* >\ v ■ r i' , yi’ t ■' -' ■ 1 •■ P ■ .V •-... ;5. ■; v -v A ,-. >',•"•:'f -,'t * •: 1 v - - . ' , • ’ . v- " ’ - ■ ' ■ ' . . ■ ' • - ' '■ •)£ ./< - -' A"' . ‘ :■ . • ■ - : ' •■’ 'T i Jv, (* • ?' ¥ f. lu • ‘^# 85 ^ ■ ; ' , / , ’ .. V , «.K . ■?/¥ ,.'. 1 V •', ,•>' V •'■• ' ■. ^ : v .. -5 ■ ■■ . V; V ; './V ■%■■■';. ’ ■ >, ‘ \- ' . ‘ M : /i A ’4 ?,’k- 'j.,!'}*-- y ’jf't -i- K',■■ -r- .‘i. > ppl ^ - >■ ; ' ■ X ' , • ' ' . .' , ■: ' . ■ '. m < *V f{ •J;r.... ■■v ' . . - !V,- .... .. '. . .-. •, - .• ■ •V 1 ... ' : . ■ ■ * (cA‘ * |S m m m ■ ;.. '-v.;- V':-.' /? v.' ■, % ‘ \ ttfžMfM r l 'v ;v Isidor, brumni kmet. BUKVI ZE MfBlIB 11 ^X 41 podeljen}« — l-tfffiLIGTHU Is tiemfhldga prc L. DOLINAR. ('»C-is V’ Ljubljani. Natifnil J o » Ii e f B 1 a s n i k. 1835. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. V’ natif teh bukev f o miloftivi Firfht GOjSPOD GOSPOD Arnom M&om* I.jubljanfki flikof dovolili 23. grudna i8>4- / %Qk\ Predgovor. jShivljenje kmetov je filno slo lesi javno in polno truda. Vezhi del je kmetu slo teshko Tvojo obilno drushino o- hraniti in prerediti, ker drugih pri¬ hodkov nima j kakor pridnoft in delo Tvojih rok. Sjutrej fegodej sazhne in potler mora. do terde nozhi delati in Te truditi bres dobrih jedi in potreb- niga.fpanja, in to dan sa dnevam. Nekteri dela, de bi Ti ’s dolgov po¬ magal, en drugi komej goTpodarju od njiv plazha, en tretji in vezhi del od kraja vfi komej s' vfim Tvojim pridam in terpljenjam Tebi in Tvoji drushini sa shivesh in obleko potrebno perdobe. Kako samorejo torej ti reveshi med vednim delam in toliko teshavami shiv- IV ljenja fhe zhaf najditi, de bi na Tvoje svelizhanje kaj miflili ? Kako bodo o- m fhe kaj upanja imeli, nebo saflu- shiti ker To vedno v’ semljo saberbani in s’ delam oblosheni ? Poflufhajte, vi ljubi kmetje, s’ va- fhim delam in terpljenjam, poflufhajte: Vafhe teshavno in truda polno shivlje- nje; od kteriga nekteri menijo, de jim je sadershik na poti svelizhanja, vam sna nafproti, dobro obernjeno, k’ brumnofti in tako k’ svelizhanju biti. Le dve rezhi od vaf torej ter¬ jam, ktere nifo teshke, vender vam k’ prav velikimu pridu. Perva je ta: Nikar ne toshite in nikar ne godernjajte. Druga pak je ta: Sazhnite na Boga mifliti, fe s’ njim pogovarjajte, po njegovi fveti ljubesni hrepenite in po njegovi fveti volji de¬ lajte 5 flabe, pofvetne in hudobne she- lje naj vaf nikar k’ delu ne nagiblejo, ampak ta mifel, de Jfte sa Boga uftvar- v jeni, in torej naj fe vafhe oko in fer- ze le proti njemu, kakor poflednimu namenu oberne. Zhe te dve rezhi dopolnite, bode¬ te kmalo fposnali, de vfe, kar vaf sdej tako trudi, tare in teshi, bo vezhi- del fvojo tesho in grenkoft sgubilo in veliko loshje poftalo. Vi bodete najdli, de vfe vafhe dela, opravila in terplje- nje vam bo k’ svelizhanju pomagalo; pak tudi, de fledni, naj teshko nofi ali naj vosi, naj bo hlapez ali delavz, lohlio na Boga in njegovo plazhilo mifli in tako upanje v’ febi redi, en¬ krat gori priti. Pofhteno, delavno shitljenje tii na semlji nam sna pomagati, de bomo bogati na dobrih delih sa nebo. Otro- zi fveta ftzer tega ne rasumejo, pa ven- der fe ta glaf povfod flifhi: Niško in mirno shivljenje je saref gnada od Bo¬ ga. Jesuf Kriftuf, zhe tudi Gofpod viih rezhi, je raji uboshni ftan isvolil, VI kakor bogatijo, in je ubofhtvo s’ tem pofvetil, de je hotel prav ubog rojen biti. Veliko ljudi je na fvetu, kteri bi bili pogubljeni v’ bogaKvu; v’ rev- fhini pak bodo svelizhani, Koliko bo- gatinzam je ravno bogaftvo lludeniz pogubljenja! reveshi s’ manj fkerbjo sa nebefa shive, kakor bogatinzi; oni namrezh nimajo toliko prenarejenja v 1 fvojimu Kanu, in nobenih pofebnih o- pravkov, sato lahko s’želim ferzam in s’ vfo fkerbjo Boga ifhejo; tudi nifo v’ toliko grefhnih nevarnoKih in save- sah sapleteni; njih dela, teshave in britkofti fe pak s’ kriftjanfkim shivlje- njam lohko sedinijo; pa mehkushnofl, fladnoft mefa in poKopanje fe ne da s’ dolshnoftmi krisha fkleniti, Ponishni in delavni kmet s’ fvojim Hanam sadovoljin, kteri fvoje terplje- nje Gofpod-Bogu daruje, kteri tudi rad kaj terpi is ljubesni do njega, in fe v’ nefrezhi ve tolashiti s’ pogledam VII proti nebefam: ta je boshji prijatelju Bog bo njega s’ obilnim shegnam ob¬ daroval. Velike, neisrezherie fo dobro¬ te, ki jih Bog kmeta m deli, in flepi fo tifli, kteri jih ne fposnajo, in ne- frezhni bi bili vi, ako bi per toliko perpomozhkih k’ svelizhanju, vender vezhno vefelje sgubili. PERSTAVIK p r e tt a v 1 j a v z a, Te bnkvize od brnmnofti Isidorja kmeta, ktere fiin od prijasne roke na pofodo dobil, fo fe mi tolikanj perle- gle, de nifim slerpel, de bi jih ne bil prebavil, Is njih pihlja saref dober in hrumen -duh, kteriga bi imeli vfi krilljani imeti, ga ohraniti in is njega shiveti; kteriga je pak sazhelo slo smankovati. De bi ga vfaj eno koli¬ ko in v’ nckterih 1'erzih obudil, je bil moj dober na¬ men per prebavljanju. Upam, de bom s’ tem majhnim delam nekteriipu flushbo in vefelje ftorit. Isidor, brumiii kmet Khe bofh Gofpodove Napovedi derslial, bo 04 tvoj sliegeu islil zlies vfe dela tvojih rok. V. Mojs. buk, 28. p. PERVO POGLAVJE. Isidor in njegova drushina. Defeti dan Velkigatravna je bil vfelej dan vc- felja sa Isidorjovo drushino; tifti dan je bil njegov rojftni dan in god njegoviga Patrona. Tifti dan nifo nizh delali, fo hifhd od snotraj pozhedili in ofnashili, bar fo nar bolj mogli, in na vfaziga obrasu fe je bralo vefelje in sa- dovoljni mir. V’ fvojimu nekdajnimu fvatov- fkimu oblazhilu je fbel Isidor vfako leto na ia dan s’ Tvojimi otrozi vkupej k’ fveti mafhi, je Boga sa vfc prejete dobrote in darove sa- 10 hvalil in ga je profil, de hi ga fhe sanaprej v’ fvoji gnadi in prijasnoTli ohranil; potler je pak, kakor je she. veliko let navajen bil, Tebe, Tvojo drushino in vfe premoshenje Bogu v’ dar pernefel, in njegovi nefkonzhni dobroti perpo- rozbil. Potler To Te domu vernili, in otrozi To Te k’ ozhetu sbrali, ter mu v’ prav ferzhnih, ljubesnivih befedah frezho vofbili in mu Tvojo ljubesen in hvaleshnofl; fkasali, kar jih je mali od nekdaj vadila in nauzhila; in ta dober mosh jih je cniga sa drugim objel, na ferze pertifnil in poshegnal. Vfi To bili prav vefeli in dobre volje, v’ nedolsbnimu pogovoru per kofilu, ktero ni bilo pofebno, pak vender dobro napravljeno. Le vzhafi To vfi obmolknili, kadar je Isidor Tvoje ufta odperel ; in vfi To poTIuThali svelio, kadar jim je kaj umniga, lepiga, noviga ali poduzhliviga pravil. Puftimo te dobre in mirne ljudi per miši Tedeti in Te po nedolshno v’ Goipodu veTelili, kakorfhno veTelje le is dobre velti isvira; mi moramo naThiga Isidorja kaj bolj Tposnavali. Rojen is Tiare korenine v’ vafi, je bil Isi- dorzhik v’ boshjimu ftrahu srejen, in od olro- zhjih let v’ boshjih sapovedih in kerThanTkimu nauku poduzhen. Njegovi TlarThi , pravi, do- 11 bri kribjani, fo priprobo in v’ tihoti shiveli in Te niTo nikoli zhes Tvoj ban povsdigovali. t Sta prav pridno delala, Ozhe in Mati, pa ferzhno in sauplivo v’ potu Tvojiga obrasa, in vfe tesha- ve in terpljenje Bogu v’ dar pernefla. Isidor je kmalo Tvoje ftarifhe sgubil, pa na njih sgle- de ni posabil, ampak fi jih k’ pridu boril, je v’njih bopinje ftopil, in jih v’ njih lepimu sa- dershanju poTnemal, Na majhni semlji je njemu Trezha rafla; on jo je od Tvojih Tprednikov poerbal, in prav hude leta bi bile mogle priti, de bi jo bil pro¬ dal. Dolgo zhaTa je imel dve kravi v’ hlevu; pred majhnim pak mu je ena odletela, in The ni mogel toliko Tpraviti, de bi bil eno drugo kupil. Nekaj njiviz in koTheniz, ktere je on od rodu do rodu od goTpoTke v’ vezhnimu Thtan- tuimel, mu je bilo sadobi sa shivesh in obla- shilo. Isidor je bil ravno petdeTet let bar in je bil she nekaj let vdovz; Tmert njegove shenc mu je naredila nar vezhi shalob v’ njegovimu shivljenju; on jo je vsel is vali, ktera Te mu je nar bolj pametna dekliza sdela in Bog ga je s’ zhvetero otrok poshegnal; perve tri To bile punze, in zheterti in sadnji je bil fantizh. Ozhe in mati ba Te tega Tantizha lilno slo rasvefelila. Pa, kdo Tposna nesapopadlive Tklepe boshje? To 12 vefelje fe je I’ je Isidor to bosbje fvelifhe obifkaval. Vef v’ - Boga narvikfhiga samaknjen je she po sunaj- nimu sadershanju na snanje dal, de ljubesen in gorezhnoll do Boga tukej prizhijozhiga njega , napolni, in nobena rezh ga ni mogla smotiti, de bi ne bil vef samifhljen v’ to fkrivnoft, ktera fe sa svelizhanje zeliga fveta obhaja, Gerda, pa tudi sa ljudi filno nefrezhna na¬ vada je bila v’ tiftimu kraju: kadar fe je pri¬ diga sazhela, fe jih je veliko odtegnilo, ravno kakor de bi fe branili befedo boshjo poflufhati. 2 * 20 Gofpod Fajmofhfer fo fe zhes to vezhkrat per- toshili in jim poflufhanje befede boshje s’ vfo mozhjo perporozhali, ali tem glufhizam in fle- pizam njih befede nifo fhle k’ ferzu. Isidor, poln vefelja fe v’ gofpodovi poftavi poduzhiti, tega nerodniga sadershanja ni mogel sapopafti. Oh, je shaloften sdihnil, ako bi kaki kralj naf hotel uzhiti, ali ako bi kakiga imenitniga fvo- jih nar blishnih flushabnikov poflal, nam po¬ vedat, kako bi kako prav veliko pofvetno fre- zho dofegli, o kako frezhne bi fe pred vfimi imenovali! in tukej naf fam Bog fvojo fveto pollavo uzhi, tukej nam njegov flushabnik, ne kaj zhafniga minliviga, ampak vezimo zhaft, vezhno neminlivo frezho obeta in kashe, in takiga nozhmo poflufhati! o flepota zhes vfe flepote! Tako resno in ferzhno je govoril Isi¬ dor nekterim fvojih fofedov od te nefrezhne navade, de jih je ref odvadil. Oni fo mu bili pak tudi hvaleshni, ker fo fposnali per svefti- mu in pridnimu poflufhanju pridig in kerfban- fkiga nauka, de fvojih nar bolj potrebnih dolsh- noft nifo vedili, in de fo menili, de kerfhan- fko shive, pa fo le bres fkerbi v’ fvoje vezhno pogubljenje derli. Ker je pak on fkor vfo nedeljo tako bo- gabojezhe prasnoval, fe mu je salo filno slo 21 r- gnufilo nad tiftimi, kteri k’ fvoji veliki nefre- 10 zhi dan Gofpoda k’ rasujsdanju obernejo in e- svezher per pijazhi in igrah saflushik zeliga tedna posheno. Vedil je, de je perpufheno, i, ti v’ nedeljo kaki nedolshni kratekzhaf narediti, i. kadar je boshja flushba opravljena; torej je if fhel fe s’ fvojo drushino fprehajat, ali je obi- >- fkal fvojo hzher ali kakiga drugiga is shlahte; J- pa je tudi vzhati fvojim otrokam kaj drugiga 3- kratkiga zhafa dovolil, ali vender le, kar je 11 pofhteno, in ne prevezh. Tudi fo ga kaki fo- 0 fedje obifkali, pofebno taki, kteri fo fposnali, , kako dobro je, po njegovimu fvetu in sgledu i,' ftoriti. n Isidor je pak govorjenje vezbi del na kaj e boshjiga obernil, ali tudi pridigo v’ mifel vsel; i- fledni, kar je v’ glavi obdershal, je povedal, e in tako fo fe te refnize bolj ferza prijele; tudi 1 brali fo kaj is kakih lepih poduzhlivih bukev; - in Isidor je vedno kaj dobriga vmef povedal, kaj taziga, de fe je vfakimu perleglo. Ozhe Marzel je nar vezhkrat, pa tudi nar raji k’ temu moshu v’ vaf fhel, ker bliso tam 3 je bil, in she perleten Aarizhik, pa je dolgo tje v’ en dan shivil, bres mifel na vezhno shiv- ljenje. Isidorjovo brumno shivljenje ga je orna- 1 jalo in ginilo, de fe je s’ nafhim Isidorjarn 22 bolj fosnanil, in ker ga je vezhkrat obifkal, je sazhel fvoje samujene dolshnolli fposnovati. s Sko- rej ni minila nedelja, de bi ne bil Isidorja o- bifkal, in fe s’ njim in njegovimi otrozi kaj kratkozhafniga pogovarjal. Ali ubogi Marzel je tudi sato rad prifhel, de je vfaj sa kake ure posabil na shaloft, ktero fo mu njegovi doma- zbi vedno delali. Ker je veliko let tako v’ en dan shivel, tudi ni vedel, de vera in verne refnize fo tifto, kar je edino potrebno zhloveku , in torej fvojih otrok ni dobro in kerfhanfko sre- dil; in •— sdej — sdej fhe le je sazhel zhutiti, kaj is tega pride j nameft miru in pozhitka v’ fvojih ftarili letih, ni imel drusiga, kakor jeso in shalofl;, otrozi fe ga nifo nizh bali, nifo nizh obzhutlivofli sa-nj imeli in fo le gerdo in terdo s’ njim govorili. Sato fe je Marzelu filno dobro in lahko per ferzu sdelo, zhe fe je tim nehvaleshmm in terdim otrokam odtegnil; fe ni nehal zhuditi nad radovoljnolljo, brihtnoftjo in lepim sadershanjam Isidorjovih otrok, in ka¬ dar je to hifho poshegnano s’ fvojo permeril in s' tem, kar fe per njemu godi, fo fe njemu mile folse ferzhne shalofti po lizu vlile, 23 TRETJE POGLAVJE. Kako fe kmetje per fpolnjenju fvojih dolshoft lahko pofvete. En vezher, ko je Marzel sopel veliko shalo- fti in jese per fvojih domazhih imel, ni mogel Isidorju samolzhati, kako milo fe njemu od njegove drushine sdi. Predragi prijatel, je on sdihnil, kako llo pazh vi frezhni! Meni fe sdi, de ni na zelimu fvelu bolj sadovoljniga in tudi bolj frezhniga, kakor fte vi. O lepo vaf pro- fim, povejte tudi meni, kako bi tudi jed tako frezhen podal, kakor vi? Isidor. K’ temu, Ozhe Marzel, je ena farna rezh potrebna. Vi morate vfelej to she- leli, kar Bog hozhe, potler bole frezhni tukej, in kakor fo danaf Gofpod Fajmofhter rekli: tudi na unimu fvetu. Marzel. Ali pa Gofpod Fajmofhter nifo prevezh terjali? Isidor, oni hozhjo, de bi bili vfi ^Svetniki! Mi ubogi kmetje, kteri komej sju- trej in svezher majhno molimo, mi bomo tako fveti , kakor tifti, kteri fo sa vero umerli, ali fo po pufhavah shiveli in toliko zhudeshov 24 delali? t Sej morate tudi vi, Isidor, to poter- diti, de je to ravno toliko mogozhe, kakor j. bres jedi shiveti. i Isidor, Vi pak, ljubi Ozhe, s’ tem fpo- i snate, de boshje befede nifte prav rasumeli. ti Gofpod Ozhe fo nam na tanko dopovedali, kaj imamo koriti, de bi farni febe pofvelili; r od martre, od lozhenja od fveta ali od zhu- r deshov nifo nizh pravili. Kaj ne, de ne she- i ljmo, de bi naf po nafhi fmerti pofvetili, ali de bi nafh fpomin v’ zerkvi boshji s’ kako fveto 1 maflio ali drugimi zerkvenimi fhegami obha- f jali-, ta milel bi bila prašna in predersna ofbab- f noft in pregrefhno dozdevanje, Fofebne gnade, { k’ kterim je Bog le nektere fvojih isvoljenih < flushabnikov poklizal, nifo sato dane, de bi 1 jih pofnemali; ampak v’ temu imamo mi fvet- nike pofnemati, de dolshnofti vere in kanu do- J pol turno, ne pak v’ kakih pofebnih rezheh. { To je vfe, pa tudi edino potrebno sa vezhno ] shivljenje, in sato tudi upam, de vi, ljubi 1 Marzel, ne bote obupali, enkrat tje pridi ti. Marzel > Tega jeffc ne fmem m i f I iti ; sa- 1 kaj meni fe tako sdi, de ta neisrezhena in ta¬ ko velika frezha ni sa-me perpravljena, pak vender fe bojim to rezhi, de fe vczhni frezhi v’ nebefth ne odpovem. 25 Isidor. Ljubi fofed! jek vam lo rad ver¬ jamem. V’ nebefa iti in fvet biti, je vfe eno; in sa to in sa uno ni drugiga treba, kakor boshje sapovedi dershati, in to kar delamo, sa¬ lo koriti , de bi Bogu bili pokorni in vfhezh. Marzel. Pa tega, ljubi Isidor, ne prevda- rite, de fmo mi revni ljudje in neuzheni, in nimamo toliko perpomozhkov sa nebefa, kakor uzheni, bogati in bolj olikani. Isidor. Mi jih imamo tavshentkrat v e z h, ljubi Marzel. Bogati in uzheni imajo vezh fkufhnjav savoljo lakomnoki in prevsetnofti; kar je pak per naf in okoli naf, je vfe bolj po duhu fvete vere, nafhe delo, prebivalifhe, oblazbilo, sbivesh in vfe drugo, vfe nam sa more k’ fvetofti pomagati. Marzel. Kako bi neki to bilo? Kadar jeli semljo obdelujem, tako ne miflim na nizh dru¬ giga, kakor de bi veliko perdelal in sa fvoje potrebne opravke imel; jeli tega ne rasumem, kako bi (i s’ tem nebefa saflushil? Isidor. Prav govorite , ref je, de vezhi del ljudje v’ ni f ki mu kanu tako delajo; per lem, de fe trudijo, in fvoj kruh v’ potu fvoji- ga obrasa komej perflushijo, fbe salo nizh bolj- fhiga plazhila dofegli ne bodo; sakaj fvojih mifel nikoli k’ Bogu ne povsdignejo in mu fvo- 26 jih krishov in tesbav ne darujejo; po vezhirn posabijo , kar fo fvojimu flvarniku dolshni. t Marzel. Tako hozhete, de bi med delam vedno molili, in zhe bi tudi kdo, viaj dobro k ne more moliti. k Isidor. Naha, tega ni treba; to refnizo r fi prav v’ glavo vsemite: Vli fmo sa nebela ultvarjeni, vli bres raslozhka, ubogi in bogati, c vajvodi in delavzi, Bog pak ne terja od naf, / kar ni mogozhe, de bi to veliko frezho dofe- r gli. Mi kmetje, poliavim, moramo na polju 1 terdo delati, in ne moremo mifliti, de bi ka- i kor klofhterfki shiveli; vender pak moramo [ dopolniti dolshnofti do Boga, kteri je Ozhe de- [ lavzu, kakor Patru v’ klofhtru. Sato moramo 1 radi, svelio in na tanko sjutraj moliti, in tudi fhe potem zhe je mogozhe. j Marzel. To tim jeli prav velikokrat sa- 1 mudil; sdej pa, hvala Bogu, bolj svelio in na J tanko dershim, in to je sa-me prav velik | trofht, de fe vlaki dan Bogu v’ roke dam. To pak vam, ljubi Isidor povem, de nikoli ] dolgo ne molim. Isidor. Zhe le gorezhe in s’ andohtjo mo- j lile, to je pervo. Bog, moj prijatel, je nefkonzh- j no dober; on je naf poftavil na en kraj, kjer moramo veliko in urno delati, pak tudi vezh 27 “ ne terja, kakor nam je mozh floriti, sraven tega je pak vender mozh vedno molili, a Marzel. No, Isidor, povejte mi sdej; sa- 0 kaj to lim hotel od vaf flifhati; vi hozhete, de bi vedno molili; meni pak fe sdi, de je to 3 nemogozhe. * Isidor. Vedna molitev, Ozhe Marzel, ne obftoji v’ vednimu ponavljanja Ozhenafha ali* Zhefhene Marije, to bi bila velika smota; naka, mi le Bogu fvoje dela in terpljenje s’ kratkimi befedami v’ dar pernefimo in vzhafu fvoje ferze k’ njemu povsdignimo. Tako moliti fo me Go- fpod Fajmofhter v’ mladofti nauzhili in od ti- fliga zhafa lahko tako molim , ter veliko vefe- lja in trofhta v’ temu najdem. Marzel. Tako tedaj temu vedna molitev pravite; to je tedaj prav lahko ; lepo vaf sa- hvalim Isidor, Bog vam poverni, de fte mi fvojo fkrivrioft rasloshili, jeA fi bom persadjal, to dopolniti. Isidor. K’ temu povsdigovanju ferza ni tre¬ ba de bi fe filil; to mora fkorej farno od febs priti; in ako bote kaki zhaf tako molili, bo vam to farno na imifel prifhlo, kakor dobrimu linu njegov ljubi ozhe na mifel pride. Sraven le¬ ga mora naf tudi delo, in kar je per naf, na Boga in na kake fvete mifli napeljali. Nebo, 28 poltavim, ki ga vedno nad nami vidimo, fonze, l zi; tako fhe ni doki, de mi moramo sanj de- i lati iri ga shiviti, de bi fhe na vfaki njegov m ig" r lej mogli porajtati. Moja hzhi mi je hotla r iti odpreti, pa nje mosh ji ni pukil, ampak 1 je hudo sareshal in saklel. Jek km febil she na- f velizhal, in ker nifim mogel vezh predati, fini savpil: V r i sanikerni otrozi! o de bi tudi vaf na vafhe ftare dni vafhi otrozi is hifhe isgna- li in na zefto vergli. Potler fim fhe hudo po- terkal in sdej fim fem k’ vam perbesbal. •. O Jsidor, jed fim pazh nefrezhen!.. Meni drusiga naprej ne doji, kakor obupati. S’ trepetam fo poflufhali Isidorjovi Mar- zelove befede; sakaj kaj taziga fhe nifo nikoli vidili, in Janesik fe ni mogel od joka sder- shati. Isidor fi je miflil, de ga mora potola- shiti, in je dal otrokam snamnje, de naj gre¬ do fpat. Vfi fo torej prifhli in ga profili sa fveti shegen. Isidor je vfaziga s’ snamnjam fve- tiga krisha na zhelu sasnamnjal rekozh: Naj te shegna Gofpod narvikfhi, in naj te obvarje fveta Deviza Maria. Potler fo fhli vfi v’ kraj. Kadar je to Marzel vidil, fe mu je filno vsha- lilo. Njegovi otrozi fo ga ravno, tako rekozh, is hifhe isgnali, in per Isidorjovih otrozih je vidil olrozhjo ljubesen, ubogljivod, mir, brum- nod in torej veliko frezho. t Strafhne rezhi fo njemu v’ duhu naprej prifhle. Shnabli fo fe mu trefli, pogled je podal drafhan; Isidor pa ni vedel, s’ zhim bi ferze fvojiga prijatla uto- lashil. Perferzhno ga je hotel sa roko prijeti, pa jo je nasaj potegnil. Pufii me, Isidor, pra- 3 * 1 36 vi, pufti; jeli tvoje prijasnofti nifim vreden,; kadar tvoje otroke in tebe pogledam, me fil- ^ no slo ferze saboli... Gorje meni! moj ozhe ^ me ni nikoli poshegnal. ., In, fe mar hozhem zhes fvoje otroke pertoshiti, ker jeli fvojimu ^ ozhetu nifim drugazhi naredil? Tudi jeli lim 1 mu ozhital, de mu moram shivesh perdelova- ^ ti... Kakor je on mene preklel, de jeli sdej c sato terpim, tako fim tudi jeli te fvoje preklel, ^ in bodo na ftare dni kervave folse tozhili; o ^ ftrafhno! sa nafho drushino in sa nafh rod je ^ she sadjano sa vfelej. F Nato je s’ obema rokami fvoj obras po- kril, in je bilo viditi, de ga je veli ftrafhno 11 bodila in je bil pobit sa obupati. ^ Isidor od ftrahu in groše zhes vfe te ftrafh- 1 ne hudobije ni mogel k’ befedi priti, de bi 1 bil fvojiga nefrezhniga fofeda kaj potrofhtal; * torej je sazhel sanj in sa njegovo fpazheno ^ drushino moliti. Potler ga je opominjal fe v’ 1 boshjo voljo vdati in na Boga saupanje po- ftaviti; potler fe mu ponudi, zhe hozhe domu L iti, de ga bo fpremil. Te krotke in ljubesnjive befede nafhiga * brumniga kmeta fo Marzela en koliko potola- z shile; domu pak iti ni bil fhe perpravljen. ^ Naka, domu mi ni mogozhe iti, je djal; fej vedo, de lim tukej; fo me farni nasaj klizali, ko fo me vidili k’ vam iti, pa jih nifim hotel flifhati, tedaj ni moja mifel, de hi domu fhel. Ta pergodba je tudi Isidorja slo rasshali- la; sakaj taziga rasshaljenja in fovrafhtva ni mogel sapopafti. Doftikrat je imel fizer per- loshnoft vidi ti, kako malo po desheli ftare lju¬ di, pofebno pa flabe ftarfhe, fpofhtujejo; do¬ bro je vedel, de imajo otrozi ftarfhe sa tesh- ko butaro per hifhi: kaj taziga pak vender fhe ni doshivil. Marzel je imel tedaj po vli pravizi obshalovati, de je s’ fvojim ozhelam tako gerdo ravnal, dolshnofti do Boga tako sa- nikerno in flabo dopolnil in fvoje otroke tako flabo sredi!; kar je bilo pak nar vezhi teshava, je bilo to, de je bil Marzel slo per letih, in ne v’ ftanu delati. Sraven tega je fvojim otrokam to malo, kar je imel, is rok dal s’ lem perftav- kam, de bi ga shivili; to je bila,tifta tesbka buta¬ ra , ktere njegov lin ni mogel jpircnafhati. To je Isidor fpremifhljeval, in ker . Mar- žela ni bilo mozh domu fpraviti, ga je k’ fe- bi v’ pofteljovsel, ga fhe pogovarjal, potler pro¬ fil, de bi tako s’ andohtjo molil, kakor je rnogo- zhe, de bi fvojim otrokam odpuftil, in v (e to kar fe mu je shaliga sgodilo, Bogu v’ dar pernefel. 38 PETO POGLAVJE. Pervo obhajilo, velika in imenit¬ na rezh, kako fe je Janesik k’nje¬ mu perpravljal. Drugo jutro je mogel Isidor s’ Marzelam domu iti. Ta revni Itarzhik je bil poln sha* lolli in framote savoljo fnozhne pergodbe in le s’ bojezhnoftjo fe je k’ fvoji hifhi blishai. Kadar ga je njegova hzhi sagledala, ni vezh mogla joka dershati; nje mosh pa ni vedel, kam bi pogledal, kaj bi ftoril ali rekel. On je vprafhal fvojiga taka , kako Ite kaj fpali to nozh ; sakaj Ae prezej samerili, to je bilo le sa fhpaf; s’ tem je bilo vfe konzliano; fe nifo nizh isgovarjali, ne sa samero profili. Marzel je prezej po svojim orodji fegel, de bi delal; Isi- dor pak tudi ni hotel dalej od tega govoriti, de bi fe sopet kaki prepir ne sazhel. Tudi Teobald, Marzelov set, je prezej govorjenje na nekaj drusiga obernil. Blagor vam, je rekel sabavljivo Isidorju; vi Ite tako umni in snajdeni, in prijalel s’ nafhim Go- ^ fpod-Fajmofhtram; vafhiga fanta fo vseli sa 1 39 pervo obhajilo, nafhiga pa, zhe tudi ravno tako sna, fo odltavili. Shalollno je, pravi Isi- dor, de per fkufhnji ni snal odgovoriti; pa, fej je fhe njilad, bo pa drugo leto toliko bolj poduzhen in perpravljen. Kaj? drugo leto, Isi- dor? to vi meni pod nof povede? jed pa vam povem, de lelaf pojde k’ pervimu obhajilu, ali pa nikoli. O Teobald, nikar ne sameri- le, ta vafh fklep bo vafhimu (inu nar bolj shalodne nadopke napravil. Režite vi, kar ho- zhete, per temu odanem; menite vi, de je moj fin tele; no, Lipk, pojdi lem in pokashi Isidorju, de nifi tako neumen in neveden. Lipe pride in le vef neroden pred Jsi- dorja vdavi; in ta, de bi ozheta preprizhal, kako po krivizi fe zhes to jesi,' ga lepo pri- jasno nagovori: no, bomo vidili, Lipe, povej mi fantek, imafh velike shelje k’ fvetimu ob¬ hajilu iti? To mi je vfe eno, je Lipe zhmer- no odgovoril; ali to me jesi, de fe s’ mene norze delajo, ker fo me od kerfhanfkiga na¬ uka poflali. . . Ali pak vefh, kaj fe pravi k’ pervimu obhajilu iti ? .. Na to Lipe ni vedel odgovoriti... To pak vender dobro vefh, pra¬ vi Isidor dalej, de mora kerfhanfki nauk do¬ bro snali, in um in pamet imeti, kdor hozhe bili lake frezhe deleshen? No, zhakaj, odgovpj-i mi 40 na pervo vprafhanje: Kaj je kriftjan? Tih in mutaft je Lipe ftal, in ne ene befedize ni ve¬ del odgovoriti.. . Nikar fe ne boj, Lipik, pra¬ vi Iaidor, pa mi to povej: Sakaj naf je Bog na ta fvet poftavil? Ker ta ljubesnjivi fin tudi na to ni mogel odgovoriti, fe je vef oframo- ten Hrani pobral , de bi fvoje nevednofti fhe bolj ozhitno ne fkasal. No, Teobald, sdej vfnder farni vidite, de imajo Gofpod Fajmofhler prav, de fo vafhiga fanta sa enkrat odftavili; vi fi morate tudi fa¬ rni persadeti, de mu to, kar ne ve,.dapovefte, in ga permorate, de fe bo kerfhanfkiga nauka vezhkrat in pridno uzhil..Vafh fvet, Isidor, ni flab; pa, mifiite vi, de imam jeft fhe vfe to v’ glavi ? Te male rezhi lim she sdavnej posabil ; pa tega tepiza bode enkrat greva- lo, de je igral, ker fim mu zhaf puftil, de bi fe bil uzhil; naj fe le podftopi, meni pred o- zbi priti!.. Teobald, s’ tem ne bole nizh opra¬ vili , ferze mu bole vterdili, de ne bo nizh maral. Glejte, kako zhudno vi delate! Vi ho- zhete Lipka tepfti, ker katekisma ne sna; in vi farni pravite: Katekisem to fo male rezhi, Ali bo mar fantek s’ tem vefelje dobil, fe ka¬ tekisma bolj pridno in boljfhi nauzhiti? Rezi¬ je, kar hozhete, jeft ga bom namahal, in do- 41 bro, de refle; fizer bo ta puba fhe bolj na- prefhern; je sbe tako lenuh, de ni taziga, neubogljiv, lashnjiv, fe doli ftavi . i potler she zlo nizh ne bom s’ njim opravil. .. O Tcobald, vi lilno po krivim delate; vi fte preprizhani, de je Lipe neveden; vi farni pravite, de je len in vender fe zhes Gofpod - Ozheta rasdra- shite, de ga nifo sa pervo obhajilo vseli.. . To pak tudi vi vefte, de framote nobeden rad ni¬ ma; tudi ga ne morem puftiti, de bi pofto- pal, in jeft bi sanj toliko od fbole plazheval... To je vfe prav; pa vender vam refnizhno po¬ vem: kakor Lipe k’ pervimu fvetimu obhajilu pojde, tako bo tudi potler shivel; zhe pojde po nevrednim, tako fe slo bojim, de bo potler od dne do dne bolj hudoben in rasujsdan. Tako mi pa dajte Isidor, dober fvet, kako bi jeft tega fantika na bol ji pot perpeljal; zbe ga prav dobro smlatim , pa bo fhe bolj fvoje glave... To ni pridno, Teobald; jeft bi vam eno fkrivnoft povedal, pa fe bojim, de me ne bote hotli poflufhati. .. Le povejte... Vi mo¬ rate fvojimu finu dober sgled dati, fizer ga ne bote perpravili, de bi bil dober. Vi hozhete brumniga in bogabojezhiga fina imeti , pa fa¬ rni ne dopolnite , kar vera sapove ; vi shelile, de hi bil ubogljiv in uzhljiv; vi pak vprizho 42 - njega s’ fvojim tartani , tem ftarim mosham, n tako delale. b Komej je Isidor te befede isgovoril, je she f fposnal, de je pregloboko fegel. Teobakl je C obras satemnil in je a’ hudo in jesin rekel, k naj fe v’ te rezhi nikar ne mefha, kar njega ne r sadene; Marzel je she ftar in mu na otrozhje gre; in Isidor naj vfe Troje fkrivnofti le sa-fe ve. f Ker je nafli ljubi Isidor vidil Tvojiga To- l Teda per tako flabi volji, je tiho fhel proti do- s- mu ter shaloval zhes samudo kerfhanfkiga pod- g uzhenja in drugih fvelih dolshnort. Komej je fi pak zhes prag ftopil, mu je she Janesik na- I proti pertekel, ki je lepo v’ zerkev fhel, de hi v k’ mafhi rtregel. To je tega dobriga ozheta d slo rasvefelilo, ga objame in mu perporozhi, d Boga prav perferzhno sanj in sa zelo drushi- f no profili. Tega fizer ni bilo potreba; sakaj b tako samifhljen ni kmalo kdo v’ zerkev fhel in ti bolj gorezhe molil, kakor Janesik. Kadar je g k’ mafhi rtregel, fe je tako brumno, lepo in n v’ duhu samifhijeno obnafhal, de fo fe vfi pri- s, zhijozhi sgledovali; pofebno rad je per velki b mafhi rtregel, in je vfe tako dobro ftoril, de fo bili fhe drugi k’ andohti omezheni. f Ene tedne pak, kar je bil sa pervo obha- d jilo vset, je fhe enkrat tako gorezhe in sa- J , mifhljeno shivil. Ta mifel, de k’ fvelimu ob¬ hajilu pojde, in de fam Bog bo v’ njegovo e ferze prifhel, ga je s’ velikim vefeljam navdala, e Ozke mu je to vezhkrat pravil, de je ta dan , nar lepfhi v’ shivljenju , in de naj nikar nizh e ne samudi, fe prav lepo perpraviti. j Hvaleshno' in uboglivo je Janesik ta dober fvet fprejel, in kar je ftoril, je kasalo na fve- »• to obhajilo. Vfaki dan sjutraj ti je to nalo- shil : Danf hozhem ozheta in feftre prav ubo- 1- gati , katekisma fe dobro nauzhiti, de bo moje c ferze Gofpod Bogu prav prijetno in vfhezhe. - Imel je tudi fhparovez, kamor je ene krajzerje i vergel ; to je bilo njegovo bogaftvo. Mifli kaj a dobriga boriti, in te dnarje kakimu uboshizu j dati; in kadar je ozhe to dovolil, je vsel fvoj - fhaz in tekel k’ ubogi tiari Polonzi, od ktere j bomo fhe potler nekaj flifhali. Nate, Polonza, i to imate vfe, kar tim perhranil; vi tle per Bo- 3 8 U v ’ gnadi, torej ga morate profiti, de bi mu 1 moje ferze prav prijetno poltalo. Polonza fe je - savsela, to brumno dete shegnala in mu vartlvo i boshje obljubila. 3 Dan, po kterim je sbe sdavnej hrepenil, fe napozhi, sbe pred ta dan nifo v’ hifhi Isi- dorja od drugiga govorili, kakor od perviga - Janesoviga obhajila , kakor od prav vclikiga o- 44 pravila, in od gnade zhes vfo ženo, ktero bo Bog zhes te uboge kmetifhke otroke slil. O ko bi pazh Aarfhi gnado perviga fvetiga obhajila Tvojih otrok v’ ferzu prav prevdarili! ako bi pazh premiflili, de Tam Jesuf KriAuf, Bog ne- bef in semlje bo v’ ferzu njih otrok prebival, o koliko bi fi pazh persadjali, jih dobro per- praviti in Bogu, polnimu dobrote in vfmiljenja, vredno prebivali The narediti! Bi mar is tega ne fposnali, de to, kar sa lepe oblazhila in dru¬ go unajno perpravo dado, je vfe prašno in ne- zhimerno, zhe lepotenje dufbe, ktera ima tako veliko in imenitno gnado prejeti, v’ nemar pu- Ae? Bi Te mar farni febe ne dolshili, de njih otrozi taki dan vfe rasArefene mifli imajo, na dan, ko imajo per nebefhki miši angeljov ne- isrezhenih gnad in dobrot, kakor vfaka zhiAa in brumna dufha, deleshni poAati ? Kaj taziga; Isidor ni miflil , ne Aoril, ne tazih neumnih fheg pofnemal, in Janes je vfe ta¬ ko Aoril, kakor ga je ozhe obrazhal in prefker- bel. Zhe fe je bolj ta svelizhni dan perbiisheval, bolj brumno je shivel. Vezhkrat je pred la ve- zher rekel: Jutro, jutro bom fhel pervizh k’ fvetimu obhajilu; ozhe, jutro je moj dan, nar lep f hi dan shivljenja; s’ to mi Tlijo je safpal, in ker fe je sbudil, je sdihnil: O moj Bog! 45 danaf je ta elan. Ja danaf, brumno dete, danaf je ta dan, de bodo tvoje fvele shelje do¬ polnjene; danaf je dan, de bo nar fvetejfhi med fvetniki v’ tvoje mlado ferze prifhel fta- novat in tebe s’ vfimi fvojimi gnadami in do¬ brotami rasvefelili; danaf je nar lepfhi dan tvojiga shivljenja, in ber fi fe tako lepo per- pravil , bofh tudi od tvojiga Jesufa prav sve- li/.bni fad na fvoji dufhi dofegel in bofh v’ njegovi fveti ljubesni sa zelo shivljenje poterjen. Sjulrej sgodej je bil Isidor vef v’ molitev samaknen; profil je Boga sa shegen sa fvojiga fina, ga je tudi s’ perferzhno ljubesnijo she- gnal, in fhel s’ vfo fvojo drushino v’ zerkev. Tudi Isidor in njegove hzhere fo fhli k’ fveti- mu obhajilu, de bi Jesufa prejeli. Oh kako shino, ker fo per miši Gofpoda v’ brumnih miflih klezhali, in ni bilo mozh fols fe ubra¬ niti, zhe je kdo pomiflil, de bodo sdej ferza tih brumnih kmetifhkih ljudi fvetifhe vezhni- ga Boga portale. Angelju je bil Janes podoben. Meni ni mogozhe popifati, kar fe je v’ nje¬ govi dufhi godilo; le zhifiim, le nedolshnim dufliam je to snano, te naj nam povedo, kaj Je- sufova prizhijozhnoft v’ njih ftori. V’ njemu je bilo vidili perferzhno saupanjc otroka do 46 , ' -.-v ■ - ; j fvojiga nar boljiga ozheta , prav shiva vera, kakor jo nedolshni in priprofti otrok ima; pra¬ va Ijubesen , gorezhe shelje eriiga ferza, klero od lashi in svijazh ni popazheno, tifto zhifto, nebefhko vefelje, kteriga noben jesik ne isrezhe, nobeno pero ne popifhe; ob enim, neisrezhe- no navdihvanje boshje , zhifte, fvete dufhe. Kadar fo domu prifhli, fo fe fhe med fabo pogovarjali od te velike frezhe, in v’ ti revni Isidorjovi hifhi je bilo vezh miru in sve- lizhanja, kakor v’ dragih poflopjih bogatinov in v’ lepih drushbah pofvetnih ljudi. Janes fhe nikoli tako vefel in frezhen, kakor sdej, je fklenil, vezhkrat ta sakrament boshje lju- besni prejeti po sgledu fvojiga ozheta, kteri je velikokrat h’ temu ftudenzu vfih gnad jierfto- pil, de bi fe tam poshivel. j Zeli ti tli dan fo le kaj maliga delali, vezbi del ali fe od tega pogovarjali, ali molili, ali . is kakih fvetih bukev brali , ta hifhiza je po- 1 ftala kakor boshje fvetifhe, kakor hifha v’ pa- j radishu; fleberoi je fvoj neisrezheni fhaz v’ fer- v zu svelto hranil , in gotovo fo fe angelji sdru- n shili k’ hvali in zhafti tih brumnih ljudi. 7'ako d nebefhki ozhels’ ljubesnjivim pogledam feosrefh C na revne in uboge, in s’ dobrotami napafefh fi lazhne; nevredne bogatine pak prasne ispuftifh. n 47 O vi ljubi prebivavzi po desheli! vi flabi, od fveta sanizhvani! ljubite fvojiga Boga, kteri vaf tako slo ljubi; svetlo mu flushite, in sa- upljivo k’ njemu glejte ; on fam je rekel: Pu- ftite majhne k’ meni priti; sa fvoje pofebne prijatle je isvolil uboge, priprotle, od fveta sa- nizhvane; k’ fvatovfkimu Jagnetu vabi le sapu- fhene, revne, kteri na poti opefhajo, k’ fvoji boshji miši pofadi berazhe, bolne, preganjane, in od drugih savershene ljudi in jih potler pele v’ fvoje vezhno ftanovanje. SHESTO POGLAVJE. Isidorjova fkerb sablishniga. K omej je sa verjeti, de bi bil Isidor, ker je komej fam fvoj shivesh perdelal, sa re- veshe kaj na ftran djati samogel; pa po opo- niinovanju Apofteljna je on bolj pridno delal , de bi fvojim bratam v’ potrebi kaj pomagal. On je smirej kaj snajdel, de jih je operi, in fi s’ fvojim refnizhnim ufmiljenjam sa nadlosh- ne boshjo prijasnoft perdobil, kteri venar vdo- 48 ve, in kosarz vode v’ njegovim imenu dane poverniti ve. Malo je bilo, kar je dal, ali on je snal tako dati, de je bilo velike žene in vrednofti. Med ubogimi, ktere je obifkoval, je imel nar vezhi fkerb sa ftaro Polonzo, od ktere Jfmo she flifhali. Polonza je bila ftara Deviza per ofemdefet letih. She ene leta oflabljena, je le od almoshne shivela. Zhe tudi drugiga ni imela, kakor kar ji je bosbja previdnoft po dobrih ljudeh poflala, je vender fvojo revfhi- no, vfa v’ boshjo voljo vdana, in s’ tiftim ve- feljam prenefla, ktžro le od Boga pride in vfe kakor is boshjih rok vsame. Nikoli fe ni ne pertoshila ne godernjala; nje shivljenje je bilo vedna molitev, in de lih ni sa jutrajni dan fkerbela, je vlaki dan potrebni shivesh imela. Isidor je rad in vežhkrat fhel k’ ti brumni devizi, de bi fe kaj nauzhil in v’ dobrim po- terdil; kar ji je namenil, ji je lam nefel, vzhali fo tudi otrozi kaj perloshili. Ni fe navelizhal njene nepremaknene poterpeshljivolH hvaliti, in vfelej je s’ novim vefeljam poflufhal, kar mu je ta refnizhna boshja flushabniza dobriga in poduzhljiviga pravila. V’ zhafi je peljal s’ fabo ktero fvojih deklet ali pak Janesika, de bi fe vadili kerfhanfke terdnofti in praviga fpofh- 49 tovanja ftarih ljudi, pofebno de bi vidili, ka¬ ko saref kriftjan pomankanje, ja nar vezhi revfhino bres teshave in fhe s’ vefeljam prenefe. Jeft fim preprizhan, je djal v’ zhafu Isi- dor Tvojim otrokam, grede od te ftare reve, jeft fim preprizhan, de Polonza v’Tvoji revThi- ni ne gro menjati s’ nobeno The tako imenitno goTpodizhno, in de je v’ Tvojih okoliThinah, ktere Te nam tako Tlabe sde, veliko bolj sado- voljna in Trezhna, kakor ako bi imela veliko bo- gaftvo, veliko drusbino in vTe, kar bi fi le poshe- ljela. Kako bo pa The takrat, otrozi, kadar bo sdej in sdej v’ nebeTa Thla po plazhilo Tvojih nadlog in terpljenja? Ta deviza, ki jo sdej bledo, ku- merno, vTo vderto vidimo, Te bo v’ obilni zhafti in velizhaftvu Tvetila, na tron povsdignena in med angelje in isvoljene perThleta. Kako dobro Te ji bode sdelo, de je vTe tako poterpeshljivo pre- ftaJa, in kako bo potler grevalo revne, kteri je niTo poTnemali, in bogate, kteri To bogaftvo sa- pravili, in niTo Tvojih dolshnoft dopolnili? Tako je hiThni ozhe saTadil kerThanTke zhednofti v’ Terza Tvojih ljubih otrok in jih opominjal k’ dobrimu s’ laftnim sgledam, s’ perTerzhnimi beTedami, in s’ tem, ker je rekel de neTkonzhno plazhilo zhaka na njih v’ ne¬ belih, zhe bodo lepo shiveli in dobro delali. 50 To, l! ■ Š . J r. .k' ..'V .. J .. . v . r. ? ^ ■ , v :, •- ■ - ’• ; • :■ ;i V; ... ' ' -T^ :'■<.■■■ <■ <> ■ . v •• 7 \r ši **•' -’' 1 S •, * —, /. . *" >; . V. ' i’ ,■+ ? 1 - V. t Y . • < \\ * '/ . ■ ■ : *$ % * '• * r ■ 1 . ' •, v’■■■■ ■ . m J ■ ; ■ )■ ■ \ ' . ", - •; ••;'•••.. V,Y, ;■ •,•.' • , ■ ; - ■ ' ■ , ■ v ,. ’ » .p, ■ ' ■■■lillMfttfMkifiv-— H . . g'!-,* . ' z' : ■' • . ■ ^/ ■ 'Yri ■ /■*'#< *$}}% 7 ■■■ ’ - : - , • *? v. • • * . , . ■ • • Vi •; •, S,. - ■ • ■ - ■ -v -- . y ■ . ' .■ : ; V< . - >. v, - . ' m<š i ; ' ' ■ —-s ' ■■ ■ . ■ K- ' . Sggfc . - ; 3 '/•. ' . . 7 :• ; 4 . V 4 - H A ■ * ' i. ' .7 l?-'VNV - 1 ! ' ■ ' ' H .5fc' ... ■ ; ■ - ' - • *' :J-r t * .\s /.■■■ ••• •. •>• 1 . .^ ,5 ;*«..»• v M •. n , " ~ i - - K / JI- ••• • f -Vr *• -■ y r «••»- V.V>* 'j VH'.. •■■■.* V ' ’ V ' • * ’ , " J- , " / • . ■ • - ;j w • / -»tv* •- ■' . : ^ . . -k-/;. -> ' - -X' ... - \ - mt' «?\v: Ki ! - - : " ■ - . n : ; *? a - . %'* , .• • :■ f>i •».;;y--v r*r V' '“'^'^7.,,; . -> S., : M -"v t- ',- 1 '.'■•'.k:' « ■ ,..k ■•/...• S. ,7 rfk; - f> ’■ ^ •