TRST, torek 6. avgusta 1957 Leto XIII . Št. 186 (3721) PRiridRSKI DHEVHIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-1«! IN 94-63« — Po}tnl preda) 539 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nmi višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak rrm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. zuz-i rs Po sestanku Tito Hruščev Vsa svetovna javnost poudarja velik pomen sestanka v Romuniji Beograjska «Borba» poudarja, da so rezultati sestanka samo v korist miru in da jim nasprotuje lahko le tisti, ki je proti popuščanju napetosti v svetu - Sestanek je še vedno glavni predmet obravnavanja v svetovnem tisku (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Jugoslovanska javnost je bila vedno za prijateljsko sodelovanje s SZ na podlagi načel beograjske in moskovske deklaracije. Zato so v Jugoslaviji z zadovoljstvom sprejeli vest o sestanku jugoslovanskih in sovjetskih voditeljev v Romuniji in njihovo odločnost, da se odstranijo vzroki medsebojnih nesporazumov-«V beograjski in moskovski deklaraciji, piše Borba’, so formulirana osnovna načela jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja. Po podpisu omenjenih deklaracij so nastopile znane težave v fhedsebojnih odnosih. Kljub tem težavam je obstajala obojestranska želja, da se stanje izboljša in da se nresniči mednarodno medsebojno sodelovanje. Maršal Tito je 19. aprila 1957 na v. plenumu SZDLJ, ko je analiziral težave v medsebojnih odnosih, izrazil prepričani6, da bodo sovjetski tovariši spregledali, da ni razloga, da Jugoslavija spremeni svojo Politiko jn svoja stališča in poudaril, da je globoko prepričan, da je Jugoslavija na pravdni poti, ter da bi sprememba njene politike škodovala r*e le notranjim razmeram, temveč tudi socialističnemu razvoju«. «Nedavne spremembe v SZ, odstranitev iz vodstva Molotova, Malenkova in Kaganoviča. ki le velikega pomena za na- daljnji razvoj SZ, se je morata pozitivno odraziti, na jugo-slovansko-sovjetske odnose«, ugotavlja nocojšnja «Borba». *Te spremembe, ki so eden lzmed glavih elementov, so o-Ujogočile, da se pričnejo ocenjevati obstoječi nesporazumi jn težave. V duhu jasno izrazne želje po sodelovanju in Y skladu s pozitivnim razvojni dogodkov, je prišlo do sestanka med ’ sovjetskimi in jugoslovanskimi voditelji v Romuniji. Sestanek je bil. u-sPešen, ker je razčistil mno-ga vprašanja, ki so bila po-v°d za težave v medsebojnih °dnosih. Iz skupnega poročila nedvomno izhaja, poudarja »Borba«, da so voditelji obeh držav sklenili odstraniti ovire, K' s° bile na poti prijateljskemu sodelovanju in konkretno uresničiti načela beograjske in moskovske deklara-C1le.» ((Rezultati sestanka nudijo 'nežnosti da se v konkretni obliki sodelovanja v praksi odstrani vse, kar je oviralo prijateljske odnose. Z uresničenjem podpisanih sporazumov 0 .sodelovanju na raznih pod-r°ejih zlasti na kulturnem in gospodarskem, je mogoče odstraniti ovire v medsebojnih odnosih.« .»Rezultate sestanka v Romu-"'J', zaključuje «Borba». bo Pozdravila tudi svetovna m»ro-'JUbna javnost, ker so ti rezul-ati samo v korist miru. Očit-110 Je da so proti sporazumu n odstranitvi težav iz jugoslo-'Jansko-sovjetskih odnosov lahko samo tisti ki jim nj do Popuščanja napetosti v svetu, bestanek najvišjih jugoslovanskih in sovjetskih voditeljev J® pomemben mednarodni domenek, tako za razvoj prijateljskega sodelovanja med obe-"Ja državama, kakor tudi za “tvar socializma in napore u-anterjene za dosego zajamče-“Ja mirnega razvoja v svetu.« PARIZ, 5 — Ves svetovni tisk obravnava še danes kot glavno novico sestanek med titom in Hruščevem v Romu-.1' — na prvih straneh. Gla->Uo KpF «Humanite» piše v dolgem komentarju, da sestaja* ni povzročil presenečenja ‘n da ima kljub strnjenosti “Poročila predvsem pomen “talnosti odnosov med FLRJ ’.n ZSSR že od beograjske z-Jave dalje, ki ji je sledil XX. "■ongres KP SZ, nato pa moskovska izjava. Odslej naprej Poudarja list, bo vedno teže Ja sovražnike socializma, se- je «treba oprezno tolmačiti rezultate sovjetskega napora, da se pomiri z jugoslovanskimi voditelji,« kot piše «New Yorfk Times«. List dodaja, da v sporočilu ni odgovora na vprašanje, ali «se bo Tito vključil v komunistični tabor«, toda že samo dejstvo, da je do sestanka prišlo, pomeni, da «so se jugoslovansko-so-vjetski odnosi izboljšali, kar pa zopet pomeni, da sta morali obe stranki popustiti«. Sestanek je komentiral danes tudi uradni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da je prezgodaj izreči oceno o stvarnem pomenu romunskih razgovorov, vendar pa da vsebuje poročilo o sestanku «več zelo zanimivih točk, med katerimi ponovno potrditev veljavnosti beograjske jn moskovske izjave«. «Vsekakor pa se bo pravi in stvarni pomen sestanka videl šele v prihodnjih mesecih v luči bodočega razvoja odnosov med Jugos'avijo in Sovjetsko zvezo«, je dejal predstavnik državnega departmaja. Londonski ((Times«, pa piše, da je hotel maršal Tito ponovno doseči tisti »prestiž, ki ga je užival v Kremlju pred enim letom, Hruščev pa je s svoje strani igral del svoje reputacije v utrditvi svojega položaja v Vzhodni Evropi, toda znašel se je pred dilemo; dati Jugoslaviji preveč, bi pomenilo spodbujati druge komunistične države, naj Jugoslavijo posnemajo, maršal Tito pa se s svoje strani ne želi preveč približati Sovjetski zvezi, dokler ne bi Hruščev vzpostavil boljših odnosov s svojimi sateliti.« Dunajski «Die Presse« pa ve povedati, da se je sestanek v Romuniji'vršil na Titovi jahti na Donavi, pobudo pa da je dal Hruščev, »potem ko je pri. šlo do neuspeha v moskovskih razgovorih s Kardeljem in Rankovičem, pa je zaradi tega nujno želel neposredni raz- govor s Titom«. Končno poudarja list, da je s tem sestankom «Tito doživel svoj drugi triumf«. Upanja o Bulganinu MOSKVA, 5. — Moskovski radio poroča, da sta se Bul-ganin m Hruščev udeležila nocoj sprejema v čast obrambnemu sirskemu ministru Ka-ledu el Azemu, ki vodi sirsko delegacijo na obisku v ZSSR. Navzoč je bil tudi obrambni minister 2ukov. V zvezi s to vestjo poudarjajo radijske zahodne oddajne postaje danes zvečer, da so bila ugibanja o morebitni odstranitvi Bulganina s predsedniškega mesta v vladi ZSSR, neutemeljena. Do teh ugibanj je prišlo zaradi sporočila, da na prihodnjem obisku Hruščeva, ki bo 7. t. m. v Zahodni Nemčiji, ne bo sodeloval tudi Bul-ganin, temveč podpredsednik vlade Mikojan. V Moskvi so v tej zvezi poudarili, da bo spremljal Hruščeva Mikojan zaradi tega, ker se bodo v Vzhodni Nemčiji razgovarja-li o gospodarskih vprašanjih, na katerih se Mikojan bolj spozna kot pa Bulganin ter da ne gre za trenutno Bulganino-vo obolelost. Do omenjenih ugibanj ej prišlo tudi zaradi tega, ker se Bulganin ni udeležil sestanka s Titom v Romuniji. Nemiri na Kubi proti gen. Batisti HAVANA, 5. — Vlada je danes odredila energično akcijo proti skupinam opozicije, ki so napovedale splošno stavko v Havani. Vojska je ukazala aretirati 9 sindikalnih voditeljev, med njimi 4 komuniste. Hkrati je bilo objavljeno, da bodo vse povzročitelje nemirov smatrali za upornike in bodo z njimi primerno ravnali. Predsednik Batista je izjavil, da je vlada ukrenila vse potrebno, da bi preprečila načrte opozicije, ki hoče povzročati nerede in da bodo brez pomišljanja zatrli kakršno koli gibanje. Tiskovni urad kubanske vojske je sporočil danes o številnih incidentih, ki so jih zabeležili v zadnjih 24 urah. Tako je bila napadena neka vojaška patrulja po štirih osebah, ki so bile zasačene, ko so zažigale neki avtopulman na cesti proti letališču v Santiago de Cuba. Vsi štirje so bili ubiti. Blizu Havane je neka druga patrulja ubila moškega, ki je vrgel proti vojakom ((koktajl Molotov«. Nazadnje je neka bomba povzročila smrt dveh oseb v Guatema-mu. SEUL. 5. — Po zadnjih poročilih o poplavah na Koreji je bilo 75 mrtvih, 30 pogrešanih in 41 ranjenih. Sveian sprejem Danes obišče Zagreb, Opatijo Beogradu in Brione «Dogodki so nas tako približali, da se počutimo kot sosedi», je dejal Tito Hočiminhu v svoji zdravici ■ Tudi Hočiminh je poudaril enakost stališč obeh držav m izrazil prepričanje, da bo do zedinjenja Vietnama prišlo na miren način (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednika demokratične republike Vietnama Hočiminha, ki je danes prispel z letalom iz Budimpešte v Beograd, so na zemunskem letališču pozdravili najvišji jugoslovanski državni in politični voditelji. Visokega gosta je ob izstopu iz letala prvi pozdravil maršal Tito. Predsednika sta si prisrčno stisnila roke, objela in poljubila. Po pozdravu z ostalimi voditelji, so odigrali -obe himni. Zatem je Hočiminh po radiu pozdravil narode Jugoslavije. Visoki gost, ki je skupno s predsednikom Titom v odprtem avtomobilu odpotoval z letališča preko novega mosta I sami odločajo o svoji usodi. | lahko storijo samo če bodo I Vietnam in Jugoslavija srna-1 med seboj sodelovale _ in raz- in Terezij v svojo rezidenco na Dedinje, je bil deležen prisrčnih pozdravov številnega občinstva. Ob 11.30 je Hočiminh položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Ob 13. je visoki gost obiskal v /.vez n e ni izvršnem svetu predsednika republike maršala Tita. Eo kratkem razgovoru je predsednik republike v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiHiiTiiitiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii mil n amil m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii Omanski iman zahtev ZDA in ZSSR proti_ Letalski napadi RAF se neusmiljeno nadaljujejo - Posvetovanje članic Arabske lige v Kairu Nov angleški napad na Jemen KAIRO, 5. — Zastopnik imana v Kairu L. Harty je obiskal danes poslaništvi ZDA in ZSSR, katerima je izročil enaki noti, v katerih opisuje položaj v Omanu in zahteva posredovanje obeh vlad, da bi tako končali s sovražnimi akcijami Velike Britanije proti ljudstvu v Omanu-L. Harty je tudi sporočil, da je zahteval od generalnega tajnika Arabske lige, Hasuna. da bi izročil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu imanov pozj.v 7,a prenehanje bojev. Glavni tajnik Arabske lige Abdel Kalek Hasuan je s svoje strani že pozval poslanike držav članic Arabske lige v Kairu, da bi se sestali jutri zaradi «formu-liranja enotnega načrta za pomoč imanu v borbi proti britanskemu imperializmu«. Medtem pa se je danes v New Yorku sestalo 11 članov afriško-azijske skupine pri OZN, ter so razpravljali o memorandumu, katerega so predložili funkcionarji Arabske lige, da bi ga izročili Varnostnemu svetu, in v katerem se obravnava položaj na ozemlju Omana. V kolikor se je moglo izvedeti iz dobrih virov, poročilo, ki obsoja britansko vmešavanje v korist sultana, ne predaga nobene rešitve, pač pa ji o služilo le kot informativen dokument. Glasnik državnega departmaja je v Washingtonu izjavil, da ameriška vlada do sedaj še ni dobila nobenega o- Jati prepir med obema drža- atna. Sovjetski namen je, da “Jugoslavija zavzela svoje ")esto v skupnosti socialistič-nih držav«. »Le Monde« pa pripominja, je prišlo d'' sestanka zara-, l tega, ker je Hruščev že-nekakšno »doktrinalno pre-n"rje z Jugoslavijo« in da je glede na končno sporočilo •"halo največ do začasnega sporazuma glede ideološke u-■merjenosti socialističnega ta-°ra. List poudarja, da z beo-*rajske strani ni nobene o-'Pembe »popolnega sporazu-r*a#- kot je navada v raznih komunističnih sporočilih. ,. »Oba državnika, nadaljuje ?t Potrjujeta svoje soglasje * e0. obletnice ustanovitve sindikatov ZSSR. manovega sporočila. Kot je znano po vesteh iz Kaira, se je imam v Omanu, pobudnik sedanjega upora, obrnil s pozivom na Washington in Moskvo ter zahteval, da bi posredoval za prenehanje sedanjega konflikta. Toda angleški napad se neusmiljeno nadaljuje. Izvedelo se je da je šert lovcev »Venom« izvršilo več napadov na področja Omana, ki so v oblasti upornikov in da sta bila blizu Tattuga poškodovana dva tovorna avtomobila. Poveljnik britanskih sil na Srednjem vzhodu, general Geoffrej* Bourne, je prispel nocoj iz Omana v London. Namen tega njegovega potovanja je poročati o dosedanjem razvoju in vojaškem položaju v sultanatu. Zdi se, da je ta njegov prihod v London tudi v zvezi z ofenzivo britanskih sil, o kateri upajo v Londonu, da bo odločilna. Po mnenju lista «Daily Mail« bo general Bourne prejel od White Halla ukaz za čim večje pospesenje operacij, da bi tako v najkrajšem času zadušili upor. Diplomatski krogi v Bagdadu zaskrbljeno gledajo na razvoj dogodkov na ozemlju O-mana. Zdi se namreč, da sc. v nasprotju z optimističnimi zatrjevanji v Londonu, daleč od tega, da bi ti dogodki imeli značaj verskega upora, da bi bili tako malo važni, da bi bili le lokalnega značaja in da bi jih bilo lahko zatreti. Letalske operacije in drugi boji tako naziranje pobijajo. Isti krogi menijo, da reakcija Sirije in Egipta ni tako brezpomembna, zlasti, če se hkrati upošteva tudi pisanje sovjetskega lista «Trud» ir. poročanje sovjetskega radia, pa čeprav se kralj Saud za «edaj "še ni opredelil«. Upor v sultanatu je po mnenju »Truda« upor ljudstva proti svojemu vladarju, ki se je udinjal angleškim in ameriškim interesom. «Sila take reakcije, ki snubi arabski nacionalizem dodaja list, daje slutiti, da ni kriza v Omanu nič drugega kot tretja faza večjega gibanja. ki ima namen dati petrolejske vrelce na Srednjem vzhodu v roke Arabcem, na v * ’ ->mo» ČTJST7 Za letalske inšpekcije nad Evropo Je Dulles v Imenu zahodnih vlad predlagal področje, Vi j« označeno na gornjem zamljevldu katere se ne sumi da so povezani z Zahodom. Prva «poU so petrolejski vodi, ki so v rokah Sircev, a druga pot. Sueški prekop, je pod nadzorstvom samo Egipta. Edina prosta pot za zahodni svet je torej tista, ki gre od Perzijskega zaliva s petrolejskimi ladjami, od koder bi prišle v Evropo okoli Rta dobre nade. Zgodovina uči, da kdor ima Ovmuško ožino, kontrolira tudi Perzijski zaliv. Iz Washingtona poročajo, da je odpravnik poslov Jemen.: izročil novinarjem naslednje sporočilo: ((Britanske oborožene sile so 2. avgusta 1957 zopet divjaško napadle mesta Šukair, Ravda in Gahaš ter predmestja mesta Hareb. Pri tem so Britanci uporabili težko topništvo avtomatsko orožje in sedem letal RAF. ki so imenovana mesta napadala z bombami in raketami. Prizadejali so veliko materialno škodo in hudo ranili šest oseb.« Ob prilik-izročitve tega sporočila, je predstavnik Jemena sporočilo komentiral, pri čemer je poudaril. da so se zaradi hudih incidentov skoncentrirale vojaške sile Jemena in britanske vojaške sile na meji med Jemenom in britanskim protektoratom Adep. Sueški prekop in «stara» družba KAIRO, 5. — Neodvisni kairski list «A1 A'hram» poroča, da je stara družba Sueškega prekopa obvestila egiptovsko vlado, da je pripravljena priznati podržavljenje Sueškega prekopa, če ji bodo e-giptovske oblasti plačale za odškodnino 15 milijonov egiptovskih šterlingov. List, katerega vodi dober Naserjev prijatelj, zatrjuje, da je prišlo do tega predloga stare družbe Sueškega prekopa zaradi posredovanja glavnega tajnika OZN, Hammar-skjoelda, a posredovalec med vlado in družbo je bil Picot. List zatrjuje tudi, da se stara družba noče spuščati v predolgotrajna pogajanja. Po listu «A1 Ahram« je stališče egiptovske vlade glede tega takole: 1. Stara družba Sueškega prekopa noče prepustiti Egiptu svojih .delnic, ki imajo danes na svetovrem trgu trikratno vrednost. V zadnjih mesecih je ta družba vložiia nenavadno dosti svojega kapitala v druga podjetja izven Egipta. «Ta denar pritiče egiptovskemu ljudstvu in zaradi tega noče Picot o tem razpravljati. Noče govoriti ne o delnicah ne o teh investicijah. Kapital, investiran izven E-gipta je najmanj tri krat tolikšen kot je znesek, ki ga Picot zahteva za odškodnino od Egipta. 2. Kar zadeva odškodnine, poudarjajo egiptovski krogi, da so bile lani oktobra pri znanih akcijah uničene domala vse naprave, ki so oile lastnina prejšnje družbe. Iz Pariza pa se je izvedelo, da je stara družba Sueškega prekopa izjavila, da so navedbe egiptovskega lista «A1 Ahram« popolnoma neresnične. Odločno zanika, da bi kdaj koli pokazala namero, da bi priznala podržavljenje Sueškega prekopa, če bi ji bila izplačana odškodnina 15 milijonov egiptovskih šterlingov. Hkrati pa opozarja, da je bila pri OZN registrirana egiptovska spomenica s katero se E-gipt obvezuje, da bo poskušal rešiti nastali spor. ((Družba na izpolnitev omenjene obveze še vedno čaka.# Zveznem izvršnem svetu priredil na čast svojega gosta kosilo, katerega so se udeležili člani spremstva Hočiminha in najvišji jugoslovanski voditelji. Med kosilom sta si predsednik Tito in Hočiminh izmenjala zdravici. ((Dogodki v zadnjih desetletjih, v katerih so naši narodi najaktivnejše sodelovali«, je poudaril med drugim v svoji zdravici Tito, «so nas samo ne tako približali, da se počutimo kot sosedi, temveč so poslužili, da se med nami vzpostavijo mnogi stiki in medsebojno razumevanje, ki temelji na skupni borbi in skupnih težnjah za uresničitev napredka in miru v svetu«. Tito je poudaril, da so narodi Jugoslavije in vse napredne sile globoko zainteresirane za uspešen izhod borbe neodvisnih narodov za svoboden in enakopraven položaj. Narodi Jugoslavije so s simpatijami spremljali borbo Vie.na-ma za osvoboditev in odločno podpirali pravice njegovega ljudstva za samoopredelitve in nacionalno neodvisnost. V NOB sta obe državi uresničili revolucionarne spremembe zgodovinskega pomena in s tem za. gotovili pogoje za uspešno graditev socializma. Obe državi imata isti cilj. Kolikor so v uresničenju cilja neke razlike, je to naravna posledica posebnih pogojev. Tito je poudaril, da je velika odgovornost tistih političnih faktorjev, ki ovirajo uresničenje ženevskega sporazuma in iz sebičnih interesov onemogočajo uresničenje organske enotnosti vietnamskega ljudstva. Tito je nadalje ugotovil, da Jugoslavija in Vietnam zastopata politiko aktivne koeksistence med vsemi državami ne glede na razlike in se kosita za uresničenje nacionalne svobode, za enakopraven položaj v mednarodnem življenju in za pravico, da narodi (trata, da je politika aktivne ! koeksistence najboljša pot za | zagotovitev nacionalnega obstoja in za uresničenje širokega mednarodnega sodelovanja. «Mi verujemo, je poudaril Ihto, da se z združenimi napori in z aktivnim zavzemanjem narodov in držav lahko rešijo problemi, ki danes ogrožajo miren razvoj. Za uresničenje tega cilja je neol/hodno potrebno sporazumevanje. V tem morajo socialistične države in napredna gibanja v svetu odigrati posebno vlogo. To pa mm mm i. HOČIMINH vijale mednarodno aktivnost na osnovi popolne enakopravnosti v svojih odnosih in u-stvarjalnega obravnavanja pri reševanju družbenih in mednarodnih vprašanj«. Maršal Tito, k' je pozdravil Hočiminha, ne samo kot najvišjega zastopnika Vietnama, temveč tudi kot slavnega organizatorja osvobodilne borbe, je izrazil prepričanje, da bo Hočiminhov obisk prispeval k prijateljskemu sodelovanju na političnem, gospodarskem in kulturnem področju med obema državama. V odvogoru se je Hočinih zahvalil za simpatije jugoslovanskih narodov v ostri borbi za osvoboditev. Poudaril je, da so zmage ljudskih armad, na Kitajskem in v Koreji ustvarila ugodne pogoje za revolucijo vietnamskega ljudstva in za ustanovitev demokratične republike Vietnama. »Zmaga vietnamskega ljudstva je zmaga socializma in sil miru v svetu«, je poudaril Hočiminh. Vietnamsko ljudstvo gradi danes svoje življenje v skladu s socialističnimi težnje-mi in se neumorno bori za uresničenje ženevskega sporazuma in za zedinjenje Vietnama na miren način. To pa zavirajo ameriški imperialisti in njegova marioneta v Južnem Vietnamu. Hočiminh je izrazil, zadovoljstvo glede enakosti stališč Jugoslavije in Vietnama, ha velike probleme borbe narodov za neodvisnost in mirno koeksistenco in izrazil prepričanje, da se bodo postopoma rešila vprašanja, ki motijo mir v svetu. Popoldne je Hočiminh sprejel na Dedinju delegacijo o-krajnega ljudskega odbora Beograda, ki mu ej izročila zlato spominsko plakete. Nato pa je obiskal znamenitosti mesta. Nocoj mu je predsednik republike maršal Tito priredil v svojem dvoru slovesen sprejem. Sprejema se je udeležilo okrog 700 povabljenih. Po sprejemu je visoki gost odpotoval v Zagreb, kjer bo jutri obiskal tovarno ((Rade Končar«. Popoldne bo odpotoval z avtomobilom v Opatijo in nato na Brione, kjer ga bc ponovno dočakal maršal Tito. B. B. imunim ..... Zoli o volitvah ALI BODO VOLITVE RES 29. MARCA 1958? Demokristjanska vlada kaže s prstom na ravnanje Avstrijcev s slovensko manjšino, da bi prikrila teptanje pravic manjšin v svoji državi (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Predsednik vlade Zoli še ni odšel na poletne počitnice. Danes dopoldne je bil že v svojem uradu na Vinu-nalu in pravijo, da bo cdšel v Abruzze s svojo hčerko šele 10. t. m. ter da pred odhodom ne bo skliceval nobene seje svojih ministrov. Moral pa bo kaj kmalu razpravljati o zadevi v zvezi s političnimi volitvami, zadevi, o kateri se je začelo precej govoriti že pred nekaj tedni v skem tisku. Gre za tehnično plat vprašanja poteka mandata poslanske zbornice, ki bi moral ( prenehati v začetku februarja, da bi bilo mogoče opraviti volitve že spomladi, ne pa med največjo poletno vročino. Kot je znano, določa ustava. da traja mandat poslancev pet let a nove volitve morajo biti 70 dni od konca mandata, tako da sedanjim poslancem poteče mandat točno 25. junija prihodnje leto m bi potemtakem morale biti volitve napozneje do 3. septembra. Krščanska demokracija pa se je doslej vedno izgovarjala, da volitve ne morejo biti poleti zaradi kmečkih dei. Toda pravi vzrok je v tem, da si hočejo demokristjanski prvaki vedno privoščiti počitnice namesto, da bi se potili po volilnih zborovanjih. No, sedaj je Zoli izjavil, da namerava določiti za datum volitev 29. marec 1958. Po njegovem mnenju bi bil mesec april neprikladen, kajti prva nedelja V mesecu je Velika noč, druga nedelja pa _ pade ravno na 12. in bi krščanski demokraciji lahko ta datum prinesel nesrečo. Nato sledi nedelja od 20. aprila, ki pa je preveč blizu znamenitemu 18. aprilu. Končno je tu se 27. april, ki pa pomeni datum, ko so zapodili francoskega vojvodo. Ne glede na šalo se zdi. da je precej jasno, da so Zolije-ve izjave o datumu malo prezgodnje. Pa tudi sicer pravijo, da bi datum volitev moral določiti glavni tajnik stranke, ki je Fanfani, Zaradi tega se nekateri vprašujejo, ali se je predsednik vlade morda le našaPl, kar je manj verjetno. Bolj verjetno je namreč, da gre za sporazum, ki ga je dosege) s Fanfamjem ter vrgel datum v javnost, tako da bi videl, kakšen odmev bo naletela vest v javnosti. Medtem ‘ pa se je Med' Avstrijo in Italijo že zopet začela’ polemika' zaradi Nemcev na Južnem Tirolskem. O kršenju sporazuma Gruber - De Gaspe-ri — kot smo že poročali — je dal izjavo pred kratkim sam Gruber. Pella je depal,-da ne nlore verjeti, da bi t>rav Gruber rekel nekaj takšnega. Tre-levičar-1 nutno je pella v Bocnu s svo-' jo hčerko — ne zaradi nemške manjšine, temveč zaradi počitnic. Nato je nekaj podobnega izjavil avstrijski zunanji minister Figi, ki mu je sledil sam kancler Raab. Izjavil je, da se v zvezi z obsodbo nekega avstrijskega državljana noče vmešavati v notranje zadeve Italije. Pripomnil pa jp,; da je obsodba vse zelo presenetila, Zanimivo je dejstvo,- da je prav danes ANSA precej obširno poročala o pritožbah slovenskega tiska v Celovcu in glasila gradiščanskih Hrvatov proti neizvajanju člena 7 državne pogodbe. Da b'i naši či-tatelji videli, kako zna ANSA poročati — kadar hoče — o pravicah slovenskih manjšin, ne na Tržaškem in Goriškem ali Beneški Sloveniji, t. j. ne v mejah republike Italije, temveč v Avstriji, navajamo to njeno poročilo, ki se glasi: Ves jugoslovanski manjšinski tisk v Avstriji protestira proti odložitvi . uveljavljenja člena 7 državne pogodbe, ki jamči enakost pravic Slovencem na Koroškem. Časopis »Slovenski vestnik« se sprašuje, kakšno moralno pravico ima Avstrija govoriti o italijanskem zatiranju nemške manjšine v Južnem Tiro-lu, ko pa ona ravna prav tako, če ne še slabše, z manjšinami, ki živijo na njenem ozemlju. List zahteva, da se sestavi zakon za uveljavitev člena 7, po katerem ne bi smelo biti na sodiščih nobene razlike med slovenskim in nemškim jezikom. »Slovenski vestnik« poudarja nazadnje dejstvo, da v nasprotju z določbami državne pogodbe, predvideva načrt zakona zmanjšanje ozemlja, na katerem se priznava uporaba slovenskega jezika na sodiščih. Predvidevana uzakonitev, ta- ko imenovane pravice staršev, ki odločajo, v katerem jeziku se bodo poučevali njih otroci, pa ima namen ukinitev dvojezičnega šolanja. »Koroški Slovenci«, pravi nadalje list, «ne bodo nikoli pristali na določila, ki so v nasprotju z njihovimi zahtevami in interesi.« Drugi list »Naš tajednik«, ki ga izdajajo gradiščanski Hrvati. pa zahteva uveljavitev e-nakopravnosti hrvaškega jezika z nemškim na sodišču in v drugih javnih uradih. «Naš tajednik« prav tako povezuje svojo zahtevo z zahtevami, ki jih stavljajo voditelji južno-tirolske nemške manjšine, ki odločno zahtevajo, da italijanska vlada zagotovi vso pravico nemški manjšini na Južnem Tirolskem. «Jasno je, da bi moralo veljati za nas, gradiščanske Hrvate in koroške Slovence, vse tisto, kar velja za Južne Tirolce«, zaključuje «Naš tajednik«. ški tisk za ^modernejšo* kraljico LONDON, 5. — O tako imenovanem ((škandalu Altrin-cham« mnogo pišejo danes angleški časopisi. Konservativni pariji se zgražajo nad izrazi, ki iih je rabil v svojem članku lord Altrincham, a liberal ni in laburistični listi odobravajo argumente «upornika». «News Chronicle« obžaluje, da je bil napisan članek v premalo spoštljivem tonu in vsebuje razne osebne osti, ki bi utegnile žaliti kraljico, vendar pa «ni moč zanikati, da so nekatere njegove navedbe upravičene in da se mu nc more zameriti, če se zavzema za to, da bi bila monarhija bolj sodobna.« A ((Manchester Guardian« piše. da »verjetno ne bi nihče polagal na Altrinchamov članek večje pozornosti, če ne bi vsak že sam prej čutil tistih pomanjkljivosti.« Med možem in ženo avtomobilski dvoboj ALHAMBRA, 5. — Pravi, pravcati dvoboj z avtomobili so doživeli danes po ulicah Alhambre med možem, ki je ves obupan bežal in njegovo ženo, ki ga je zasledovala v nekem drugem avtu. Trj krat se je ženi posrečilo dohiteti moža in vsaki krat se je zagnala vanj z vso hitrostjo, pri tretjem naskoku pa je mož skočil iz svojega avtomobila, ki je že tako bil skoro popolnoma razbit, jn je zbežal. Od daleč je še mogel čuti tresk, ko se je zaletel ženin avtomobil v njegovega. Policija je ženo aretirala. Vzrok temu ženinemu početju je bil prepir med obema zakoncema, ki se je vnel zaradi neke druge ženske. 6. avgusta 1957 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,8, najnižja 20,1, zračni tlak 1018,7 pada, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,1. Vreme danes Pretežno jasno. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 6. avgusta Sikst, Vlasta Sonce vzide ob 4.53 in zatone ob 19.28. Dolžina dneva 14.35. Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 1.05. Jutri, SREDA, 7. avgusta Kajetan, Damir Skrajni cas končno odreče Kriza tržaškega občinskega odbora Zaradi nepopustljivosti delodajaleev je, da se Bartoli županskemu stolčku Ce se hočejo izogniti volitvam, ostaja demokristjanom le usmeritev na levo ali pa odkrita tesna povezava s iašisti Po zadnjih dogodkih v tržaškem občinskem svetu se zdi, da si vodstva tržaških političnih strank ne bodo še privoščila poletnih počitnic. Kriza občinskega odbora je počila prav tedaj, ko so biti že skoraj vsi prepričani, da se bo enobarvni demokristjan-skl odbor prebil skozi prvo pregrado, ki jo je predstavljal letošnji proračun. Do zadnjega dneva se .je zdelo gotovo, da bo proračun dobil absolutno večino glasov de-mokristjanskih, misinskih, monarhističnih in liberalnega svetovalca, ki imajo skupno 32 svetovalcev. Dan pred nastalo krizo oz. pred zavrnitvijo proračuna, ki je spravil demokristjanski odbor v takšen položaj, da je skoraj neizbežno, da bo moral podat: ostavko, je misinski vodja Mo-felit izjavil, da so oni zadovoljni z enobarnim odborom jn da so ga in ga bodo tudi podpirali, samo da preprečijo vrnitev v odbor socialdemokratov,, ki so po njegovem mnenju hoteli usmeriti občinsko upravo na levo. Drugi dan pa so zapustili sejo in se niso Vrnili niti za glasovanje o proračunu, kar je povzročilo, da odbor ni dobil zadosti glasov in je bil zato proračun zavrnjen. V preteklih dneh smo že obširno pisali, zakaj so fašisti prelomili zavezništvo z demokristjani: Desničarski tisk jim sedaj očita, da so se prenaglili, da niso pravilno ocenili političnega položaja ne samo v občinskem svetu ampak zlasti v mestu, da je njihovo dejanje proti Krščanski demokraciji samo voda na mlin «ti-tovcem in komunistom« in podobno. To so prav tisti časniki, ki so ob zadnji izvolitvi Bartolija za župana in enostrankarskega občinskega odbora pisali, da je bilo stališče skrajne desnice premišljeno in v občem interesu »nacionalnih vrednot mesta pred neprestano nevarnostjo beokraj-skega in moskovskega komunizma*. Tedaj so se vse najbolj reakcionarne sile italijanskega šovinizma veselile, da se je KD usmerila na desno in ne na levo. Tega pa demokristjani niso hoteli n-koli priznati in so se vedno izgovarjali, da niso zaprosili nikogar za glasove, da so si občinskem svetu izogniti političnim in drugim vprašanjem, ki niso najtesneje povezana z občinsko upravno dejavnostjo. Zato so tudi hoteli spraviti z dnevnega reda delovanje komisije za prosto cono in komisije za deželno avtonomijo, da bi ustregli desnici, ki noče ne proste cone ne deželne avtonomije. Zla-st- Bartoli je bil najbolj goreč zagovornik «upravnega tehnicizma«, ki pa ga osebno ni nikoli sam izvajal in spoštoval. Nasprotno; če je bilo kaj v njegovo korist ali pa v korist reakcionarnim krogom je kot župan vedno u-radno nastopal in zastopal interese, ki so bili tuji delovnemu prebivalstvu. Razumljivo je, da se je ta Bartolijeva desničarska politika v občinskem svetu in v mestu tolmačila kot politika tržaške KD oziroma «njene leve* struje, ki je prišla na površje na zadnjem pokrajinskem kongresu, ki pa je krenila bolj na desno, kot bivše s: edinsko-desničarsko vodstvo. Zato so jih sedaj misini, ki so jim do sedaj nudili »nezainteresirano« podporo, začeli izsiljevati. Začeli so zahtevati, da jim demokristjani javno priznajo to njihovo »odločujočo podporu županu in odboru*, kot so mnogokrat poudarili in kar so demokristjani formalno zanikali. Zato je prišlo tudi do petkovega spora, ki je nastal šele v zadnjem trenutku, ko se je demokristjansko vodstvo zavedlo, da bi jih odkrito priznanje zavezništva s fašisti preveč kompromitiralo pred volivci, med katerimi večing ni bila zadovoljna z dosedanjim sodelovanjem s fašisti, Sedaj se je Bartoliju /rušila še zadnja streha, pod katero je hotel Je tri leta sedeti na županskem stolčku. Resnici na ljubo je treba povedati, da ima za nastalo krizo občinskega odbora precej zaslug tudi bivši tajnik KD Romano, ki ne more pozabiti, da ga je Bartoli tik pred letošnjim kongresom zapustil in presedlal na »levo*, med «mlado gardo*, ki mu je za ceno tega njegovega koraka zagotovila župansko mesto. Svetovalec Romano je prvi načel vprašanje »posebnih uprav*, iz katerega se je dejansko razvila močna akcija do sedaj ni še uradno odločila, kako bo rešila to krizo. Nekateri demokristjani menijo, da o proračunu ni še rečena zadnja beseda in da bi ga utegnil odbor ponovno predložiti občinskemu svetu, in sicer z nekaterimi popravki, da bi lahko dobili zadostne število glasov. To je samo teoretično možno. Dejansko je položaj v občinskem svetu takšen, da imajo demokristjani samo sledeča dva izhoda: 1. popolna usmeritev na desno s formalnim priznanjem fašistov kot zaveznikov; 2. izvajanje doslednega socialnega programa, ki naj bi zadovoljil sredinske in levičarske skupine, kar bi zagotovilo odboru absolutno večino. Glede druge rešitve pa se postavlja še pogoj, da demokristjani menjajo kandidata za župana. Bartoli je odslužil svoj rok «stalnega župana* in samo s podporo fašistov in monarhistov lahko še naprej vlada. Zdi pa se, da vodstvo Kržščan-ske demokracije ne bo šlo tako daleč v sodelovanju s fašisti in da bo raje sprejelo odločitev za nove volitve. Sestanek komisije za dežel«« avtonomijo Delavci ladjedelnic in arzenala Voprai sp ip n n rini o«m /s a- ^ včeraj ponovno stavkali dve uri Včeraj se je po dolgem času sestala občinska komisija za deželno avtonomijo. Raz pravljali so. kaj naj komisija od sedaj naprej dela. Ugoto vili so, da pokrajinska komisija, ki proučuje to vprašanje še ni sestavila svojega konkretnega statuta. Zato so sklenili, da bo občinska komisija sestavila poseben statut deželne avtonomije, ki ga bo nato predložila v odobritev občinskemu svetu. Obenem pa so ugotovili, da komisija nima na razpolago niti zakonskih osnutkov o ustanovitvi deželne avtonomije «Furlanija-Julijska krajina*, ki so jih predložili parlamentu komunisti, socialisti in demokristjani. Zato so pooblastili poslanca Colognat-tija. da poskrbi te osnutke do začetka prihodnjega tedna. Komisija se bo ponovno sestala 19. t. m. 0 Jutri bo sestanek sindikalnih predstavnikov z vodstvom podjetja «Industria Triestinr fibre tessili« zaradi napovedanega odpusta 30 delavcev. Vodstvo podjetja bo sindikalnim predstavnikom sporočilc vzroke, ki so dovedli do odpustov, sindikalni predstavniki pa bodo skušali urediti to zadevo tako. da delavci ne bodo prizadeti. Danes bo 24-urna stavka uslužbencev bolnišnic PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Stavkovno gibanje v tržaških ladjedelnicah se še vedno nadaljuje, ker ni še nobenih znakov, da bi delodajalci popustili in pristali na pogajanja - glede delavskih zahtev. Včeraj zjutraj se je končala stavka v vseh obratih CRDA, v ladjedelnici Sv. Justa in Tržaškem arzenalu, ki se je začela v petek popoldne, nato pa so delavci v omenjenih podjetjih včeraj spet stavkali dve uri. O nadaljnjem poteku te sindikalne borbe bosta razpravljali tajništvi sindikalnih organizacij, jutri dopoldne, ker so delavci odločeni, vztrajati do končne zmage. Toda tudi delodajalci trmasto vztrajajo pri svojem in poskušajo vplivati na delavce, da bi opustili svojo borbo. Sprčo zavednosti in enotnosti, ki se vedno bolj utrjuje, pa so vse nakane brezuspešne. Včeraj so delavci v ladjedelnici Sv. Justa protestirali v znak solidarnosti z delavci pri zunanjih podjetjih, katerim so delodajalci grozili z odpusti, in zaradi tega, ker jim je vodstvo ladjedelnice pretekli teden izplačalo le polovico prejemkov. Sele včeraj so dobili še ostalo polovico, seveda po odločnem nastopu pri ravnateljstvu. O vprašanju ladjedelnice Sv. Justa bodo jutri popoldne raz- pravljali sindikalni zastopniki na uradu za delo. *f- -k * Kakor smo že poročali, bo danes stavka uslužbencev tržaških bo ir -c, ki bo trajala nepretrgoma 24 ur. Do stavke je prišlo, ker je pokrajinski odbor za javno dobrodelnost in skrbstvo na svoji seji v petek odložil vprašanje odobritve poenotenja plač s poviški 3,5 odst. in- je sklenil, da bodo o zadevi razpravljali pozneje, ko bo dobil podatke o tem vprašanju iz drugih italijanskih pokrajin. 2e v soboto so se sestali sindikalni zastopniki omenjenih uslužbencev in v zvezi z nezadovoljstvom delavcev te stroke sklenili, da jim ne preostane drugega, kot napovedati stavko. Včeraj pa sta sindikalni organizaciji naslovili na uslužbence bolnišnic proglas, v katerem obrazložujeta vzroke stavke in poleg navodil vabita vse prizadete, naj ob tej priliki pokažejo svojo enotnost in zavednost. Zadeva o poenotenju plač tem uslužbencem se vleče že na dolgo in je vsem jasno, da imajo ti delavci polno pravico do poenotenja. Zato je stališče pokrajinskega odbora neutemeljeno Stavke se. bodo udeležili vsi uslužbenci v glavni bolnišni- ci, v bolnišnici za kronične bolezni, pri Magdaleni in na kliniki dojenčkov. Oproščeno pa je osebje, ki je zaposleno pri najnujnejših uslužbah za neposredno oskrbo bolnikov in za nujno sprejemanje v bolnišnico. Tržaška federacija PSDI je izrazila stavkajočim uslužbencem solidarnost- Hkrati pa je poslala predsedniku vlade brzojavko. v kateri ga prosi, naj intervenira pri vladnem generalnem komisariatu, da se vprašanje poenotenja plač u-službencev bolnišnic čimprej reši. -----«»---- CRDA izročile ladjo ^Adriana Augusta» Včeraj so Združene jadranske ladjedelnice izročile plovni družbi «Prora» iz Palermc 32.200-tonsko turbocisterno «A-driana Augusta«, ki so jo splovili 7. aprila letos, zgradili pa v skupno 13 mesecih. *» • Zaradi verjetnega zloma prsta leve noge so včeraj ob 15,30 sprejeli na ortopedskem oddelku 26-letnega Nerea Pa-vana in Ul. Mencini 6. V bolnišnici je izjavil, da je padel prevzeli nalogo, da upravlja- opozicije proti Bartoliju in od- jo občino in da sprejemajo u ’—A“'~ * *" glasove od katere koli skupine, ki jim ne postavlja političnih zahtev za svojo podporo. Trdili so, da se je treba v boru, ki se je končala z zahtevo po preiskavi in ki je povzročila, da so se misini skregali z demokristjani. Krščanska demokracija se milllll llllllHllllllllllllllllimiH»llll»MI1l»llll»l>IM*tlllll»IIIIIIHIIIIII IIIIIMIIII ll»ll III Hill IHIMIIIII Podatki trgovinske zbornice za junij Povečanje ter znižanje pomorskega prometa Konec junija je bilo zaposlenih 89.99.» oseb, brezposelnih pa 15.195 Trgovinska zbornica je obja- I rafinerijah so predelali 88 583 vila podatke o gospodarskem I ton surovega olja, to je nad položaju v Trstu v juniju. Iz teh podatkov je razvidno, da je nekoliko oživela trgovina na drobno zlasti pri prodaji manufakturnega blaga in gospodinjskih predmetov. Povečanje prodaje poletnih suken in oblačil je sicer običajen pojav, ker ljudje nabavljajo poletne obleke, za katere tudi često menja moda. Razumljivo je tudi povečanje prodaje hladilnikov, ki so poleti bolj potrebni. Iz poročila je tudi razvidno, da je mnogo ljudi kupovalo te predmete na obroke. V primeri z majem pa je padel pomorski promet, in sicer za 6,6 odst. V juniju je zt ašal celoten pomorski pro-met namreč 419.904 tone, medtem ko je znašal v pretekli m maju 449.402 toni. Se občut-nejši je padec prometa, če ga primerjamo z junijem lam, s.ij se je znižal kar za 10,7 odst. Zmanjšal se je tudi promet po železnici, ki je znašal maja meseca 337 998 ton, medtem ko je znašal v juniju le 296.073 ton. Poročilo tudi kaže, da se nižajo dohodki iz posrednih davkov in taks. Junija lani so namreč izterjali #05 milijonov lir za posredne davke in takse, letos v juniju pa samo 612 milijonov lir. Pri tej v uiti ima največji delež IGE (davek na poslovni promet). Junija letos so inkasirali za ta davek' 415 milijonov, lani v istem mesecu pa 606 milijonov. Iz tega bi lahko sklepau, da so se tudi kupčije sorazmerno skrčile. Zvišalo pa se je število nočnin turistov, ki jih je bilo v juniju 49 976, in sicer 33.152 nočnin italijanskih turistov ter 16 824 nočnin tujcev. Število tujih turistov se je zvišalo za 28,7 odst., medtem ko se je število domačih znižalo za 1.09 odst. V juniju pa se je občutno zvijal indeks industrijske proizvodnje, ki je narasel od maja na junij od 165,2 na 184.2. V juniju je znašala proizvodnja litega železa v železarni ILVA 5804 tone, proizvodnja jekla 6511 ton in proizvodnja jeklenih plošč 3990 ton. Proizvodnja litega železa in jekla se je v primerjavi z majem precej zvišala, medtem ko je nekoliko padla proizvodnja jeklenih plošč. V 3000 ton več kakor v maju. Zmanjšala pa se je proizvodnja jute v tržaški konopljarni kakor tudi proizvodnja vžigalic v industrijskem pristanišču. Zaposlenih je bilo 30. junija po podatkih urada za delo 89.995, to je 349 več kakor 31. maja. Brezposelnih pa je bilo vpisanih 15.195, to je 916 manj kakor v maju. Iz poročila je torej razvidno, da se je industrijska pro izvodnja v celoti zvišala, da pa kaže pomorski promet, ki je eden glavnih virov tržaškega gospodarstva, težnjo k Padanju, kar smo pred kratkim že obširneje obravnavali. --—««—— Padel je z vespe Včeraj zjutraj so pripeljali v bolnišnico 20-letnega Nina Chiavina iz Ul. San Daneo 2, ki se je ponesrečil, medtem ko se je vozil na svoji vespi po Ul. XX. septembra proti Ulici Bonomo. Na križišču z Ul. Gatteri se je zaletel v avtobus št. 25, katerega je vozil Sirto Podrecca iz Ul. Son-cini 60. Chiavin je padel z vespe na tla in se hudo udaril. Zdravniki so mu ugotovili zlom kolena. Zdraviti se bo moral 30 do 50 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. «»------------------ Nezgodi na delu Kmalu po kosilu so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedskem oddelku 49-letnega električarja Luigija Michelazzija iz Ul. Šoncini 34 zaradi rane na desnem ramenu. Zdravnikom je povedal, da je med delom v industrijskem pristanišču padel z višine treh metrov. Ozdravel bo približno v treh tednih. * * * Ob 18. uri so sprejeli na II. kirurškem oddelku s pridržano prognozo 55-letnega Igna zia Ratisa od Sv. Andreja 3. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na glavi, zlom nosne kosti in razne udarce na nogah. V bolnišnici, kjer so ga pripeljali z avtomobilom Rdečega križa, je izjavil, da je padel pri zidanju neke hiše pri Lovcu. Njegovo stanje je zelo resno. na parniku «Portorose», na katerem je delal. uiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiii Danes si bodo porotniki ogledali Čampore in okolico v Čudno poročilo policijskega podčastnika o prostovoljnem priznanju Brainija in Fontanota Toda to poročilo je bilo sestavljeno 19. julija letos, to je poldrugo leto po zasliševanju in štiri dni po začetku procesa, ko so bile že znane obtožbe trpinčenja po policijskih organih • Pričevanje o prvi preiskavi Operetne predstave na gradu Sv. Justa Danes tretja predstava operete »Ples v Savoyu». C IZLETI :) c RADIO Vse kaže, da bo kmalu kon- reč policijski agent in bi mo-> ti ne bi mogel videti ničesar cano zasliševanje prič na pro. cesu proti Miljčanom; včeraj jih je sodišče zaslišalo nekaj, danes pa bo stopila pred porotnike le ena sama priča, in sicer popoldne, kajti v jutranjih urah si bodo predsednik, porotniki, tožilec in obramba ogledali Sentjernejsko dolino, kjer sta Campore in predvsem vila poKojnega Trevisana, ki je sedaj onkraj meje, v Jugoslaviji, Sodišče predvsem za-njnjajo taz(Ja,lje,,roed ljudskim dotnbm in Trevišanovo vilo Ul pot, Jci pelje oziroma je peljala v dolintr-po kateri bi morali obtoženci, vedno seveda na podlagi obtožnice, iti in se nato tudi vrniti. Včerajšnja razprava je odkrila nekaj, česar si ni nihče nadejal: vicebrigadir letečega oddelka Alceo Ferigno je prišel pričat, da sta mu najprej Fontanot tri nato Braini, seve' da v »prijateljskem« razgovoru, priznala krivdo. To je a-gent izpovedal le polglasno, kot bi se bal, da ne bi njegove besede prišle komu na uho. In o teh izpovedih je napisal poveljstvu poročilo, ki bi bilo lahko tudi verjetno, če ne bi bilo sestavljeno 19. julija letos, to je štiri dni po začetku sodne obravnave. Se nolj zanimivo pa je, da se poročilo začenja: «Ker sem čital v tisku, da so vsi obtoženci zanikali krivdo, obtožujoč policijske organe trpinčenja...«.« Poročilo pa ne prepričuje nikogar in daje videz, kot bi bilo nalašč sestavljeno samo zato, da bi sodišču »dokazali*, da sta dva obtoženca priznala krivdo brez vsakršnega izsiljevanja. To mnenje potrjujeta izjavi Brainija in Fontanota, da »tega gospoda nista nikoli videla*. In res, agent ni sodeloval pri preiskavi, pač pa je le stražil obtožence. Kaj pa sta pravzaprav »priznala« Fontanot in Braini? Prvi naj bi izjavil, da se je zadržal pred vilo in da je po prvih strelih stopil v klet, kjer je videl Marcella streljati v Ravasinijevo. Ostalih pa Fontanot ni omenil, pa čeprav je govoril o treh osebah. Preds.; »Zakaj niste prej, to je že med preiskavo, sestavili poročila?« »Vedel sem, da so vse priznali...*, je odgovoril in pojasnil, da mu je Braini izpovedal v razgovoru: »Kaj hočete, sedaj ni druge rešitve. Moje življenje se bo končalo pri 50. letih.« Res lepo priznanje krivde! Sicer pa je policijski agent padel večkrat v taka protislovja, da bi že to zadostovalo za negativno ocenitev pričevanja. Fontanot: «Oprostite, gospod predsednik. Gospod je trdil, da je do razgovora prišlo, medtem ko sem jedel. Toda izjaviti moram, da na kvesturi nisem jedel ničesar. Priča; »Bilo je ob 8.15.» Fontanot: »Kakšnega dne?« Priča: «Se ne spominjam.* Odv. Morgera; «Se spominja agent, ali so Fontanota premestili za nekaj dni s kvesture na kak komisariat?« Priča: «Izven kvesture? Mislim da ne.» »Kaže, da agent Ferrigno,* se je vmešal odv. Amodeo, »nima dobrega spomina in vendar najdemo v tem poldrugo leto po aretaciji sestavljenem poročilu nekatere podrobnosti iz zadnjega Fontanoto-'vega zapisnika. Ni morda te vzel naravnost iz zapisnika?* Kljub temu da bi moralo biti vprašanje krznenega plašča že rešeno, še posebno, ker ga nihče m videl, je sodišče vseeno zaslišalo ženo pokojnikovega brata'Gastona, Bian-co Del Negro por. Trevisan. »Kaj pa naj naredimo s tem Giorgiom De santijem*. je vprašal predsednik obrambo in tožilca. De Santi je bil nam- ral sedaj priti pričat, da je v | pod «Rapotzevo posteljo*, ker Rapotzevem stanovanju, kamor je zahajal kot zaročenec ene izmed obtoženčevih sester, opazil nekaj Trevisanu ukradenega blaga. Toda moža niso mogli najti in govori se, da se je izselil v tujino. «Torej kaj naj naredimo. Se odpovemo njegovemu zasliševanju oziroma čitanju njegovega poročila?* Odv. Stradella: »Ne, nikakor. To je bilo za tožilca orožje, sicer neobstoječe, ki bi moralo eksplodirati v največji tajnosti. Kamen je zalučal in tedaj mora obramba dokazati, da De Santijeve izjave niso resnične*. Tož.; «Ne poznam De San-tija in niti ne vem kaj bi moral govoriti. Meni so ga predlagali za pričo.* Odv. Amodeo: »Tedaj pripeljite sem tiste, ki so vam ga predlagali.« Tož.: «Jaz se odpovem. Morda mu ne bi niti verjel.* Odv. Morgera; »Te besede prosim zapišite V zapisnik. Sicer tega De Santija v Ul. Machiavelli št. 9, kjer bi moral stanovati, nihče ne pozna in niti se ne ve, če se je res izselil.« Odv. Stradella; «Ce je tako, tedaj zahtevam, da se zadevo preišče in če je ta mož v Trstu, naj pride pričat.* S tem je obramba prisilila sodišče, ki je sicer že pred dnevi pristalo na to, da je zaslišalo vse tri Rapotzeve sestre. Vse tri so zanikale, da bi imele zaročenca z imenom De Santi in sicer dve, ker sta bili že poročeni, ena pa je bila zaročena s sedanjim možem že od 1943. leta. Poleg tega ta fantomatični De San- Rapotez ni stanoval skupno z njimi, pač pa v drugi hiši, ki je bila 100 metrov oddaljena od njihovega doma. Za sestrami je stopila pred porotnike Rapotzeva žena, ki je pojasnila sodišču, da je moža videla dvakrat v II. nadstropju kvesture. Bil je ves zdelan, -nedtem ko je imel na desni strani obraza in na levi roki podplutbi. Vprašala ga je, če so ga pretepli, a mož ji je s strahom odgovoril, da ne. Tedaj se je vmešal v njun pogovor dr. Grappone, kj je omenil, da «z njim niso naredili ničesar, kar ona misli.* Preden sta se poslovila, ji je mož zašepetal; »Boš zvedela, boj zvedela.« Nekaj dni prej pa je v prostorih letečega oddelka videla tudi vsega pretepenega in prestrašenega BeTicha. Se prej, in sicer v začetku razprave je sodišče zaslišalo Brainijevega očeta, ki je hotel kljub starosti in bolezni, osebno postaviti na laž Terezo Bravin por. Argenti, ki je po svoje obrazložila besede, ki jih je Braini rekel v zvezi s sinovo aretacijo. Argentijeva je izpovedala, da se je stari Braini pritoževal, da so sinu prerezali vrat in zapestja samo zato, da bi ga prisilili k priznanju, pa čeprav bi se mu morali zahvaliti, če je julija istega leta rešil Trevisana gotove smrti. »To je laž«, je izjavil stari mož pred sodiščem. «Rekel sem, da je moj sin nedolžen in da se je zato porezal po vratu in žilah rok.« Njemu je sledila hči, oziroma Brainijeva sestra Gelinda, ki je potrdila očetove besede. mi muhi laiiMimimiiimiHituiiitimmiiiHiiiiiHMmiMiiliiiMiiimmiiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiim Poskus vdora v kabino usoden mlademu tatu Po aretaciji je priznal številne druge tatvine Enaintridesetega julija ob 10. uri zjutraj so policijski organi iz Devina aretirali Ser-gia Giamporcara, rojenega v Trstu 1934. leta in stanujočega pri Sv. M. M. spodnji 1302. Policisti so ga zapazili, medtem ko je hotel vdreti v kabino kopališča «Castelreggio» v Sesljanu. . Naslednji dan je med izpraševanjem priznal razne tatvine. Tako je pred nedavnim vdrl v vilo v Ul. Romagna 178, iz katere je odnesel dva zavoja angleških cigaret, par sončnih naočnikov, tri daljnoglede, srebrno škatlo za cigarete, par naočnikov, pero znamke «biro», jopič, v katerem sta bili dve nalivni peresi, dežni plašč, moško kopalno obleko, dve brisači in krzneno ogrinjalo. Po končanem delu se je odpravil v park v Ul. Giulia, kjer je počakal do jutra, nato se je s trolejbusom vrnil domov. Nekaj dnj kasneje, kakor je povedal, je nesel v tržaško zastavljalnico moški jopič, dežni plašč in krzneno ogrinjalo. Zastavil pa je samo jopič in dežni plašč za 1800 lir. Prodal je tudi daljnogled, za katerega je dobil 2500 lir, in srebrno škatlo, za katero je dobil 4250 lir. 29. julija se je odpravil v Benetke in vzel s seboj dva daljnogleda in pero znamke ((Parker*. V beneški zastavljalnici se mu je posrečilo zastaviti daljnogled za 9,000 lir. Drugi daljnogled pa je bil slab in ga je vrgel v morje. Isti dan se je napotil proti domu in okoli polnoči prispel na Opčine, kjer je prespal v nekem bunkerju pri Obelisku. Policiji je povedal tudi, da ga tržiška policija išče ker je ukradel nekemu prijatelju kovček, poln obleke. Policija se je odpravila na njegov dom in tam našla še ostale ukradene predmete razen krznenega ogrinjala in brisače. Ko ga je policija naknadno izpraševala, je izjavil, da ne ve, kje sta ta dva predmeta, toda misli, da ju je vzel njegov brat Fulvio. Priznal je tudi, da je v noči med 25. in 26. julijem tega leta v neki hiši v Ul. Romagna ukradel ženski jopič, sončne naočnike in belo srajco. Jopič je prodal za 700 ali 800 lir, srajco pa je imel na sebi. Povedal je tudi, da je vdrl v neko vilo v Grljanu, kjer je ukradel denarnico s 16.000 lirami, 2 'moški zapestni uri, 3 zlate zapestnice, prstan z dragocenim briljantom, 3 srebrne zaponke in 2 medeninasti zaponki. Del teh predmetov je prodal v Benetkah za 3500 lir, medtem ko je eno zapestno uro zastavil v tržaški zastavljalnici za 2Q00 lir. Srebrne zaponke pa je prodal nekemu zlatarju. Povedal je, da te kraje ni izvršil sam, ampak skupno z nekim Brunom Manostrovichem. Prvega avgusta ob 21. uri je policija aretirala Giampor-carovega brata Fulvia, ki je povedal, da je bil istega dne brez denarja in vzel krzneno ogrinjalo ter ga zastavil skupno z Manostrovichem v tržaški zastavljalnici za 1500 lir. Dan kasneje je policija aretirala še Manostrovicha zaradi sodelovanja pri kraji v Grljanu. Vse ukradene predmete, ki jih je policija zaplenila, so vrnili lastnikom. Oba mladeniča je policija prijavila sodnim oblastem, Na sporedu je bilo zasliševanje tudi treh policijskih funkcionarjev, ki so vodili 1946. leta preiskavo. Sodišče za sedaj ni moglo zaslišati Ri-cata, ki je na dopustu, zaslišalo pa je bivšega inšp. Barbara in De Giorgija. Prvi ni dosti vedel, medtem ko je De Giorgi, ki je v času tragičnega dogodka pri Sv. Jerneju vodil znanstveni odsek policije, ki se je ukvarjal ,z raz-iskanjem prstnih odtisov, dalje s fotografiranjem važnih podrobnosti, z analizo najdenih , sumljivih predmetov in podobno. Bivši inšpektor je o svoji preiskavi sestavil dolgo poročilo, h kateremu je priložil več slik. In o tem je De Giorgi tudi včeraj spregovoril. Na kraj je prišel v prvih popoldanskih urah in takoj opazil prižgano desno luč na Trevi-sanovem tovorniku. V notranjosti stanovanja je bilo vse v neredu, vendar prstnih odtisov, vsaj dobrih in razločnih, ni našel nikjer. Preds.; «Kdo vam je narekoval seznam ukradenih predmetov in oblek?* Priča: «Mislim da oče in mati pokojnika, ki sta bila prisotna.« BiVši inšpektor je pojasnil, kar je izvedel od nekega Tre-visanovega prijatelja, to je, da se je mož pred smrtjo sestal z dvema prodajalcema svinj. Vendar je bilo to še pred 19. uro. Od te ure naprej se o pokojniku ne ve ničesar več. V kleti, kjer je bil izvršen uboj so našli naboje za dva različna samokresa to je kal. 9 in isti kratki kaliber. Preds,: «Mislite, da so bili ti naboji brzostrelke?* Priča; «Ne verjamem, ker bi rafal pustil znake tudi na sodih in drugje.« Po njegovem mnenju je bil vzrok tega krvavega dejanja rop. Zelo verjetno je, da neznanci niso hoteli ubiti Trevisana. Toda Ravasinijevi je u-spelo razvezati si roki, zaradi česar je bil neznanec, ki je bil verjetno postavljen za stražo, prisiljen streljati in u-biti vse tri. To je seveda le njegovo mnenje, po njegovem mnenju so vsi trije umrli kakih 10 ur pred njegovim prihodom na kraj. Omeniti moramo, da so mnenja o uri smrti precej različna. De Giorgijevo mnenje smo že omenili. Obstaja tudi poročilo tedanjega miljskega zdravnika dr. Roncallija, ki je mislil, da je smrt nastopila okoli 1.30 do 2. ure ponoči. Najbolj zanimivo pa je, da je zdravnik ki je izvršil sodno obdukcijo mrtvih 16. septembra, izrazil prepričanost, da je smrt nast ipila 48 ur prej. Kako je to mogoče, ,,e včeraj vprašal odv. Kezich, ko jo vendar v zapisniku, da so Trevisana pregledali ob 17., O-doncinijevo ob 18. in Ravasinijevo ob 19. uri. Potemtakem so vsi umrli v različnih časih, in sicer v razdalji ene ure. Naj končno omenimo je. d® so prvi preiskovalni organi iz 1946. leta prišli do zaključka, da je preiskava otežkočena prav zaradi številnih poznanstev Trevisana, ki je bil v stikih tudi z nevarnimi osebami. Na vse možnosti so tedaj mislili, za kar je bilo tudi nekaj indicij, a za politični umor ni bilo riti najmanjšega dokaza. In sedaj so novi preiskovalni organi obrnili vse na glavo in skušali prikazati zločin Kot Kriminalno dejanje v okviru tedanjega političnega položaja in delovanja. Ob koncu razprave je sodišče sprejelo nekaj preu logov obrambe ter sklenilo, da si danes ogleda Campore in o-kolico. Ženo je pretepel Sinoči so nekatere osebe na-sie v ljudskem stanovanju v Liliči Vidali 47-letno Olgo Bordon, ki je bila hudo ranjena. Povedala je, da jo .je mož s pestmi in brcami pretepel in je s težavo pokazala na kuhinjska vrata, kjer se je nasilnež zaprl. Prišla je policija, ki je vdrla v kuhinjo in našla 45-letnega Eugenia Bordona pri plinski jeklenki, kjer si je dal gumijasto cev v u-sta in se hotel umoriti,' ker je mislil, da je ubil ženo. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer je policija Bordona zastraži-la. Zeni pa so zdravniki ugotovili hude udarce na glavi in na obrazu. Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 ostane zaradi počitnic zaprta do 9. avgusta t. 1. IZLET SPDT V TRENTO V soboto in nedeljo dne 17. in 18. avg. priredi Slov. planinsko društvo izlet v Trento kot izhodišče na okoliške vrhove: na Vršič, na Triglav, Kriške pode itd. ali za bolj dolinske »planince* — k izviru Soče. Vpisovanje danes in jutri od 19. do 20.30 ure v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. ^ KV ANA O IS V16 kil'II. A J Prosvetno društvo »S. Škamperle* obvešča, da bodo vaje za odbojko od srede dalje ob 20.30. ^OAKOVl IN PKI.SPEVKlJ V počastitev spomina pok. Franca Bandelja darujejo: sestra Amalija vd. Zini 4000 lir, brata Ivan m Karel 4000 lir, svakinja Marija 1000 lir in nečak Ivan Zini 2000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. (n 5. avgusta se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok ni bilo ,umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 85-letna Vittoria Meula vd. Leban, 63-letna Teresa lerman vd. Baldassari, 66-lelna Maria Setna por. Balbi, 74-letna letna Marija Zerlovič vd. Pavesi 34-letna Teresa Zatler, 76-letna Giuseppina Vivoda, 50-1 etni Antonio Martinelli, 57-letn.i Umtoer-to Zoratti, 67-letni Antonio Zavra, 65-letui Nicoia d'Amora, izletni Ma-tteo Matovich, 78-letna Anna Maria Tomba, 72-letna Bea. trice Algerini vd. Delise. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Piceiola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana t; HarabagUa v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Ukradli so mu denar Dvajsetega julija je Vittori-no Fachir iz Ul. sv. Frančiška 53 prijavil policiji krajo 10.000 lir. Povedal je tudi, da je denar imel shranjen v spalnici. Ko je vzel 20. julija denar iz omare, je bil prisoten tudi njegov prijatelj Fabio Forte, ki stanuje prav tam. Ko se je vrnil domov, je pogledal v o-maro in opazil, da je ostali denar izginil. Policija je takoj začela a preiskavo in ugotovila, da si je Forte okoli 12. ure izposodil v neki garaži vespo, ki je last Maria De Bonija. O vespi pa ni bilo več dni ne duha ne sluha. 29 julija pa je De Boni javil policiji, da je našel vespo, toda v obupnem stanju. Ko je Forte zapustil svoje stanovanje v Ul. sv. Frančiška, je policija napravila preiskavo in našla pri njem knjigo kazenskega zakonika in osem belih osebnih izkaznic z žigom občine S. Martino al Taglia-mento. Vse to je policija zaplenila. Forte je bil v odsotnosti prijavljen policiji zaradi suma kraje. TOREK, 6. avgusta 1957 1H5 I POMA.IA ■ 11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisani svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bruch: Koncert v g-mo.:u za violino in orkester op. 26; 18.25 Stari Dunaj — Igra orkester Marek VVeber; 18.40 Debus-sy: Preludiji; 19.00 Podeželska glasba; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Edoardo Anton: «Ura se je ustavila*, drama v 2 dejanjih s prologom in epilogom; igrajo Člani Radijskega odra; 22.30 Lahka glasba; 23.00 Nokturni; 23.30 Glasba za lahko noč. . R S> i I 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.30 Koncert violinistke Mihaele Pastrovich in pianista Angela Kessiso-gluja; 18.00 Simfonični koncert; 19.15 Igrata harfistki Rosa Spier in Pia Berghont; 21.00 Richard Nash; «Carodej dežja*, komedija v 3 dejanjih; 23.30 Plesna glasba. KOPER Poročila v ltadjansCui: 6.30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: /30, 13.30. 13.U0 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarska oddaja: Vzpon in- dustrije v Ajdovščini; 14.40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Zagorske narodne; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in po- pevke; 17.25 Popoldanski koncert; 18.10 Od melodije do melodije; 19.25 Lahka glasba; 19.30 - 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasbi* za lahko noč. M X) V UNIJ A 7.30 Cicibanom — dober dan! Zgodbica Gustava Strniše; (ob 70-letr.ici pisatelja); 8.05 Igra godba JLA; 8.35 25 minut z malimi zabavnimi ansambli; 9.00 Utrinki iz literature — Irvvin Shavv: Priča; 9.20 J. Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru; 10.10 Od melodije d A, Gardner, R. Taylor. Viale. z,apr.o za pocitince. Vitt. Venelo. Zaprto za počitnice-Belvedere. 16.30: »Rdeča čarov« nica«, J. Wayne. . Massuno. 16.30: «Veliki lov*, u Andrč in M, Thompson, Novo cine. 16.00: «Dekle za m do 2. oktobra, vprav toliko, kolikor so trajale borbe ne varšavskih ulicah in barikadah. DRAGOLJUB MII IVOJEVIC Gustav Sterniša sedemdesetletnik Kdor kupuje ali je kupoval svojim otrokom knjige, je med temi gotovo naletel tudi ' na avtorja Gustava Sternišo. Cela vrsta je teh Sterniševih mladinskih pravljic in zgodb: «Dedek jeiz (pesmi), ((Harmonikar Bin-čeku, «Riba Feronikan, ((Beli slon», »Zlati šotoriš, «V-ganken, eModra golobico», eCenčara,», ((Pravljičen, »Slike«, «Miška«, . «Lokvanj« so ljubezniva darila, ki jih je poklonil Gustav Sterniša slovenski mladini. Gustav Sterniša ni samo mladinski pisatelj in pesnik. Pred vojno so zbudile pozornost zlasti njegove ((Satire« z imenitnimi ilustracijami slikarja Hinka Smrekar ja. Izdal je tudi dve pesniški zbirki ((Za soncemn (1916) in «Zvoki in žarki« (1937) ter ima pripravljeno novo zbirko «Zrcalon, ki je rezultat njegovih zrelih let. Nepregledna je vrsta njegovih črtic in povesti, ki so raztresene po mat oae vseh naših predvojnih revijah, časopisih in mladinskih periodičnih listih. Napisal je tudi več mladinskih iger, kot so dAhasverov i škornji», ((Ku- rent. in njegove gosi i« in ((POvodnjakova hči«. Njegove humoreske izhajajo v Tedenski tribuni (TT) in ima jih pripravljenih za celo zbirko. Kdor ima vpogled v naše literarno življenje zlasti med obema vojnama, bo imel občutek, da je Gustav Sterni-ša živel in deloval nekako ob obodu našega književnega ustvarjanja zlasti še zato, ker se je — razen t «Satiramh — uveljavil predvsem s svojimi mladinskimi spisi. Toda globlji vpogled v njegovo življenje bo pokazal nenavadno zanimivega moža, ki je šel skozi vrsto najrazličnejših poklicev, dokler se ni z vztrajnostjo, skromnostjo in podjetnostjo toliko osamosvojil, da se je mogel ves posvetili samo pisateljevanju. ' Njegova življenjska pot je nekako »tipična«, čeprav ne pogosta, za pisatelje, ki so rasli — nekoliko mlajši — v senci slovenske moderne. Tem avtorjem je Listna posebna skrb za lepo slovenščino, za preprost in neizumetničen izraz in za domačnostno tipi-ko. Gustav Sterniša je Gorenjec. Rojen je \bil 6. avgusta 1887 v Kranju. Oče mu je bil čevljarski mojster. Pisati je začel s 16. letom in prva pesem mu je bila objavljena v ((Domačem prijatelju« Zofke Kvedrove. Služboval je najprej pri sodniji, nato je postal dramski igralec v Ljubljani in v Mariboru in je nastopal zla-.'j sti v karakternih in kara k-1 terno komičnih vlog,ah. Po- tem je postal spet uradnik in nato ravnatelj pri nekem lesnem podjetju, ves ta čas je pisal, dokler ni dal vsem tem poklicem slovo in se posvetil samo pisateljevanju. Marsikatera njegov,a knjiga je izšla v samozaložbi in med obema vojnama si ga srečal kjerkoli po Sloveniji, ko je kot neutruden popotnik skrbel za razpečavanje svojih knjig. Gustav Sterniša je eden od najljubeznivejših družabnikov, kar jih poznam. Dejal bi o njem, da je nekakšen ((soliden bohemn, po postavi je velikan, toda njegove oči gledajo otroško zaupljivo izza naočnikov. Segav je in tudi njegove «satire» so bolj hudomušne kot strupene. V njegovi družbi si se seznanil s celo vrsto zanimivih ljudi, od katerih so mnogi že pokojni, Tak je bil eden od naših najbolj svojevrstnih slikarjev — grafikar Hinko Smrekar, taka sta bila večna bohema — brata Radivoj Peterhn-Petruška m Lojze Peterlin-Batog in še cela vrsta toplih in prijetnih ljudi, za katere bi dejal, da so bili «brez zlega» in resnično «ljudje dobre voljen. Na mnoga letal VLADIMIR BARTOL SREZ BESED n 9 n VAroo ■i — 6. avgusta 1957j G«riško>beneški dnevnik Uspehi videmskega sporazuma v Beneški Sloveniji V juliju zabeležili nad 15.000 obmejnih prehodov Največji promet je bil na bloku pri Stupici, kjer je prišlo v Italijo s propustnicami 3.739 jugoslovanskih državljanov, odšlo v Jugoslavijo pa 2.974 italijanskih državljanov Čeprav so se koristi videmskega sporazuma beneški Slovenci in drugi prebivalci 10-ki-lometrskega pasu od Trbiža do goriške pokrajine kasneje zavedli, vendar so pristojne oblasti v juliju zabeležile že takšne številke v obmejnem prometu da opazovalca lahko spodbujajo še k bolj optimističnemu gledanju na izkoriščanje možnosti, ki jih daje obmejnemu prebivalstvu omenjeni sporazum?. Obenem je ta mali obmejni promet nekako spodbudil tudi ljudi, ki jmajo potne liste, da obiščejo sosedno državo in kraje, ki so posebno ob vročih poletnih dneh pravo vabilo za krajše izlete, pa tudi poletna letovanja. V juliju so na vseh obmejnih prehodih v Beneški Sloveniji zabeležili skupno 15.928 prehodov. Italijanskih državljanov, ki so odšli s propust-nico v Jugoslavijo je bilo v juliju 3.666, jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Italijo pa 10.322. Kmetov, ki so izkoristili dvolastniške pro-pustnice za delo na svojih zemljiščih v Jugoslaviji je bilo 3.524; jugoslovanskih kmetov, ki so prišli tostran meje pa 2.072. Največ prometa so seveda zabeležili na obmejnem prehodu pri Stupici, kjer je prešlo državno mejo v preteklem mesecu 2.947 italijanskih državljanov in 3.739 jugoslovanskih državljanov. Sledi obmejni blok pri Učeji, obmejni blok pri mostu Vittorio, pri Cepletišču, pri Dreki, pri mostu Klinac, v občini Praprotno itd. Največ državljanov, ki so prešli mednarodni blok pri Stupici je bilo v juliju italijanskih in sicer 64, ostalih tujih državljanov pa 24. Precejšen je bil tudi promet z avtobusi, ki vežejo Čedad s Kobaridom in Tolminom. Na teh avtobusih se je v Čedad pripeljalo v juliju 1.241 jugoslovanskih državljanov in 356 italijanskih državljanov, v glavnem imetnikov propustnic. 'dgr letošnji nadižki festival dosegel svoj namen in bo drugo leto brez dvoma še bolj obiskan. «»------- Goriški visokošolci izbrali svojo «miss»! V soboto zvečer so goriški visokošolci le uspeli imeli plesno prireditev, ki so jo preteklo soboto morali zaradi slabega vremena odložiti. Vi-sokošolcem in njihovi tekmovalni komisiji je bila najbolj všeč komaj 17-letna Annama-ria Grossi, ki obiskuje 1. klasični licej v Gorici. Nova lepotica goriških visokošolcev je prijetna blondinka, kateri so udeleženci visokošalske prireditve želeli, da bi imela takšen uspeh tudi v bodočem študiju na liceju in na univerzi. Vpisovanje v goriški Dijaški dom Dijaška Matica v Gorici obvešča dijakinje in dijake, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu 195)7-1958 prositi za sprejem v Dijaški dom, da morajo vložiti prošnje za ta sprejem do 31. avgusta. Prosilci naj natančno in vestno izpolnijo obrazec, ki ga do be od 15. avgusta dalje v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Prošnji je treba priložiti rojstni list, družinski list (na navadnem papirju), zadnje šolsko spričevalo in zadnje vzgojno (za bivše gojence). Prošnjo naj podpišejo starši ali pa skrbniki. Kam dovede pozabljivost V stanovanje prišla le s pomočjo gasilcev Pozabljivcev je med nami mnogo več kakor si domišljamo. Tako je mogla na žalost ugotoviti v nedeljo ob 11. ponoči tudi gospa Bianca Po-lessello iz Ul. XXIV. maggio 17, ki je hotela v stanovanje, pa se je šele pred vrati zavedla, da je ključe pustila doma. Zenski ni preostalo nič drugega, kakor, da je poklicala na pomoč goriške gasilce. Ti so prišli v Ul. XXIV. maggio z rešilnim avtomobilom in dolgo lestvijo, po kateri so splezali v tretje nadstropje, kjer so s silo odprli okno stanovanja in v njem poiskali ključe, brez katerih Polessel-lova ne bi mogla v lastno stanovanje. ................................ nuni Lepo vreme omogočilo prijeten nedeljski oddih Ali bomo imeli za veliki šmaren tudi takšno vreme ? - Mnogi so že izbrali svoje izletniške točke Uspeh tridnevnega festivala na Nadiži Prireditelji beneškega festivala na Nadiži so končno imeli srečo. Lepo vreme, ki je trajalo vse tri dni od sobote pa do včeraj ponoči je dovolilo, da je že tradicionalni festival imel med številnimi obiskovalci zaželen učinek. Veličasten prostor ob Nadiži je bil napoljenjen z lepo okinčanimi kioski, gledališče na odprtem dovolj prostorno in plesišča od Nadiži, tik romantičnega iposta kot nalašč za ljubitelje veselih zvokov. Čeprav so imeli prireditelji mnogo stroško" in nekateri trdijo, da celo več kakor dobička, pri čemer je treba upoštevati škodo, ki so jo utrpeli preteklo soboto, je ven- Tudi preteklo nedeljo so ljudje pričakovali s strahom, saj se je v soboto popoldne nenadoma ulil dež in mnogi se niso mogli odločiti za popolni nedeljski oddih ob morju ali v. planinah. Vsekakor pa jih je nedeljsko jutro potolažilo, saj je bilo toplo in sončno. Mnogi so zato odšli že zjutraj v Sesljan, Devin in nekateri celo v Gradež; popoldne pa je na bloku pri Rdeči hiši kar mrgolelo različnih vozil, predvsem vesp in lahkih motociklov, s katerimi so ljudje odšli na krajši izlet onkraj meje. Vsekakor je bila nedelja zelo prijetna in upati je, da se vreme ne bo skisalo in nam bo omogočilo lep veliki šmaren, za katerega se že mnogi pripravljajo, izbirajoč ta ali oni izletniški kraj, ki naj bi jim nudil istočasno zabave in oddiha. Rojstva, smrti in poroke V goriskl občini je bilo od 28. junija do 3. avgusta 13 rojstev, 10 oseb je umrlo, oklicev je bilo 11, porok pa 8. Rodili so se: Maurizio Bao-delli, Andrea Barba, Gabriel-Ia Glessi, Patrizia Mosetti, Pod okriljem ZSPD v Gorici gostuje SNG iz Trsta v soboto 10. avgusta ob 20. uri na PROSTEM v STANDREZU s komedijo J. Patricka »VROČA KRIn in v nedeljo 11. avgusta ob 20. uri s Pregarčevo veseloigro »SAGRAa Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli in eno uro pred predstavo pri blagajni na dvorišču Konzumne gostilne. Annamaria Venuti, Annamaria Lazzeri, Patrizia Caprara, Claudio Roset, Giulio Pušnar, Marko Sošol, Carlo Troncar, Mariagrazia Gratton, Gianm Cozzi. Umrli so: 76-letna Ana Mra-kič, 50-letna Antonia Groso- vin por. Bernardis, 74-letni kmet Antonio Michelussi, 8?-letna gospodinja Gon Rosa por. Qauirio, 44-letna Tran-quilla Petterin, 71-letna babica Giovanna Stobel vdova Leon, 58-Ietna kuharica Marija Stanta vdova Devetak, 52-letni šofer Bruno Zanitzer, 78-letna Maria Callister in 9-let-ni dijak Federico Mecca. Oklici: čevljar Elio Crapiz in Gmetta Modrian, Peppino Verdoliva m Giuseppa Orati, agent javne varnosti Alfonso Marotta m Iolanda Guerra, o-ficir Ovidio Tunis m Luisa Specchia, državni uradnik Giuseppe Fontana tn učiteljica Marija Gabrijelčič, dr. Al-do Monti in farmacrstka dr. Rita Becocci, dr. Pasquale Ca-labrd in profesorica Italia Co-melli. delavec Diego Fioreiii in EcTvina Gomišček. finančn-brigadir Mario Fioreiii in šivilja Claudia Dogam, visofeo-šolec Giuseppe Morace in Marija Rajer, trgovec Albert Fie-gel in Lucia Furlan. Poroke: mehanik Marcello Caudek in Villiana Fiorenin, delavec Ottavio Zacchigna in uradnica Oiga Klarič, mizar Mario Grahelj in Sonja Kosovel, sodnik Mario Cressati in profesorica Anita Russian, delavec Ivan Gregorič in Danje-la Petejan. major ital. vojske Mirto Martellucci in uradnica Valentina Marchiori, finančni stražnik Arturo Simeoni in šivilja Mandina Tribusson, a-raanik Antonio Brancati in Silvana Volpi. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo na JKorzu Verdi 17, tel. 27-89. Sp k Zmaga Anglije v dvoboju s Francijo LONDON, 5. — Nekaj današnjih rezultatov z lahkoatletskega dvoboja med Veliko Britanijo in Francijo: Disk: 1. Carr (V.B.) 49,53 m; 2. Grisoni (Fr.) 49,53. 440 yard z zapr.: 1. Farrel (V.B.) 52”5; 2. Metcalfe (V.B.) 52”9. 100 yard: 1. David (Fr.) 10”2; 2. Box (V.B.) I0”2. Milja (izven dyoboja): 1. Wood (V.B.) 4’02”; 2. Everett (V.B.) 4’06 ’. Krogla: 1. Rowe (V.B.) 16,68 metrov; 2 Savidge (V.B.) 15,74. 880 yard: 1. Rawson (V.B.) 1’51”. 6 milj (9.656,80 m): 1. Alain Mimoun (Fr.) 29’22”2; 2 Knight (V.B.) 29’40”2. Troskok: 1. Ene Battista (Fr.) 15,80 m (nov franc, rekord); 2. Wilmshurst (V.B.) 15,16 m. Palica: 1. Elliott (V.B.) 4,19 m: 2. Balastre (Fr.) 4,11 m. 4x110 yard: 1. Velika Britanija 41”9. Končni rezultat: Velika Bri-tanija-Francija (moški) 118:94. Zenske: 80 m z zapr.: 1. Quinton (V. B.) 11”4; 2. Hopkins (V.B.) 11 ”5. Kopje: 1. Williams (V.B.) 42.06 m; 2. Pinard (Fr.) 38,62. 220 yard: 1. Henry (Fr.) 25”2; 2. Hiscox (V.B.) 25”4. Disk: 1. Giri (V.B.) 42,74 m; 2. Bretelle (Fr.) 40,59. 440 yard (izven dvoboja): 1. Ruff (V.B.) 57”4; 2. Leather (V.B.) 57”5. Višina: 1. Hopkins (V.B.) 1,62 m; 2. Etherton (V.B.) 1,60. Disk: 1. Giri (V.B.) 42,74 m; 2. Bretelle (Fr.) 41,18 m 220 yard (201,17 m): 1. Hen ry (Fr.) 25”2; 2. Hiscon (V.B.) 25"4. Končni rezultat Velika Bri-tanija-Francija (žensae) Senzacija v Bruslju Belgija v conskem premagala Italijo finalu za Davisov pokal Potem ko je v nedeljo Brichant premagal Merla, je Washer po prekinjeni igri in nadaljevanju v ponedeljek osvojil še odločilno točko Srednjeevropski nogometni pokal Budimpeštanski Vasas letos osvojil pokal Kljub veliki premoči novosadska Vojvodina ni znala doseči izdatnejše zmage kot 2:1 Brichant (Belg.) - Merlo (It.) 6:8, 7:5, 6:8, 7:3, 6:1 VVasher (Belg.) - Pietrangeli (It.) 6:4, 3:6, 6:8, 7:5, 6:4. Končni rezultat: Belgija - Italija 3:2. BRUSELJ, 5. — Letošnji finale evropske cone za Davisov pokal pomeni za italijanski tenis precejšnje razočaranje. I-talijani so prišli v Bruselj z veliko samozavestjo, kot da gre zgolj za potrebno stopnico, ki pa ne predstavlja nika-kih težav. Da pa le ne to vse tako gladko, se je videlo že prvi dan, ki je dal rezultat 1:1 namesto pričakovanega 2:0. Ko pa sta v soboto italijanska igralca osvojila zmago v igri v dvoje, se je zdela italijanska finalna zmaga zopet blizu, kajti malokdo je mislil, raa ne bi Italijani iz zadnjih dveh singlov vsaj enega osvojili. Vendar je prišlo drugače Merlo, ki je že v soboto izgubil proti Washerju, tudi v dvoboju z Brichantom ni vzdržal, čeprav nasprotnik razen nekaj dobrih udarcev ni pokazal posebno inteligentne igre. Pri Brichantu namreč dolgo traja, preden ugotovi, kako naj igra, da bo nasprotnika laže onesposobil. Naj bo kakorkoli, uspel je vendar v petih setih spraviti rezultat v rav-:3B I novesje: Belgija 3 — Italija 2. Odločilna je torej postala zadnja igra med Washerjem in Pietrangelijem. Odigrala sta tri sete in del četrtega, ko sta morala prekiniti, ker je nastopil mrak in se ni več videlo igrati. Pietrangeli si je osvojil dva seta, Washer pa enega in v prekinjenem je vodil z 2:1. Ijgro je bilo treba nadaljevati v poneaeljeK. Šlo je za niti cela dva seta — zadostovalo bi lahko celo manj kot en sam cel set — pa je vendar prišlo danes na igrišče okrog 7000 gledalcev. Dan je bil lep in vročina sko raj tropična. Igralca sta se borila zagrizeno in pri 5:5 zadnjič vzpostavila ravnovesje. Tu pa je Belgijec prevzel igro v svoje roke in osvojil nadaljnja dva gamesa. Set se je končal s 7:5 in stanje je zopet popolnoma enako. Občinstvo je silno navdušeno in burno ploskalo. V zadnjem in odločilnem setu prične Pietrangeli slabo in izgubi servis. Washer preide takoj v vodstvo, ki ga sicer Pietrangeli zopet zmanjša, toda Washer mu vendar uide, da vodi ze s 5:2. Pietrangeli se mu sicer nekoliko približa, toda Belgijec le še najde moč, da si osvoji še en game ter tako zadnji in odločilni set. Belgija je tako zmagala s 3:2 ter s tem dosegla uspeh. iiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiMifmniHiiiiiHiimitmiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiinriniiiuiiinin, ki ga megoče niti sama ni kdove kako pričakovala. Zmagala sta igralca, ki že sedem let skupaj branita belgijske barve v tekmovanju za Davisov pokal. Letos pojdeta v A-meriko, kjer pa najbrž ne bosta mnogo opravila. Med italijanskimi igralci se je letos s svojo neuspešno igro «odli-koval» zlasti Merlo, k: je sicer med igro . podlegel tudi raznim motnjam, ki niso v zvezi s samo igro. Vsekakor pa bo letošnji Bruselj tudi nauk za bodočnost, da se nikoli ni treba čutiti zmagovalec, še preden se je igra začela. «»-------- ZDA - Brazilija 5:0 BROOKLIN, 5. - Teniški igralci ZDA so odločili dvoboj z Brazilijo za Davisov pokal v svojo korist s 5:0. ZDA bodo imele nadaljnjega nasprotnika zmagovalca vzhodne cone Filipine. Zmagovalec iz tega dvoboja bo nastopil proti zmagovalcu evropske cone Belgiji. « # * * VICHY, 5. — V finalu za pokal Galea je Španija premagala Italijo s 4:1 in z enakim rezultatom je v dvoboju za tretje mesto premagala Nemčija Jugoslavijo. IIIHIlIllIltltllllllllllUIIUIIflllllUMIIllllllllllllllTniMIllllllllMlIllllMlllllllllllllHiiiiiiHIIIIIIM Lep uspeh Jugoslovanov na mednarodnih igrah v Moskvi Mihalič prvi v maratonskem teku Bezjak z metom čez 62 m drugi Baraldi se je zelo približal italijanskemu rekordu na 1500 m MOSKVA, 5. — Nedelja je bila na mednarodnem mladinskem festivalu v Moskvi srečen dan za jugososiovanske tekmovalce. Že priletni Franjo Mihalič je dosegel enega svojih najlepsih uspehov: zmagal v maratonskem teku in sicer s časom, ki je za progo, po kateri so tekli tekmovalci, znatno boljši od dosedanjega rekordnega časa. Tako je na tej veliki prireditvi že drugič zaplapolala na najvišjem jamboru jugoslovanska zastava. V lahki atletiki pa se je včeraj odlikoval še drugi Jugoslovan Bezjak, ki je v metu kladiva dosegel tako dober met, da se je predenj plasiral edino Krivonosov. Bezjak je pustil za seboj tekmovalce zelo znanih imen, ki so ze imeli krasne mednarodne rezultate, ko še Bezjaka «nikjer ni bilo«. Nedeljsko tekmovanje je bilo zelo privlačno, saj so marsikje podlegli svetovni rekorderji in kot zmagovalci so se pojavili doslej manj znani ljudje. Na 1500 m je tekel tudi italijanski tekač Baraldi, ki je kljub sedmemu mestu dosegel odličen čas, ki ni daleč od italijanskega rekorda. Lahkoatletika MOŠKI Deseteroboj: 1. Kutenko (SZ) 7294 točk; 2. Meier (Vzh. - KINO CORSO. 17.15: «Nežni spol«, J. Allison, J. Collins, v ci-nemascopu in v technico-lorju. VERDI. 17.00: «X. 3 akcija dinamit«, R. Pellegrin v cine-mascopu. VITTORIA. 17.00: «Jutrišnji ljubimci«, L. Bosč. CENTRALE. 17.00: «Velikam», J. Gabin. MODERNO. 17.00: «Džungla na kvadratu«, J. Curtis. POLETNI KINO. 21.00: »Po- slednji most«; na zahtevo občinstva Igra M. Schell. Nemč.) 7193; 3. Hengst (Vzh Nemč.) 6574: 4. Palui 6536; 5. Lassenius (Finska) 6475; 6. Roeder (Vzh. Nemč.) 6322; 7. Kahma (Finska) 6124; 8. Slav- kov (Bolg.) 5726. 1500 (linale): 1. Pipin (SZ) 3’41”1; 2. Sokolov (SZ) 3’41”7; 3. Jungwir?h (CSR) 3’41”7; 4. Valentin (Vzh. Nemč.) 3’42”2; 5. Rozsavoelgy (Madž.) 3’45”1; 6. Cikel (CSR) 3’46”9; 7. Baraldi (It.) 8’48”4; 8. Hojkinpu-ro (Finska) 3'49”4; S. Okoro-kov (SZ) 3’50”5; 10. Neumann (Rom.) 3’51”4; 11. Gralevvsch (Polj.) 3’56’3. Troskok: A. F. Da Silva (Brazilija) 15,92; 2. Eymersson (Isiand.) 15,90; 3. Sčerbakov (SZ) 15,76; 4. Zingankov (SZ) 15,96; 5. Malzercik (Polj.) 15,60; 6. Cen (SZ) 15,54., 5000 m: 1. Szabo (Madž.) 13’ 51’8; 2. Lianke (Vzh. Nemč.) 13 52”; 3. Lawrence (Avstral.) 13’54”2; 4. Boiotnikov (SZ) 13' 54"4; 5. Jurek (CSR) 13 56”8; 6. Graf (CSR) 14’04”2; 7. Žu-kov (SZ) 14’10”8, Kladivo: 1. Krivonosov (SZ) 62,91: 2. Bezjak (Jug.) 62,35; 3. Samocvetov (SZ) 62,13; 4. Csermak (Madž.) 59,51; 5. Ruth (Polj.) 59,26 ; 6. Rescanescu (Rom.) 59.25. Niso se plasirali za finale: Tkacev (SZ) 58,54; Nibesh (Vzh. Nemč.) 58,43; Ciepli (Polj.) 57,88; Mugiček (CSR) 57,68; Giovanetti (It.) 55,10. Maraion: 1. Mihalič (Jug.) 2.21’23”4; 2 Ivanov (SZ) 2.22’ 30”; 3. Popov (SZ) 2.24’04”2; 4. Kutorek (CSR) 2.24’06”; 5. Pueknen (Finska) 2.25’20”; 6. Sjemenov (SZ) 2.25’22”6: 7. Becker (Vzh. Nemč.) 2.26’30”4; 8. Manninen (Finska) 2.28’03”8. 4x400: 1. SZ (Šepilov. E- fishin, Rahmanov. Niholski) 3’H”1; 2. CSR 3’12”6; 3. Vzh. Nemčija 3’13”7; 4. Madžarska 3'18'T. ZENSKE 800 m: 1. Donath (Vzhodna Nemč.) 2’07”8; 2. Jermolajeva (SZ) 2'07”9; 3. Saszvari (Madžar.) 2’08 '7; 4. Otel (Rom.) 2'08”7; 5. Otkalenko (SZ) 2' 09”5; 6. Levicka (SZ) 2'09”8; 7. Muellerova (CSR) 2’10”5, 8. Kazi (Madž.) 2’10”5. , 4x100: 1. SZ (Krepkina, Itki- na, Popova, Dekonskaja) 46”; 2. Vzh. Nemčija 46' 3; 3. CSR 51 ”2. Sabljanje V moškeni turnirju je prva Madžarska, slede 2. Francija, 3. SZ, 4. Poljska. Plavanje 100 m metuljček, ženske (finale): 1. Posniak (SZ) I’16”2; 2. SkOupilova (CSR) 1’16”6. 100 m hrbtno ženske: 1. Bot (Rom.) 1’15”4 (nov rekord i-ger); 2. Kamayeva (SZ) 1’15"4; 3. Bords (Madž.) 1’16”2. Izbrani tekmovalci za mednarodne univerzitetne igre RIM, 5. — Univerzitetnin mednarodnih iger v Parizu od 31. avgusta do 8. septembra, se bo Italija udeležila z moško in žensko lahkoatletsko reprezentanco, sabljaško moško in žensko reprezentanco, nadalje s teniško moško in žensko reprezentanco in s košarkarsko reprezentanco. Pač pa se ne bodo mogli iger udeležiti plavalci in vaterpolisti, ker jih piavalna zveza v tistem času verjetno potrebuje za druge nastope. Pozvani so bili sledeči tekmovalci (nekateri pa morajo biti na razplago za eventualni naknadni vpoklic): Lahka a‘letika — moški: Gnocchi, Lombardo, Ghisel-li, D’Asnach. Boccardo. Sar-germano, Archilli, Paoletti M., Fossati, Franzoso, Scavo, Sambo, Fontanella, Gimelli, Ro-veraro. Biavi, Colatore. Uli-velli, Ballotta. Chiesa, Trogu, Monguzzi, Guidi. Lievore G. Bonaiuto, Laliscia, Pamich. Na razpolago: Zciardullo, Gianmone, Martini F., Massar-di, Mazzagalli. Lahka .atletika — ženske: Leone, Peggioni, Taffi, Doro. Virgilio, Greppi, Mattana, Norsa, Masoero, Ricci E., Paternoster. Košarka: Cernich, Costanzo, Pamilio, Geminiani, Paoletti R„ Chia-ria, Giampieri, Riminucci, Zorzi, Saraagna, Forti, Ft-on- zoni, Pien, Bertini. Na razpolago: Galli, Paven, Fonta- na M., Nmchi, Cozzi. Poleg teh so pozvani še številni sabljači in. tenisarji, * 'Jf * SPLIT, 5. — Vaterpolo moštvo splitskega «Jadrana» je odpotovalo v Catanio, kjer bo 10. in 11. avgusta nastopilo na turnirju. «.)adran» je oslabljen, ker bodo v njegovih vrstah manjkali Cipci, Roje in Nardelii, ki so morali ostati na razpolago trenerju državne reprezentance za bližnja nastope v okviru velikega tekmovanja za «Trofeo Italia«, ki bo v Zagrebu. PENARTA (Wales), 5. — Znana kalifornijska plavalka na dolge proge Florence Chad-wick, ki ima že 36 let, je preplavala Bristolski preliv (10 milj) v 6 urah in 7’. S tern je daleč potolkla rekord, ki ga je pred 24 leti postavil Anglež Temme s 7 urami in 5’ tembolj pa še ženski rekord, ki ga je imela od 1. 1950 Wa-ležanka Jennie James z 6 urami in 29’. * * * FLORENCA, 5. — Igralci Fiorentine so odpotovali v Ca-maidoli, kjer bodo ostali od 15. avgusta, medtem ko se bodo potem preselili v Imprune-to, nekaj kilometrov od Florence. Pod vodstvom Bernar-ninija in Ferrera so odpotovali: Totos, Magnini, Cervato Chiappella, Segato, Scaramuc-ci. Bizzari, Graton, Montuori. Prini, Taccola, Carpanesi, Mar-tinelli, Pini, Orzan, Biagi in Lojacono. Med njimi ni Sar-tija in Robottija ki sta pri vojakih, ponesrečenega Virgili-ja in Brazilca Julinha, za katerega se še sedaj ne ve, kaj misli. V povratni finalni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal je v nedeljo v Novem Sadu pred okrog 24.000 gledalci «Vojvodina» premagala Vasas z 2:1 (0:1). Sodil je Mačko (CSR). Vojvodina je bila v veliki premoči, vendar njen napad tega ni znal izkoristiti. Tako je postal letošnji prvak srednjeevropskega nogometnega po-kala Vasas iz Budimpešte, ki je v prvi tekmi premagal »Vojvodino« s 4:0. »»------ Z novimi dokumenti Triestina proti Padovi MILAN, 5. — Glede tekme Padova - Legnano (12. junija 1955), za katero je Triestina prijavila neke nepravilnosti, je kontrolna komisija sklenila, da vzame v pretres še neki dokument, ki ga je predložil predsednik Triestine. Ko pa je za ta dokument zvedela Padova, je prosila tri dni časa, da lahko dokument prouči in pripravi nanj odgovor. Komisija je prošnji ugodila in prihodnje zasedanje bo 8. avgusta. Glede tekme Marzotto - Ta-ranto (2. junija 1957) pa je trener Senkey, ki ga Pro Pa-tria inkriminira, z nekim listkom. zahteval grafološko preiskavo. Temu je kontrolna komisija ugodila in sedaj bo treba čakati najprej rezultat preiskave. Za Menegottijem tudi Secchi k Romi RIM, 5. — Danes so se sestali igralci Rome. Spoznali so se z novim trenerjem Angležem Stockom. Poleg starih .-gralcev, so bile tudi nove pridobitve: Magli, Menegotti Griffith, Morbello in Mumes-so. Ni bilo Cnrsinija in najnovejše pridobitve Secchija, ki bo vsak čas prispel. Za tega je bil dogovor sklenjen pozno v pretekli noči. Roma je plačala za Secchija okrog 60 milijonov Schiaffino ostane pri Milanu MILAN, 5. — Po vesteh, Ki so javljale že definitivni prehod Schiaffina k Romi, je že prišla pred dnevi druga vest, ki je prvo popolnoma zanikala. Sedaj pa so v vodstvu Milana še enkrat in dokončno potrdili, da ostane Schiaffinc pri dosedanjih gospodarjih. Roma se je sicer že nekaj razburjala in grozila z neko prijavo, potem se je pa vse po- leglo. Očitno so pri Romi spoznali, da ima njihova teza trhle noge. V Milanu so pa vsi zadovoljni, saj so že navijači jirctestirali proti odhodu Schialfina in tudi mnogi odbornik Milana niso bili zadovoljni, da bi Urugvajec zares odšel v Rim. Za Bredesena se pa še vedno vodijo pogajanja — in zdi se, da se bodo po začetnih težavah uspešno zaključila — za prehod' k Udinese. Julinho pride nazaj? FLORENCA, 5. — Brazilcu Julinhu očitno ni toliko do milijonov, ki jih lahko zasluži pri Fiorentini, ker ne kaže nikakega posebnega navdušenja, da bi se vrnil v Italijo. Vodstvo kluba mu že nekaj časa pošilja brzojavke in eden od voditeljev kluba se je že pripravljal, da gre v Brazilijo in se dokončno pomeni z igralcem, kateremu se Fiorentina ne bi rada odrekla. Danes pa je imel z Julinhom pozno zvečer telefonski razgovor športni vodja Fiorentine Giachetti. Julinho je povedal, da se ne mara vezati za daljšo dobo. Rekel je, da ima že zelo staro mater, ki noče na stara leta odpotovati z njim, pa tudi drugi osebni in družinski interesi ga toliko zadržujejo, tla se ne more za daljšo dobo odstraniti iz domovine. Vendar je pripravljen vrniti se k Fiorentini, toda le za eno leto, nakar hoče biti spet svoboden. Če Fiorentina sprejme ta pogoj, potem je Julinho pripravljen pogajati se tudi za vsoto, ki naj mu jo klub izplača za angažma. Glede tega vprašanja je brazilski i-gralec mnenja, da bodo gotovo prišli do sporazuma. Giachetti je vse to sporočil predsedniku Fioren.tine Befa-niju. Pozno v noč se je zvedelo. da je predsedstvo Fiorentine menda vendarle pr,-pravljeno doseči dokončni sporazum na podlagi novih pogojev, ki jih je stavil Julinho. MELBOURNE, 5. — Bruno Visimtin (srednja kat.) je gladko premagal Mehikanca Raya Riojasa po točkah v 12 rundah. V prihodnjih dneh se bo Visintin vrnil v Italijo. K [INO ŠKEDEN J predva Obl ja danes 6. t.m. 1 pouk pelja 'timmi predvaja danes 6. in jutri 7. avgusta film Warner Color: «Ti si moja usoda» DORIS DAY — FRANK SINATRA KRAIGHER r kontrolor) 5KR0BAR ^ «No, no, gospod kontrolor ste vi? Lepo, lepo! Pa verjamete vi na spiritizem? Nekaj namreč je nad nami — ali za nami. ali pred nami, ali kako bi že rekel...« «Pod nami! »-se zasmeje Sever, plavolas, skoraj eleganten gospod pri štiridesetih letih; živo nasprotje starega kolege. Ta pa ga pogleda strogo: «Meni ni do šale.» A Sever se ne da ugnati: »Pod nami je namreč gotovo nekaj,» se hehlja razposajeno. »Ali zvezde niso gotove, ki so nad nami? In sonce in luna? Pa še kaj drugega?... Čitajte Flammariona!« Pa zamahne s palico, vtakne palec za telovnik in zarenči: «Mladine je sam cinizem, ba!» Tudi mene pogleda ljuto izpod naočnikov in stopi užaljen dalje. Prvi vtis mu je bil pokvarjen in znana je resnica, da zameriš človeku, če si bil vpeljan pri njem z malenkostno blamažo. Še Severju ni toliko zaračunil porednosti kakor meni — novincu — golo navzočnost pri omalovaževanju njegove duhovitosti. Na Košarjevi verandi že sede izletniki od Sv. Jedrti: notar Kurbus s svojo mlado in zalo ženko Lorico in triletno dolgolaso hčerko ter dr Njivar. Zadnji plane posUežljivo in nas povabi k mizi. Brea običajnega frivolnega nasmeha stisne Miliki roko in se žuri v zadregi krog nje. Topel je njegov pogled in nekoliko skesan. Na vsak način bi jo rad posadil poleg sebe in skoraj smešna je njegova pripravljenost, trpeti pokoro za pregreho svoje žene. Ona pa gleda mimo njega, ko da je steber in sede na drugi konec mize k meni. Prešerno se namuznem in si zmanem roke ter pogledam Njivarja pomilovalno: Vidiš, vidiš, pa bi bil ti pobral svojo rožico! Junak ravno nisi, prijatelj... A kdo je junak pred svojo boljšo polovico? V tem trenutku se vrne Sever, ki je stopil po svojo ženo. «Moja žena — moja Marija Pomočnica!« mi jo predstavi veselo in sede z njo tik Milike. «Ah, tudi jaz bi bil potreben take — Pomočnice!« vzdihnem prisiljeno. Cilika pa se zasmeje: «In bi morala biti ravno — Marija?« «Cecilija bi mi bila skoraj ljubša,« jo pogledam zaljubljeno. «Je bolj muzikalična,« pristavi Sever. Milika se zasmeje kratko in suho: »Na gramofon se razume.« Lukovjak pa zarenči: »Hvala lepa! še muzikalična naj bi bila!« In vsa družba prasne v smeh Gospa Severjeva, nekoliko neokretna debeluška, ki se varno stiska k možu. se skoraj zjoče od smeha: «Pri vas je bolje, da niste vi muzikalični — se mi zdi.« Lukovjal je namreč priznano nesrečen soprog. Njegova • žena je imela v davnih časih razmerje z nekim kaplanom, ki je bil slovenski pesnik — ali ga morda tudi ni imela. Mož je pač prepričan, da mu je bila nezvesta, in od takrat še ni izpregovoril z njo besedice. Če kaj potrebuje od nje, ji napiše listek in ga položi pod krožnik, če pa se zmisli ponoči, samo iztegne roko in jo položi na ženo. Njegova orjaška roka jo zapleni — brez priziva. Poleg njega ždi Bratko, s sključenim hrbtom, z rokami med nogami, gleda srepo mimo Milike in se z veliko muko tu in tam osmeli, da švigne s pogledom v stran in ujame vanj sladk; njen obraz. Malomarno odgovarja svoji sosedi gospodični Heleni Mavričevi, učiteljici pri Mariji Pomočnici, ki je bila prišla s Severjem in njegovo ženo in bi rada zaplela kolege v pogovor o stanovskih vprašanjih. Bratko samo zmigava z rameni in posesava svojo ustnico — najbrže nima smisla za te stvari. »Poglejte, kaj delajo na Kranjskem z učitelji! Nikdar ne moremo biti za delitev deželnega šolskega sveta!« se razvnema učiteljica. cVi torej mislite: rajši z liberalnim Nemcem kakor s klerikalnim Slovencem?« se oglasi dr. Njivar- Lukovjak pa se zgrozi: «Proč s farji! Nikdar s farji!« On ima že zaradi svoje žene piko nanje. Tu se vmeša Sever in udari z roko po mizi: «škandal! Resolucija našega zbora proti delitvi je naroden škandal. To bi bil prvi korak — proč od Gradca! In važnejša je korist vsega naroda kakor oškodovanje take suhe vejice kot smo mi.» »Suha vejica! Učiteljstvo je suha vejica! Lep kolega!« se namrdne Milika prepirljivo. Notar pa dvigne roko preudarno: «Jaz bi svetoval k premisleku. Tudi meni se zdi prenagljen tisti sklep.« «Nič prenagljen!« rentači Lukovjak. «Ali naj gremo spet za mežnarje?« «Nikdar s farji!« se zlekne Milika ponosno. «Da bi morale zopet roke lizati nečednim kutarjem?!« Ironično jo pogledam: ona je že, namreč lizala roke nečednih kutarjev. A Sever zaključi odločno: «Proč od Gradca! Rajši s slovenskim farjem, pa če je črn kot hudič, kakor z Nemci, ki ne vedo, kako bi nas prej pomeli s teh goric. Mislim, da nimamo ravno preveč časa za odlašanje.« In čez trenutek, ko se nihče ne odzove, še pristavi temno: »Tu se je zopet pokazalo, koliko nemškutarstva tiči med nami- Skritega nemškutarstva, ki samo čaka, da se ponudi Nemcem za dobro službico. To so ljudje, ki se delajo liberalne samo zato, da se laže ogibljejo boja proti Nemcem. Ker se namreč izgovarjajo, da se jim studi skupno delo s klerikalci, jim torej sploh ni treba nastopati za narodnost. V resnici pa so oportunisti in vladni sluge, ki jim tako ni za prepričanj«, temveč za kariero.« »Ampak dovolite, gospod nadučitelj,« začenja dr. Njivar previdno. «Kolikor jaz poznam slovensko učiteljstvo, je vendar povečini iskreno narodno in napredno.« «Vi me — upam — ne bodete sumničili, da podtikam našemu učiteljstvu ono naziranje?« hiti Sever ves razgret. «To *C PfC!™’ ^ skriva svoje prave obraze kakor noj svojo glavo. A od teh so se dali vsi drugi zavesti v tisto prazno ‘frazo o kranjskem vzorcu.« «Pravzaprav je res: tam doli so vladali do zadnjih let liberalci, pa niso uredili plač učiteljstvu.« »Ce pa ni bilo denarja!« jih zagovarja dr. Njivar »In zveza z Nemci je ovirala.« »To so zastarele stvari O tem ne govorimo. Kaj pa ta preganjanja zadnji čas? Ta strahovlada korumpirane Slom-skarije? Pojdite mi s farji! Proč s farji!« zarobanti zopet Lukovjak. »še eno pivo, gospodična!« «Kranjski Slomškarji bi bili pri nas nemškutarji In naši Demškntarji bi bili tam doli Slomškarji,« odvrne Sever mirneje. Milika pa ga premeri zaničljivo od strani in sikne strupeno: «Menda se tudi pri nas že oglašajo Slomškarji!« «Prosim?» udari Sever po mizi. Oči se mu zaiskre in prsi mu planejo. Pa se pomiri šiloma m stisne med zobmi: «Zenska molči v cerkvi! Brigajte se za svoje cunje!« In Milika v jok... Bratko je bled. Sloki hrbet se mu vzravna, tikev na ramah se mu stresa in prsti mu nervozno vlečejo tistih par nevidnih ščetinic pod nosom- Oči mu votlo buljijo v Miliko, naravnost vanjo vpijejo prisego, da pojde v ogenj zanjo, če samo s prstom migne. A nesrečnica ne migne s prstom, ker od solz ne vidi junaka. Gospodična Helena sedi s prekrižanima rokama in opazuje z zanimanjem prizor. Ona, ki je bila izzvala ta prepir, je ostala edina mirna in resna s svojimi sanjavo motrečimi očmi. In z isto pozornostjo, kakor je zasledovala živahno debato, se obrne zdaj proti notarju, ki je povzel besedo, da spravi zabavo v tok. 0.Nadaljevanje sledil