoda v roko vlado, celo ciniki, kateri se niso sramovali reči: »Kai hočeta vendar državni uradniki? Sai so kakor trgovci. Dr-žava jim ie preskrbela, opremila in z blagom napolnila lokale, sedai naj pa sami trgujejo, če so poč seveda tega zmožni!« Napram tem glasovom je bilo dolgo naše uradništvo povsem indiferentno, ako že ne naravnost sovražno. Zadnje čase ie pričelo pod pezo razmer kloniti in popuščati v tej smeri, tako, da se ie bali najhujšega. Sedai je vrh vsega tega prišel še odlok, da se prične mesto povišanja, reduciranje plač. Posledic tega danes še ni mogoče dovolj jasno naslikati. Zadostuje samo bežna slika, ki napoveduje derout na celi črti. Nahajamo se pred novo krizo, ki bo vse glob-je vsekala v živo telo države, kakor vseh 14 vladnih skupaj. Bo to kriza fundamenta države, ki sloni trdno in neomajno na dobri upravi. Sicer je v istini krepko naše državno telo. Tovrstni smrtno nevarni eksperimenti pa so že tudi zanj zelo opasni. Ketnal paša zatira z vsemi silami orientalizem in bizantinizem v državni upravi. Pri nas ga hočejo kratkovidni krmilarji države uvesti v krajih, kjer doslej o njem nismo niti čuli. Proti temu zla polnemu početju mora vstati ves narod, ki mu ie mar res skrb za usodo države in odločno povedati sedanjim vlastodržcem, da na ta način ne bomo pričeli v tej zemlji štediti. Dokler najde gospod finančni minister vire za zgradbo nepotrebnih Pantheonov, reprezentaciiskih palač, povečanja kreditov za nabavo ministrskih avtomobilov, milijonske vsote za reprezentančne in dispozl-cljske fonde, nakupe nerentabilnih podjetij, finansiranje dragih komisij in tiseč drugih tovrst^H izdatkov --mera najti tudi vire za V zgodovini je zopet stopila v niz znamenitih letnic nova 1. december 1925, ki pomenja za zgodovinarja slovesni podpis lokarn-skega dogovora v Londonu. Živimo v burnih časih, polnih doživetij, ki se vrste mimo nas s filmsko brzino. izgubili smo smisel za velike trenutke in občutek za silne v zgodovino vklesane momente. O važnosti in pomenu lokarn-skili pogodb smo že govorili. Spoznali smo, da pomenijo novo ero evropske politike, ki bo vrnila poraženi Nemčiii velik del v Versaillesu ji odvzetega blišča. Dočim je bilo pred nio vedno govora le o premagani Nemčiji, nastopa sedaj že čas, ko stoji v pogodbi črno na belem, da so vse prizadete države prežete ene želje — prožiti narodom zaščko in varnost. Pojem združenih in zavezniških sil prestaja biti dejstvo. Razlka med poraženimi in zmagovalci izginja. Nemčija vstopa v svetovni sestav po desetih telili zopet kot polnopravni član z enakimi pravicami in dolžnostmi. Za nas lokarnski dogovori ne pomenjajo direktno poseganje v naše interese. Posredno pa na vsak način. Kajti stališče, ki ga zavzema napram svetu sedanja Nemčija, ki bo imela v dogkdnem času meje tudi prav srotovo z nami, ni za nas irelevantni pojem. Še manj irevalen-ten pa je za nas položaj Italije, ki ji je dana z lokaruskimi pogodbami še pojačena možnost, posvečati svojo že itak ne malo pazljivost Sredozemskemu morju in Balkanu. Vprašanje našega razmerja po 1. decembru napram Nemčiji postaja za nas z vprašanjem priključitve Nemške Avstrije k Nemčiji vedno bolj aktuelno 1 Kajti s podpisom lo-karnskih dogovorov stoji Nemčija na enakopravni podlagi z drugimi silami in bi bile vsake posamezne sankcije napram njej naletele gotovo na najodločnejši protest Sve;a in Zveze narodov. Prepričani srno lalr ko že danes, da^ ne bi bil napram nam ta Svet baš preširokogruden. S tem bo morala naša diplomacija računati. Stališče Italije pa je že dovolj poznano. Izrek lige za človeške pravice, da lo Italija opassiost za svetovni mir, bo po Londonu samo še podkrepljen. Kajti brezdvomno ie, da so sedaj v Italiji prevladali imperialistični nazori, kaJerih ekspanzijo bomo imeli priliko občutiti prvi bas Jugosloveni. Da bomo mi dovoli pripravljeni na ta moment, to bodi skrb naš vseh. Apatija za vprašanja zunanje politike, ki vlada doslej med nami, mora prestati. In kot prvo znamenje tega zanimanja bodi zahteva nas vseh, da poišče že vendar naša diplomacija vez z nekdanjo našo največjo zaščitnico — matjuško Rusijo, brez katere smo samo igračke v rokah zapadnih velesil. Sentimentalni predsodki in ozkosrčnost morata pasti, če tudi s kakimi malenkostnimi žrtvami. Rusija carizma spada v muzei in z njo tudi njeni ordni in reprezentanti, ki se ne morejo še uživeti v to, da so za vedno minuli časi tlake in desetine. S tem spoznanjem se bodo morali sprijazniti tudi oni beograjski kratkovidneži, ki še vedno vidijo v gospodih Strand-manih in Wranglih Rusijo.. Opozarjali smo mi že dovelj zgodaj na potrebo tega koraka, ki nas bo privedel zopet pod okrilje naše res bodoče velike zaveznice. Dobri in priporočljivi so vsi naši dosedanji zavezniki in prijatelji, vendar v odločilnem trenutku prav gotovo vsi skupaj ne bodo toliko zalegli, kakor ena sama ruska armija. To je naša misel in želja. Je pa tudi jasen izraz volje in hotenja celega jngoslovenskega naroda, ki je že opetovano dokazal, da še vedno gleda na Iztok, kjer se nahaja njegov največji prijatelj. Ta volja je danes tako splošna, da bo našel pri njenem izvrševanju sleherni Jugo-sloven najenodušneiše odobravanje, pa makar bi bil potem že tudi sam minister S. Radič. A. V. tudi zakulisni dogovor s predstavniki Nemcev v Jugoslaviji, ki so precej odločno povedali, da metode Heimatbundovccv baš največ škodujejo njim samim. Na predlog dr. Zeinitzerja je bil sprejet v deželnem zboru 10. t. m. sklep, da se osnuje posebna komisi- Koroška pisma. 111. Zagovarjanje Nemcev radi postopanja napram br. Kranjcu in Verbiču. - Po manjšinskem kongresu. - Preiskovalna komisija. — Nov naval nemčuriev. Napad na funkcionarja Orjune predsednika Kranjca in tajnika Verbiča je napravilo pri naših Nemcih zelo neprijeten utis. Zadeva je bila vsem močno nerodna. Interveniral je tudi celovški župan pri jugoslovanskem konzulatu v Celovcu. Na-glašal je, da je bilo vso le neljub incident, ki ne sme imeti nobenih posledic. Odgovorni funkcionarji v Podrožčici pa so skonstruirali pripovedko o pastirčku s fračo, ki je lučal kamenje na vlak in zadel šipo kupeja. To fabulo ie prinesla tudi graška botra »Tagespost« s seveda primernim ogorčenja polnim komentarjem, iz kojega je razvidno, da vidijo Nemci in nemčurji v Orju-ni nevarnost, ki jo je treba resno upoštevati. O tem pričajo tudi protestni shodi proti invaziji Jugoslovenov in zbiranju orjunaških band v obmejnem ozemlju, ki 11 ai bi po sedanjih novih informacijah upadle 1. decembra na Koroško. Postopanje naših koroških malih Mussolinčkov Gumijevega in Ar-neutzevega kova vzbuja že celo pri naših ne baš tenkočutnih socialdemokratih upravičeno ogorčenje. Pri njem igra seveda glavno vlogo volilni moment. Nekoliko pa menda REKLAME ne potrebuje 0. BERNATOVIČ ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. ja za preiskavanje pritožb Slovencev. Po petih letih odkar uživamo blaženo čast, da smo podaniki avstrijske republike, smo doživeli zopet enkrat trenutek, da so naši dru-gojezični državljani zopet priznali, da smo koroški Slovenci še *u. Javno je padlo priznanje, da se koroškim Slovencem godi že pet let velika krivica in da je to krivico potreba temeljito korigirati. Prebridke izkušnje z našimi nemčurji pa so napraivile iz nas velike pesimiste. Zato tudi mi tem besedam in sklepom prav nič ne verujemo. V tem nezaupanju nas potrjuje tudi gibanje Nemcev. Dočim na eni strani sprejemajo sklepe o delovanju preiskovalne komisije, pa na drugi strani javno napovedujejo nov naval proti Slovencem. Prvi znanilci tega novega navala so mnogoštevilni shodi in sestanki nemških bojnih društev. Na njih med glasnim odobravanjem sprejemajo sklepe, »da se bodo odslej preprečila koroškim Slovencem vsaka prireditev, vsak sestanek in z vsemi sredstvi udušili vedno boli množečo se iredentistično delovanje temnih sil z onstran Karavank, ki ne marajo v deželi Jezer in rek trajnega miru.« Koliko se iim bo to posrečilo, pa je veliko vprašanje. Plamen, k| je zagorel v srcih neodrešenih In zvijačno odtrganih koroških Slovencev bo mogoče udušiti samo s krvjo ali pa z gospodarskim minom našega življa. Do tega pa nikdar priti ne sme. In to bodi skrb vseh onih, ki za Karavankami uravnavajo niti naše bodoče uspde. Rob Koroški. Izvršujte zakon! Tiskovni zakon vrši vlada z veliko vestnostjo. Njegove dobre in slabe strani je že mogoče občutiti v našem tisku. Izostali so tako ponižujoči osebni izpadi in obrekovanja. Ton pisanja se ie močno dvignil. Tocla. kakor sc uporablja ta zakon z vsemi svojimi odredbami in kaznimi nad jugoslovenskimi novi-nami, tako pa uživa inozemsko časopisje še vedno neko prizanesljivo popustljivost. Zakaj, tega ne vemo.-Morda iz sramu pred inozemstvom, ki ga naši gospodarji ne marajo seznaniti z našim modernim in svo-> bodournnim tiskovnim zakonom. Lahko pa tudi iz drugih vzrokov. Posebno napram naši vrli zapadni sosedi! Ožigosali smo že v eni prejšnjih številk našega lista sramotno in za tm, Vse dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja US Pri pranju od izvrstnega mila, ima Zlatorog milo. Velika Čistilna moč in izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila snežnobel, diš©č zaklad! Zato zahtevajte 1® ZLATOROG milo! nas ponižujoče pisanje italijanske revije »lllustrazione Italiana«. Citirali smo njeno pisanje o naši hrabri vojski in državi, s katerim so smešili Italijani ti dve nam tako sveti instituciji. Zahtevali smo, da se teinu prepotentnemu listu odvzame poštni debit za našo državo. Podprli smo to zahtevo tudi na odredbe tiskovnega zakona, kojega člen 18. lasno izreka, da se mora vsaki publikaciji, ki žali kralja, državo in nared, odreči razširjanje do naši zemlji. Naleteli pa smo na gluha ušesa! Sicer nam ie znano, da ie bila s pri- stojnega mesta poslana uloga v tem smislu, ki pa ni bila iz nam nepoznanih vzrokov ugodno rešena. Ob priliki zadnjih odgovorov na interpelacije radi »Edinosti« je podal gospod zunanj minister izjavo, da se ne more vtikati v italijanske notranje razmere, kakor bi bilo razumeti niegovo intervencijo za zasužnjene brate. Sedaj pa vidimo, da vlada ne intervenira, če tudi ima za to pravno podlago in da mimo prepušča italijanskim mazačem žaliti narodno čast in ugled .jugoslovenov! »Pomni Slovenec, Hrvat in Srb, da si sin slovanskega naroda na jugu Evrope, da tj spomina na to erco noft ne more vzeti neben, ako sl ga ne daš vzeti. Mnogo spomine v vsebujejo ti žalostni in s soizami pisani iistj tvoje zgodovine, a med temi listi ti mora živeči pred očmi sinteza tvojega davnega in sedanjega trpljenja, iada in suženjstva, da si bil razcepljen brez moči in brez časti v očeh drugih narodov in da ostaneš razcepljen 'udi za bodočnost v senci — brez zraka, brez sobica. Pomni: majhen si, s separatizmom pa se delaš sam še manjšega in ta separatizem ti ie zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beli s v e t.« Janez Ev. Krek. Napad na Orjunaše v Sisku. Napadalci separatisti. Napadalec preminul. — Pisanje separatističnih novin. Vlada sporazuma rada naglaša po svojih potujočih in reprezeutira-jočih ministrih, da je z njenim nastopom nastopila doba miru in reda v zemlji. Tega miru pa osobito na 1 Irvatskem ni nič kaj posebno občutiti. Posebno se ne morejo z njim pohvaliti Orjunaši, ki jim je pričelo takoi po nastopu K. R. vlade radi-čevsko seljaštvo groziti z ognjem in mečem. Izvršili so se tudi poznani dogodki v Capragu, kjer je oborožena masa navalila na Orjunaše. Ti dogodki se obravnavalo baš te dni tudi pred sodiščem v Petrinju. Nato je sledila še cela vrsta drugih incidentov, dokler niso zahtevali ti zopet novo žrtev med zapeljanimi sovražniki Jugoslo-venstva. Bilo te to v Sisku, kjer se je sestalo v kavarni Loyd nekaj Orjuna-šev. Ti so se mirno razgovarjali in pomenkovali med seboj. Izzival jih je samo neki Uzelac, ki si ie prizadeval, da tih zdraži. Orjunaši pa niso na njegove poizkuse niti najmanj reagirali. Med tem ie vstopil v kavarno tudi neki Radonič z Dolčičem. Jedva ie Uzelac opazil Dul- čiča že ie planil nani in ga tako močno udaril do čelu, da te ta takoj brez zavesti omahnil na tla. Ko le tako surovo pobil Dulčlea. ni nič mani naglo zagrabil tudi Radoniea In se pričel z njim ruvati. Radonič ie v samoobrambi posegel po nožu, nakar je Uzelac v Par trenutkih izdihnil. Radonič ni Orjunaš in tudi nikdar ni bil. kakor vedo povedati separatistični organi. Takoj po tem uboju so bili aretirani zopet seveda samo vsi Orjunaši in predani državnemu pravdništvu. Orjuni sovražno časopisje je seveda zopet ta tragični slučaj naslikalo tako, kakor da bi ga bili Orjunaši izzvali. S posebno žolčljivostjo pa so se vrgli na Dulčiča. ki je povsem nedolžen. Najhujši izpadi so bili seveda v priznanem o Orjuna-ših dobro informiranem »Jutarnjem listu«, ki se bo moral za svoje pisanje zagovarjati tudi še pred sodiščem. Pri nas mu je sekundiral kajpada tudi škofov list, ki menda doslej še ni do dobra sooznal, da jo jo pri pisanju o »orjunaških zločinih, napadih itd.«, še vedno bridko tz-kupit. Teror nad Orjunaši in T. P. D. Sovražniki Orjune med delavskimi sloji tudi nepfestano operirajo z lažmi in obrekovanji, v katerih dolže Orjuno, da dela roko v roki s T. P. D. in da tvori samo njeno plačano gardo. Pozabljeni tudi še niso očitki, da ie prišla Orjuna razvijat svoj prapor v Trbovlje, baš po naročilu Trboveljske in da je ho-tega na ta način zatreti zopet se porajajoče strokovno gibanje pre-tnogarjev. Borili smo se proti tem nesramnim in podlim klevetam povsod, kjer so iih dobro plačani in najeti rdeči agitatorji razširjali. Sedaj hočemo navesti par zgledov, kako iz-gleda ta naklonjenost T. P. D. na- pram Orjunašem in rudarjem v njenih podjetjih. Kdor ie delavec nacionalist, ki si mora z žulji služiti kruh v tovarnah, ta že ve kaj in kakšna je taka naklonjenost tujerodnega. kakor domačega kapitala. Nacionalist fe oni bedni siromak, ki je vedno zapostavljan in od vseh preganjan in osovražen. Omrzen je pri svojih sodrugih. ker ne veruje v njihove internacionalne evangelije, in osovražen je zopet pri kapitalistu, ki kot tujec, vidi v njegovi nacionalni zavesti veliko nevarnost za svoje nadaljnje eksploatacijske načrte. Oba mu škodujeta in ga preganjata kjerkoli moreta, tako da je za obzidjem fabrike, povsem brezpravna in nemočna raja. izložena na milost in nemilost volji teh njegovih smrtnih sovražnikov. Tako ie tudi v Trbovljah. Kdor služi v umazanih rovih rudnikov in prašnem dimu cementarne, ta ve, kdo je oni, ki mora izvrševati najtežja dela in prenašati največje ši-kane — to ie jugoslovenski nacionalist — Orjunaš. Posebno zadnje čase postajajo razmere v tem oziru že naravnost vnebovpijoče. Ni pa dovolj, da bednega nacionalista. ki si mora s krvavim potom prislužiti svoj kruh. zapostavlja in preganja njegov delodajalec, nego tudi njegovi sodelavci. Zavedeni po peklensko zlobo zasnovanem načrtu izzivaio. nenacionalno misleči delavci naše člane v Trbovljah in jih napadajo na cestah, v stanovanjih. krčmah in drugih krajih, kjer jim le prilika kaže, da za ta napad ne bodo prejeli zasluženega plačila. Naši člani na ta teror, ki so ga pričeli izvajati sovražniki Orjune. samo po sebi umevno ne morejo molčati. Prišlo ie že do večjih spopadov pri katerih sta bila težje poškodovana tudi dva naša člana. Grožnje z nasilno akcijo proti trboveljski Orjuni vedno boli rastejo, čim bolj se ta razvija. Prvenstvo pa nosijo med temi zaplofniškimi napadalci in pobijalci osobito nemčurji iz krajev okoli Ptuja, ki izzivajo tako nesramno, da obstoji resna nevarnost, da bo zbog tega prišlo še do neljubih dogodkov. O tern agresivnem nastopanju je dovoli informirauo že tudi orož- j ništvo. ki se odločno zavzema za j red in mir. katerega kalijo taki tem- j ni elementi. Ker pa zbog malih kazni, ki jih sprejmejo tovrstni napadalci. ne trpe ti nikake večje škode, ne rodi vse prizadevanje orožni-štva tistega sadu, kakor bi ga sicer, ako bi bili napadalci tudi primerno kaznovani od podjetja. Očividno pa to ne gleda s posebno nevoljo' na te ekcese njenih internacionalno orientiranih delavcev. Ti seveda vidijo zopet v tem nekako moralno in tiho potuho. Opaziti je, da se mnogi pazniki, nemškega mišljenja, naravnost s simpatijami postavljajo na stran teh zaplotnikov in celo odobravajo njihov teror. Orjunaši ne posegamo radi po samopomoči, ker vemo. da imamo za zaščito osebne svobode mišljenja in kr etan ja. zakonito zajamčene pravice, ki iih mora država zašči iti z vsemi sredstvi. Zategadelj se ponovno obračamo na državne oblasti, da z vsemi sredstvi vlijejo različnim tujerodnim nenadomestljiv-cem spoštovanje pred zakoni in uredbami države v kateri žive in se tako dobro rede. V zaščito reda in miru, ki je naši državi več kakor potreben, pa naj pritisne tudi na T. P. D., da bo našla sredstva, vsled katerih bodo imeli poleg državnih sankcii priliko tudi socialno občutiti, nemirni izzivači in pretepači, da se era. ki ie vladala v nemčur-sko boljševiško pobarvanih Trbovljah pred 1. junijem 1924 nikdar več novrniti ne sme! Novi čovfek*, ,Novo svfeflo6 - mi. Ravnokar je začelo izhajati dvoje Časopisov z gorenjim naslovom in mi vsi. ki želimo povzdigniti naš rod duševno in telesno, se moramo zanimati za niitne cilje; četudi v bistvu ne prinašata nič novega, sta dokaz, da se po vseh delih naše države začenja intenzivno delo za regeneracijo povojne družbe, za jasno vzgojo in za nov zdravejši in krepkejši zarod. Že naslova obeh listov nam kažeta. da želimo »novega človeka« in »nove luči«, ki naj prineseta naši državi in človeštvu novih ljudi in novega življenja. Orjuna te borce pozdravlja, ker izvršujejo del .njenega programa. Podajamo tu v kratkem program obeh listov. »Novo Svjetlo« izhaja v Zagrebu in ima podnaslov: Tjednik za propagandu prosvjete u narodu in za pobijanje pokvarenostj društva«. Izhaja vsako soboto, naročnina je letno 80 Din in naročniki dobivajo štirikrat na leto brezplačno prosvetne knjige. V proglasu čitamo: Vsi prijatelji naroda, vsi človekoljubi v našem narodu in vsi oni, ki znajo ceniti občno narodno prosveto, že dolgo časa z žalostjo opažajo, kako je naš narod še vedno v prosvetnem oziru na nizki stopnji. Naša inteligenca troši svoje duševne in telesne sile večinoma za nevredne stvari, od katerih nima koristi niti ona niti narod. Politikarii so se glodali doslej med seboj in dokazovali drug drugemu. da so »lopovi«, »izprijenci«, »zločinci« itd. Narod so držali v večnem razburjenju in mu s tem jemali čas, da bi mislil na to. kar je največ vredno, na skupno prosveto. Naše šole so postale take, da so večinoma samo fabrike za fabrici-.ranje javnih nameščencev. Na etično in prosvetno stran se v naših srednjih šolah malo ozirajo. Tam se vodijo večinoma samo statistični podatki o uspehih mehaničnega vež-balnega učenja poedinih predmetov. Zato ie naša mladina, ko »dovrši« srednjo šolo. večinoma duševno in telesno pokvečena, brez značaja, brez velikega poleta in brez življenjske podlage. Cerkev, ki bi morala biti gojite-ljica čiste etike med narodom, troši vso energijo svojih služabnikov za večno iste dogmatične dokaze, s čimer prav nič ne koristi ljudski prosveti. Stotisoči našega naroda izgubljajo velik del časa svojega življenja za razne športe, posebno nogomet in pozabljajo pri tem na pravi zmisel športa. Narodna energija in narodni denar se po nepotrebnem troši za ta namen. Ker precenjujejo naše narodne sile drugo prosvetno polje. Alkohol se je v našem narodu tako razpasel, da vidite na tisoče ljudi, ki so pijani vsako nedeljo in vsak praznik. God in rojstni dan nista prav »praznovana«. ako »slavljenci« niso pijani. Pijani ljudje ne moreio biti niti plemeniti niti značajni. Ob vsakem koraku morete čuti vsak dan ljudi, ki kolneio In psujejo na najgrši način. Preklinjajo to. kar v & m T«Si-: «&■ ■<©’ ‘D? tac l-ii v |t» LISTEK. ANICA C.: Praznik vstajenja. Ena sama ie luč in ena sama ie sila, ki nam je dom ujedinjen zgradila, in ena ie sama verna resnica. ki ie v robovih silo gojila, ko je na tilnikih bila pretrda pest sami resnici v zasmeh. in ko še v dušah zavest bila izdajstva greh, ena sama Je večna pradavna resnica in samo ena je vera življenja, ki nam je dala praznik vstajenja. In danes ie eden cilj domovine, ki dviga jo v mislih na snežne planine v ponosne višine Triglava, da ji želja zaplava v bogate vipavske doline in dalje do Soče, kjer tužno v valovih pesem preroka našega joče. in dalje, da ji obzorje izginja v biserno morje • in tjakaj na drugo stran čez Karavanke — v Korotan. Vse povsod, vse povsod eden. sami klic zgodovine, naše zemlje, naše lastnine; Vse povsod — eden sam ciM domovine: Ujedinjenja našega dani — A Ti, oj narode, ki ti v razkošju (kot solnce svobode) bedna luč davnih borcev gori. Kaj si ti? Ene so korenine tvoje davnine in ti si eno samo drevo, eno drevo in eno telo — a onim v prognanstvu vstajenja ne bo — dokler tl duša eno ne bo. — Skoplje. VI, ki jo vanv slovanska zgodovina neznana bolj, kot so studenci Nila.., »To Skoplje, ki leži pred nami«, je razlagal naš spremljevalec, ko smo stali na strmem obzidju ogromnega Dušanovega gradu, »to Skoplje je nastalo šele po yelikem po- žaru, ko je bil Piccolomini zažgal mesto.« Gledali smo navzdol na temno-rujave štirioglate strehe, ki so se stiskale druga ob drugo v širokem polkrogu v podnožju grajskega grebena, kakor da se boje novih časov, ki se kažejo tam ob Vardarju z novimi modernimi stavbami in lepo urejenimi nabrežji, in džamije in mošeje, ki so se dvigale na vznešenih mestih s svojimi minareti nad bornimi starimi hišami z malimi okenci, so se nam zdele kot spomeniki preteklih časov. Pogledali smo na vzhod in zapad, na sever in jug in smo spoznali, da je malo mest na svetu, ki bi imela tako naravno važno lego kakor Skoplje in da mora biti v teh zidovih zakopana zgodovina Balkana in naše preteklosti. »Stoletja so zakopana pod nami,« je razlagal naš vneti spremljevalec, organizator skopljanskega muzeja, »začetki gradu segajo še pred bizantinsko dobo — vsi gospodarji Balkana so si tu utrdili svoj sedež, kajti od tu so obvladali vsa pota, ki vežejo sever in jug, vzhod in zapad. Danes stojimo v začetku nove dobe, zato moramo pregledati preteklost.. LtU£S.MNi#l, Krakov trg to l*4Mnafc m M -m ' JMft * ss> bi moralo biti vsakemu najbolj sveto. Kolneio Boga, ki jih je ustvaril, mater, ki jih je rodila, Kristusa, svetnike itd. To ie znamenje, da ti ljudje niso prosvetljeni, to je znak surovosti in poldivjaštva. Analfabetizem je v našem narodu še vedno velik. Polovic« našega naroda ne zna citati in pisati — s čimer se lažje širijo razne slabe stvari in se tem težje širi prosveta med narodom. Tako bi mogli našteti šc mnogo dokazov neprosvctljenosli velikega dela našega naroda. - Vprašanje je, kdo naj temu od-pomore? Politiki nimajo ne Časa ne volje, državna oblast troši denar in čas za politično delovanje in se ne uteg-ne brigati za duševno narodno prosveto. Sole so dokazale, da je vkljub njim tisoče neprosvetljenega naroda — torej: Država, šola, cerkev — ti trije močni faktorji ne delajo, kar bi mo-> rali in mogli delati. Kdo torej? Proglas našteva potem prosvetne delavce. Vkljub pretiranosti bomo priznali, da ima proglas v obče prav. Končno stavi »Novo Svjetlo« sledeča javna vprašanja: 1. Ali priznate, da način današnjega življenja ni pravi in da ni zmožen napraviti ljudi srečne? 2. Ali smatrate za potrebno, da se ta način življenja izpremeni irx da je to mogoče? 3. V čem leži po vašem mnenju glavna napaka današnje družbe? 4. Kaj mislite, kako bi morali ljudje živeti, da bi bili razumni, pošteni in srečni? 5. Čigava dolžnost je skrbeti za to, da bodo ljudje takšni? 6. Ali oni, ki ie to njih dolžnost, svojo dolžnost izpolnjujejo. 7. Kdo bi mogel to nalogo najlažje. najgotoveje in najbolje vršiti? 8. Kakšna sredstva in kakšne metode bi bile potrebne? To delo hoče torei vršiti »Novo Svjetlo«. »Novi čovjek« izhaja v Sarajevu kot glasilo tkzv. Vidovičeve šole. Ima isti program. Prof. Vidovič ima v Sarajevu srednjo šolo za delavce, izdaja mesečnik »Uzgajatelj<« in se bori za nov način vzgoje v šolah. »Novi čovjek« ima namen propagirati nazore te šole med narodom. Stane 80 Din letno. Govori v visokih besedah, n. pr.: »Novi človek ima Dieti živi jen jo smrti I On išče in hoče, ker čuti večno Silo. večno Mladost, večno Živ- Kdor želi imeti res dobro SUKNJO ali RANOLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga movnovem gradu in gleda na S j si more predstavljati a , • požar. Tudi če bi turski potopisec pretiraval, moramo verjeti ocividcu polkovniku Straserju, ki poroča, da je od 10.—12.000 hiš in 40 džamij po požaru ostalo le nekaj razvalin. Piccolomini sam ie poročal cesarju, da ima mesto 60.000 ljudi, iste številke navajata Nemec Wagner in Italijan Contarini. Od tega požara sl Skoplje celo stoletje ni opomoglo, lurska država ie propadala in njena trgovina je opešala: ogromno bogastvo, ki je bilo v Skoplju uničeno, se ni dalo več nadomesti ti, zato je v 18. stoletju Skoplje bilo le malo ubožno mesto, zgrajeno na razvalinah prejšnje slave. Toda njegova ugodna lega ga je zopet dvignila. V začetku preteklega stoletja, ko so ponehali boji proti grškim in srbskim ustašem, se ie začelo mesto pod Amzi-pašo zopet dvigati. Začeli so se v njem naseljevati tudi kristjani; trgovina jo oživela in ko ie 1. 1875. postalo Skoplje središče kosovskega vilajeta, je rastlo do današnjega Časa, ko '*q ie vrnila v osvobojeno »O R J U N A« Stran 8. lieiije! Novi človek ie lestva, ki se 00 ni. dvigalo ljudje od zveri v vse-večno apoteozo božanstva! bila. Duševna sila! Ljubezen! Odločnost. Krepost! Duševno herojstvo l,15LJ" ševno živčen jo — ie že iztrolm--lo v milijonih in milijonih živih budi. Oni so pobeljeni grobovi, v katerih ie smrad smrti, senca človeka, pepel trohnobe. Ker h zdaj zavladala Smrt nad Življenjem. Telo ie zlomilo Duha. A mi vsi hočemo pomagati Življenju proti Smrti. Duševnemu bitju proti Zveri! Človeš.vu orati materiji. Itd. To so lepe in visoke besede »Novega človeka«. Veliki naš mislec. Ohridski brskim V e 1 i iti i r o v i č je naš narod nazval »levje telo s koštnmovo gla- vo«. pri čemer ie »koštrunova glava« — inteligenca. Vse to kaže, da se začenja pri nas boj za duhovno prerojenje in kdo bi tega z veseljem ne pozdravil. . , . , Vemo, da je med visokimi načrti in med uspehi — še velika vt-zel. Toda ob času splošnega materializma ie treba povzdigniti glas, da ne propademo v lastni pokvarjenosti. Podobni duhovni preporod se Čuti tudi drugod po Evropi. Ni dvoma, da smo v fazi velikega prehoda. . . ,. „ Orjuna je bila med prvimi, ki so dvigali pri nas glas za novo duševno nacionalno življenje in ob narodnem prazniku pozdravlja vse. ki se ob njej bore za velike cilje — za človeka bodočnosti. Dr. J. J. Popisi. Proslava Ujedinjenia celjske Or-jiuno. Proslava ie uspela v vseh ozirih sijajno. G. ravnatelj Lešničar nam ic razložil v dobro zamišljenem govoru pomen 1. decembra in nas je obenem opozoril na napake, ki jih moramo v nacionalnem življenju odpraviti. Predvsem več jugoslo venskega in nacionalnega duha v naše družine! Spominjal se ir, nadalje vseh srbskih h e rojev, ki so dali za našo svobodo življenje. Kot en glas je zadonelo v dvorani: »Slava jim!« Sestra Založnikova je deklamirala globoko zamišljeno in lepo pesem »Praznik vstajenja«, katero ie spesnila nalašč za ta večer gospodična Anica C. in katero priobčujemo na drugem mestu. Združeni pevci Celjskega pevskega društva in »Oljke« so izborno zapeli nekaj lepih pesmi. Najlepše pa je uspela vizija »Sen koroških Slovencev«, najnovejše delo celjskega rojaka učitelja g. Frana Roša. Na naših odrih smo videli že nebroj alegorij in sličnih stvari, vendar enakega še ne. Pisatelj nas ie popeijal v tiste čase pred tisoč leti. ko je bil naš slovenski rod na Koroškem še svoboden in si je sam volil svoje kneze. Videli smo starega slovenskega kmeta Patovščana in kneza Gorazda, slišali smo tožbo zasužnjenih bratov, ki je mnogo poslušalcev geniJa do solz. Videli pa smo končno tudi rešitev tlačenih koroških Slovencev po Or.iuni in jugo-slovenski vojski. Ko jp zastor padel, ije navdušeno občinstvo klicalo g. Roša na oder. V viziji so nastopili člani Dramatičnega društva, ki so svoje vloge krasno rešili. Deklamiral je tudi g- Velušček kot priznano ‘dober dekiamator Grudnov »Pomladni veter«. Končno smo videli že žive slike in skupine, katere so zelo lepo izvedli Orjunaši. Po ofici-jelnem delu se ie razvila .zabava In ples. Uspeh prireditve je v vsakem oziru povoljen. S c- Sioveajjgradec. Gospodu Schul-lerju ie Slovengradec premalo nemški, zato nima pokoja. S pomočjo znanih odpadnikov dela naklepe, kako bi ustanovil v našem mestecu poneničevalnico, nemško šolo. Od hiše do hiše hodi in zbira podpise onih, ki so v resnici njegovih misli, pa tudi oaili, ki se le boje zamere. Na ta način je zbral 23 meščanov, ki so se zavezali vpisati svojo deco v nemške razrede. De-ce so našteli točno 40. srbsko državo in postala duševno in gospodarsko središče južne Srbiie. Tako leži danes pred nami. Dasi so ga stoletja pokrila s turško zunanjostjo, je bilo vedno v njem tudi mnogo srbskega prebivalstva in potopisci ga smatrajo v vseh stoletjih za srbsko mesto. Leta 1892. je bila y Skoplju otvorjena prva srbska šola. Srbov so se Turki v Skoplju najbolj bali in težko je bilo življenje pred vojno v tem mestu vsem, ki so čutili srbsko. Toda vztrajnost srbskega plemena je zmagala in danes ie Skoplje — srbsko. Razvija se hitro in krasno bo to naše mesto ob Vardarju. Velika je njegova bodočnost. Skoplje pa ima svojo preteklost v najstarejši dobi Balkana. Njegovi začetki segajo v čase starih Ilirov. Od takrat do danes je preživelo mnogo slavnih in težkih časov — a bilo je vedno središče, ki je igralo v zgodovini važno ulogo. Zgodovinar Tomašek trdi, da so ga prvi utrdili ilirski Peoni. Ko so leta 160.* pred Kr. Rimljani osvojili Maeedo-nijo in Peonijo. je postalo Skoplje važna točka za nadaljni boj Rimljanov proti ilirskim Dardancem. Ko so Rimljani kmalu potem obvladali To je g. Sch. ojunačilo, da je poslal na ministrstvo prosvete prošnjo za otvoritev nemške paui-lelke. Prošnjo so podpisali gg. Ha-bermann, Lobe in Wresounigg (Brezovnik). Večina, ki so podpisali »nabiralno polo« niti vedeli niso, za kaj so glasovali. Tako n. pr. je izjavil g. Rogina sam, da je glasoval za to, da bi se deca učila tudi nemškega jezika, ie pa odločno proti nemški šoli. Sličnih slučajev je najbrže več, zato ne bo odveč, ako objavimo iz »Spisaka deca ne-mačke narodnosti u Slovenjgradcu, koja nameravaju polaziti paralelna razreda osnovnih škola sa ne-mačkim nastavnim jezikom«, imena onih roditeljev, katerim je gosp. Sch. določil nemško narodnost. (Podčrtana imena značijo nemške rodbine, številke v oklepajih število všolane dece): Lobe (3). R e s s (!) dr. Harpf (O. Gaiser (2), Wresounigjr (2), H a b e r m a n n (5), Pelzgutter (2), Knes (2), Bastl (1), S i e g 1 (4, mati Slovenka). Pu-klovec (1), Sch ant in (2), Sper-dien (1). Pogorenčnik (1), Eisinger (1), Rogina (3), Rupp (1). Oebel (1), Murko (3), Triller (1), Krauser (2). Uradno ugotovljeno je všolanih v vseh razredih osnovne in meščanske šole 11 otrok, ki bi prišli v poštev za nemške razrede, zato je jasno, da je ministrstvo prosvete neutemeljeno prošnjo zavrnilo. Ker je mogoče, da je marsikatero izmed navedenih imen prišlo v »Spisak« brez vednosti prizadetih. naj se javi vsak, kj se mu je zsrodlla krivica z objavo njegovega imena, pri mestni Orjuni, da mu ona preskrbi zadoščenje. Oni pa, ki | SO vedoma glasovali za nemško i šolo v Slovenjgradcu. naj nam ne zamerijo, ako jih bomo smatrali za Nemce tudi tedaj, ko jim to nc oi bilo ljubo. Pripomnimo še, da je oficielno izstopil iz »Družbe sv. Cirila in Metoda« slovenski odvetnik gosp. dr. Bratkovič, znanec g. Sehulterja. Pa ne da bi mislil gospod zamenjati šolsko družbo C. M. s šolsko družbo gospoda Schullcrja? Za Bo £ I i! si oglejte Izložbo Ant. Krisper Ljubljana Naš pokrat. Vsem blagajnikom M- °* in j vsa Polivala vrlim viškim Orjuna P. Iz poročila brata oblastnega bla- šem! gajnika posnemamo da še niso vse Skoija Loka. Praznik narodnega organizacije, kljub 'opominu, vrnile ujedinjenja smo praznovali pri nas nerazprodanih srečk za kroie in tu- J dokaj skromno. Cerkvenim obre- * Kupujmo in podpirajmo izvrstno jj Kolinsko cikorijo L domači Izdelek. S»<23BS3E5«K*K; 3B-£3BS<3eS5£5-£J di ne nakazale izkupička razproda nih srečk! Ker nekatere organizacije, katere so že napravile obračun. urgirajo žrebanje m moramo tudi z direktorijem obračunati, se pozivajo vsi zamudniki, da nujno izpolnijo svojo dolžnost! Isto velja glede razposlanega blaga za kroje in glede sprejetih brošur. Dalje je iz blagajniškega poročila razvidno, da nekatere organizacije zelo malomarno, druge pa sploh ne p.ačajo doneskov za priposlane tiskovine, članske markice in znake, še manj pa predpisanih 30% od čistega dobička vsakokratne društvene prireditve. Oblastni odbor nima drugih dohodkov, kot navedene, izdatke z organizacijo pa ogromne, zato se prizadete M. O. in M. P. odnosno njih blagajniki nujno pozivajo, da store svojo dolžnost napram Oblastnemu odboru, ker ima ta kakor že omenjeno velike denarne obveznosti. Radi nerednosti plačnikov smo primorani pošiljati odslej vse naročeno le po povzetju! Izključitev. M. O. Maribor je izključil iz organizacije dosedanjega člana Jerneja Tavčarja in sicer radi kršenja discipline, upora in pokretu škodljivega obnašanja. Orjuna Vič je priredila v nedeljo elitni zabavni večer, ki je izpadel res kar najboljše. Prenapolnjena dvorana je jasno pokazala, kolike simpatije uživa sedaj vrla Viška Orjuna. Otvoritev večera je bila naznanjena z orjunaško himuo. Za njo je br. Petre z veliko čustvenostjo deklamiral Kraglje vi pesmi: »Zadovoljni Kranjci« in »Med brati«. Žel je zasluženo hvalo vseh. Nato je umetniško odplesala tri baletne točke baletka kr. opere gdč. Bereetova in žela viharno odobravanje. Br. Drago Burgev in sestra A. Thalerjeva sta prav pohvalno deklamirala Prešernovo: »Od že- lezne ceste«. Po teh točkah so uprizorili še enodejanko »Priljudni komisar«, ki je povzročila najraz-igranejše razpoloženje. Prireditev je pokazala, kako je treba aranži-fati oriunaške zabave, cla bodo mikavne. zabavne in dostojne višine njene prirediteljice — Orjuno. Zato Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana. tudi Dardance in ves Ilirik, je postalo Skoplje, kj se ie zvalo S c u p 1, glavno mesto Dardanije (metropolis Dardaniae). Pet sto let je ostalo pod Rimljani kot bogato trgovinsko mesto, imelo je rimske mestne pravice — tlakovane ulice, vodovod, cirkus, svetišča itd. To nam pričajo razni kamni in razvaline, ki jih je izkopal angleški arheolog Ivans. Rimsko mesto Scupi je ležalo malo višje ob Vardarju, kake pol ure od današnjega Skoplja. kjer so danes Bardovci. Tam se nahajajo še ostanki starega mesta. V Skoplju ie bila veteranska kolonija VII. rimske legije, ki je imela svojo garnizijo v današnjem Smederevu ob Donavi. O tem je pisal slavni nemški Mom-sen. Med mestnimi legijami Ilirika se omenjajo Scupenses (Skopljan-ci). Tod skozi je šla rimska cesta, še leta 1875. je našel Nemec Lipich milijski kamen v Skoplju iz časa Hadrijana; drugi milijski kamen je iz časa Antonija Piia. Celo nekaj .rimskih cesarjev je prebivalo v Scupi in so od tu izdajali zakone. Leta 1378. je bil v Skoplju cesar Teodozij, ki se ie tu pripravljal na vojsko proti Go‘oni in izdal zakon proti dezerterjem. Is to lak zakon h dati- ran iz Skoplja od cesarja Gracijana Valentinijana. V tej dobi je Skoplje bilo tudi prizorišče velikih bitk. Tu je Klaudij Regatijan v 3. stoletju potolkel Roksolane, Galicuus pa je tu premagal Sarmate. (Našel se je njegov marmornati kip)). Doba rimske slave se ie nagibala h koncu, ko 'ie zadela rimske Scu-pe strašna katastrofa. Leta 518. je uničil Scupi potres. Arni anus Mar-celinus nam je popisal ta potres in pravijo, da je to najboljši popis potresa v stari literaturi. Nad Balkanom s0 zavladali Bizantinci. Cesar Justinijan je dal me' sto zopet sezidati. Prokopij, ki je — kakor je znano —■ prvi resnejši poročevalec o novem plemenu Slovanov, ki je takrat prihajalo na Balkan — t>’Še 0 Skoplju, da ie to mesto tako lepo, da se ne da popisati, ker bi bil vsak opis nevreden hvale, ki jo zasluži to mesto. To je bil pač poklon Justinijanu. Najvažnejši spomenik iz te dobe je akve-dukt — vodovod, 12 km dolg izpod Skopske gore do mesta. O tem vodovodu se je že mnogo pisalo. Prokopij piše, da^ ga ie sezidal Justinl-jan. drugi (Hallu, lvans) da je iz poznejših stoletij. Konec prih. dom ie poleg zastopnikov občine, tukajšnjih državnih uradov in šolske mladine prisostvovala tudi de-putaciia Orjune. Pozneje se je šolska mladina zbrala v okusno okrašeni šolski sobi in z nagovori, deklamacijami in orkestrom proslavila veliki spominski dan. Na večer je priredil Sokol Akademijo, katere spored ie bil prav pester. Slavnostnemu govoru so sledile orkestralne točke, telovadne skupine in deklamacije. Lep večer je zaključila Korolijeva »Jugana, vila najmlajša«. Zal le. da je škofjeloško občinstvo posvetilo temu večeru prav malo interesa — poset ie bil naravnost minimalen. Opazili smo še tudi to. da cela vrsta poslopij ni razobesila zastav, kar gotovo ni v posebno priznanje našim meščanom. Bratu predsedniku! Tako nenadoma si odšel na svoje novo službeno mesto, da se vsi nismo mogli od Tebe osebno posloviti. Vodil si nas dragi Vinko brez strahu in oklevanja po ravni poti naprej do zmage ter tako z vztrajnostjo dvignil trboveljsko Orjuno iz težkega položaja v katerem se ie nahajala po tragičnem 1. juniju, v vrsto najboljših organizacij. Sedaj nas pa zapuščaš in odhajaš kamor Te zove službena dolžnost, krmilo organizacije pa prepuščaš nam ostalim. Bodi prepričan, da pozicij, ki si jih osvojil Ti, ne damo, temveč tvorile nam bodo nepremagljive okope izza katerih bodemo osvajali nadalje, dokler ne padejo zadnje ovire na poti k popolni naši zmagi, katere venec zmagoslavja delili bodemo s Teboj, kajti Ti si bil oni. ki nam je vlival poguma, nas učil in bodril. Iskrena in bratska Ti hvala. Orjiuna Trbovlje. Mestna. Orjuna v Kranju priredi v sredo, 16. t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma« proslavo kraljevega rojstnega dne. Na sporedu govor, koncertne točke in prosta zabava. Trbovlje. Tukajšnja Orjuna je izgubila dva najagilnejša In občespo-štovana brata, namreč predsednika Orjune br. Vinko Sajevica in brata inž. Ant. Homana. Prvi je odšel v Beograd, drugi v Laško. Želeč obema na novih službenih mestih obilo sreče, jima kličemo, posvetita vse svoje moči tudi tam za dobro domovine in Nacije. Zdravo'. Trbovlje. Dne 6. t. m. ie priredila tukajšnja delavska Orjuna praznik sv. Barbare. Ta prireditev je razvedrila s svojim resnim, a tudi komičnim nastopom vse navzoče prav zadovoljivo. Tudi tu gre vse priznanje tistim, ki so z darili, udeležbo ali drugače to intimno zabavo povzdignili. Članstvu se mora priznati vzorna disciplina. Orjuna čvrsto naprej! Propagandni tečail Orjune bodo otvorjeni prihodnji mesec v Splitu. Udeležili se jih bodo delegati iz vseh oblasti. Tečaje bo vodil sam ■11IMI— ■—11« !■ •ragTVKnm Brezkonkurenčne cene v zimskih Bistril!, oble* kah, dežnih plaiSh In vsakovrstnih oblačilih VAM NUDI J OS. ROJINA LJUBLJANA. brat predsednik Direktorija dr. L Leontič s pomočjo najboljših ideologov in propagatorjev našega po-kreta. Opozarjamo na to tudi naše organizacije. ki bodo sprejele radi tega še posebno okrožnico. Razprava proti Oiiunasem v Pe-trlnju. ki so obtoženi radi dogodkov v Capragu, se ie pričela 9. t. m. O njej prinesemo še natančnejše poročilo. BRATJE 1 Dne 15. avgusta 1925 se je vršil izlet vseh Orjun mariborske oblasti v Šmarje pri Jelšah. Zaradi neurja, ki je nastalo tik pred prireditvijo na prostem, smo imeli deficit do 5000 Din. Ker se dosedaj ni posrečilo najti kritje za ta deficit, prosim vse bratske organizacije, da prispevajo k kritju tega dolga. To zahteva čast in ugled naše organizacije. Napravite kako malo prireditev ali naberite prostovoljne prispevke z nabiralno polo ter pošljite denar na moj naslov. Pripomnim, da so naperjene tožbe proti meni in da ml preti rubež, ako se ne krije dolg pravočasno! Kot državnemu uradniku mi ni mogoče kriti deficit iz lastnega žepa! Kdor pomaga takoj, pomaga dvojno! Zdravo! Rudolt Puc, bivši predsednik mestnega odbora Orjuna Šmarje pri Jelšah. PEVSKI ODSEK »GRAFIKA« V LJUBLJANI priredi 21. t. m. v Filharmoniji koncert s sodelovanjem muzike dravske divizije. Natančni spored na lepakih. Kronika. Nemška nesramnost. Prisostvovanje zastopnika zatiranih In ponižanih koroških Slovencev, dr. Pe-tha, na kongresu narodnih manšin, povzroča Nemcem resne skrbi. V stari tetki graški »Tagesposti« se je oglasil tudi neki nemčur. ki predla-, ga,da izda koroški deželni zbor posebno knjigo o narodnih manjšinah na Koroškem. V njej naj bi bila navedena vsa »resnična dejstva o postopanju s koroškimi Slovenci«, ki uživajo vse bonitete avstrijskih dr--žavljanov. Poznamo drznost in nesramnost Nemcev v tem pogledu. Zato bi iz- RESTJkVRACfJA UUBUANfSU DVOR IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verando, lesene ograjo i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. laieniai. aparati. Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran, Elektromaterrjal, motorji, svetiljke. m ihom m d. Z 9. z. Mvbl^iia, Sv. y>eha ee&sa 2J. je mjmodernejie urejena ter Izvršuje vsa tlskirnilka dela ed najprlpro-stejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane kn,ige v eno- ali večbarvnem lisku. — BroSme v malih la tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. Oku oprema ilastrir. kaMwv, [tis; In reklam, lista Lasioa trnka šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednježole Risanke, dnevniki in beležnice. 'danje kake tovrstne knjige P od spretno redakcijo kakega dr. Wut-tcja bilo skoro v resnici mogoče. 1J ver jen! pa naj bodo že v unnrej, da bo ta njihova resnice prepolna knjiga naletela na zelo slab odmev. Kajti ves civilizirani svet je danes že dobro in točno poučen o kulturnem in nepristranskem postopanju Nemcev nad ubogimi koroškimi Slovenci. Pesek je bilo mogoče nasipati v oči ainerikanskih komisij ala Millesove 1. 1919., sedai pa ne pojde nič več! Čudtti uspehi! Listi vseh strank so polni hvalisanja in slavospevov v počast njihovim strankarskim bogovom, ker so vsi s »svojim uspešnim prizadevanjem občutno znižali davke«. Mi kot davkoplačevalci tega »občutnega znižanja« doslej Sc nismo imeli prav nič prilike »občutiti«. Vsak dan pa zamoremo kon-statiratl le »občutno povišanje« istih in uvajanja vedno novih prispevkov, ki pričajo, da se naši poslanci vse preje, kakor na prizadevajo za olaj Sanje davkov. V »Slovencu« piše naš dobri znanec g. J. Kalan dolga pisma iz Nemčije, v katerih roti slovenski liberalizem. naj se otrese svojih manir in najde pota za skupno ali pa vsaj znosno življenje med Slovenci. Ton pisma je v poglavjih, ki obdelujejo »liberalce«, zelo oster, dočim bi bil v delih, ki plediraio za sporazum. še zelo sprejemljiv, da bi ne poznali dobrega pisca. Želimo tudi mi. da bi prišlo že spričo usode velikega dela našega naroda, ki ječi razkosan po nesrečnih pogodbah do strankarskega izmirjenja. Bojimo se le, da bo ta naša želja ostala še dolgo samo lepa misel brez uresničenja. Kajti vse dosedanje delo oficielnih in neoficielnih voditeljev SLS je imelo samo en namen in cilj — razdvajati in cepiti narod. Sejalci sovraštva in započet-niki prepira so se doslei rekrutirali skoro edino le iz vrst stranke, nosi-teljice narodne pravice in bodočnosti. Zgodovina in dejstva govore. Njih krika ne bo mogel zadušiti noben še tako blag glas iz tabora verne braniteljice avtonomije in sa-možitnostl Slovenije. Toliko za preteklost. Kar se tiče bodočnosti je skoro gotovo na mestu tudi že znani narodni pregovor: Volk dlako menja, nravi pa nikoli!« In narod je gospod Peregrin zelo star in moder! Za Izborno kakovost našega mila »GAZELA« lahko jamčimo! Sicer pa kupite samo 1 kos in uverlli se boste sami, da je naša trditev resnična. Književnost. Danes se človek skoro zgrozi, ko čita v dnevnikih napoved, da bo izdal pesnik X. Y. svoja dela v posebni knjigi. Pogled na čedno množico teh pesniških izdani v policah naših knjigoljubov potrdi upravičenost tega strahu. Prijetno pa je bil presenečen vsakdo, ki je sprejel v roke drobno knjižico mladega Mirka Kraglja: »Kresnice in snežinke«. Knjižica obsega 108 strani in stanc vezana 30 Din, broširana 20 Din. Naroča se direktno pri pesniku samem, ki jo je izdal v samozaložbi. Naslov: M. K., Karlovška cesta 24. Po uvodu, kjer se pesnik razodene kot apostol beračev, nudi lahko zbirko »Kresnic«. V njej je močna »Žena«, ki pa se le nekoliko preveč razblinja; »Pijancem« pa je močna in izborna slika naših gostilniških politikov, iz katerih govori alkohol, dokler jih domov ne prinesejo zdehajočih »kjer žene Varn odpuščajo, barabe, in sin Vam osle kaže. vzorni oče!...« Jaka je tudi v tej zbirki iredentistična pointa. Kragelj je sin zemlje onkraj provizornih meja in občuti sleherni njen utrip s tisto bolestjo, kakor je to mogoče edino le izgnancu. Zbirka nosi naslov »ln ti-ranos«. Uvod ji le grenkega spoznanja prepolna nesem »In sem spoznal ...«, ki je pesem vseh zavedajočih se tega, da so starcev naših vznešene fraze izrečene le zato, da višje dvignejo ceno njihovih osebnosti. Preko »Iredcntov« gre pesnik v globino duš onih, ki so jih razgnali volkovi gladni preko sveta in v »Gloria in excelsis« oriše vso bedo tragedije naših od Soče in solnčne gorlške. Danes se tovrstno pesništvo, ki je pri drugih narodih tako razvito, pri nas ne ceni ali oa vsaj podcenjuje. Doživeli smo osvobojenje in kje med našimi kulturnimi delavci je bil mož, ki bi znal izklesati iz naše besede dostojen spomenik Velikemu trenutku. Župančič nam je dal »Zarje Vidove«, Gradnik in Oruden nekaj, pa smo pri koncu. Zato cenimo delo Kraglja baš radi tega. Najsi je mlad. ni -krenil za onimi, ki begajo po meglenih iz-mih. temveč se poglablja v našo bol in ji daje izraza v svojih delih. Zbog tega je nam, ki verujemo, njegov klic »Ni vsa še vera izgubljena; še v naših srcih iskra upa tli...« tudi znamenje, da nismo sami na mrtvi straži, in da za nami. ki nam obetajo smrt » stoji še nebroi mladine, ponosnih puntarjev iz Volč, Tolmina.« V »Chanson de la violette« pa podaja pesnik sliko doživetja svojega notranjega jaza. V njem ie pokazal. da lahko še od njega pričakujemo kaj boljšega, kakor nam je dal s to svojo prvo zbirko. Treba je le, da se umiri in si zariše pota, na kojih sedai kak hip postoji, v dvomih nad seboj. Jezik je lep. samo včasih preveč skonstruiran v izrazih abstraktnega mišljenja. Nekoliko osladna je obilica deminutivov. Drugače pa knjižico toplo priporočamo vsem Orjunašem in nacionalistom, ki bodo našli v njej zanimivo čtivo. MMUMf.run*trnasc./ ryyr-wg-- ammnrmmzrtt-a tmm*:m Naročajte „Pobedo“! Seja odbora za postavitev spomenika Trboveljskih žrtev je 12. dec. na obl. odb. ob 20.uri. ZRNA. STANISLAV MATTE f Kamniška ul. št. 20, prodajalna: Sodna ulica št. 5 se priporoča za razna krznarska dela. Vse v zalogi nahajajoče kožuhovine (posebno jopice) po znatno znižanih cenah. — Prevzemam vse vrste kože za strojenje in barvanje. Velezalogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave priporoča tvrdka PETER KOBAL, KRANJ. Podružnica: Ljubljana - KoSSzei. »TEBI PREŠEREN!« (»Slovenec«) 1900. »V prvih letih tega stoletja smo Ti postavili v Ljubljani spomenik iz kamna in brona. Zdaj je prijel za Tvoi prapor Ivan Cankar: in spoznali so Tvoj rod in ga jeli spoštovati in občudovati tudi nam čisto tuji narodi...« * Ob istem času, ko so »Sloven-čevci« postavljali v Ljubljani dr. Prešernu spomenik iz brona in kamna, se ie odigral v zakristiji cerkve sv. Nikolaja dogodek, ki tudi ne sme ostati pozabljen in zamolčan. Po odkritju spomenika dr. Prešernu je odšlo namreč par narodnih svečenikov, ki so se udeležili te historične svečanosti v cerkev sv. Nikolaja. Med njimi tudi častiti monsignor Tomo Zupan in Ivan Vrhovnik. Vzhičeni nad velikim momentom so oduševljeno opisovali v zakristiji potek svečanosti. Poslušal ie tudi pokojni kanonik Ktofutar. Molčal ie. Na,o pa se to oglasil k besedi. Ostre ln graje polne so bile za »svečenike, ki so sq drznili prisostvovati proslavljanju spcininu takega moža. kakor .ie bil dr. Prešeren, der ein Saufer >var.« O ulogi gospoda kanonika v intimni zgodovini, danes tako Prešernu naklonjene SLS mislimo na tem mestu ni potrebno še posebej govoriti! Božična ii novoletna darila lepa, koristna, po zelo zmerni ceni dobite le v modni trgovini TiT7imiT'T> IZ LJUBLJANA, FJCjIHjK OllLlt IV j STARI TRG ŠT. 18. Pull-ovars.