I1 Ì£ JO ! s-* a « • ÌI i| Leto II. - Ur 5.—, Jugolir 3.—, Din 3.-- Trst, 23. januarja 1947 Štev. 52 Valutno vprašanje in neodvisnost Eden izmed problemov, katerega rešitev življenjsko interesira tržaško ljudstvo, je problem valute bodočega Svobodnega tržaškega ozemlja. Od pravilne rešitve tega problema, ki bo v korist večini tržaškega ljudstva, zavisi njegova svoboda, neodvisnost in nemoten gospodarski razvoj. O načinu rešitve vprašanja valute STO obstaja več mnenj, oziroma več predlogov. Načelno so-možne tri rešitve: dinar, lira. ali nova valuta Ni nobenega dvoma, da bi bila najboljša rešitev uvedba dinarja. Tržaško svobodno ozemlje bi s tem dobilo vaiolo. ki je stabilna; kajti jugoslovansko načrtno gospodarstvo ne pozna kriz. Druga rešitev naj bi po mnenju nekaterih bila lira, ki je sedaj y veljavi, ki pa jo že iz lastne izkušnje poznamo kot nestabilno. Tržaško ljudstvo torej nima zaupanja vanjo. . Tretja možnost je uvedba nove valute, ki pride v smislu določb statuta tudi edina v pc'tev. •* ’• - Prva in druga rešitev valutnega vprašanja bi torej odpadli, ker se bo pač treba držati določb statuta in v tem okviru najti najboljšo rešitev, ki bo v interesu ljudstva in tržaškega gospodarstva Vendar obstoja še en predlog: na STO naj bi ostala metrolira vsaj še nekaj let v veljavi. V čem je bistvo tega predloga, je jasno. V interesu predstavnikov italijanskega kapitala bi pač bilo. da bi STO ostalo z valuto še naprej povezano z italijanskim gospodarstvom. Gospodarstvo STO-ja bi bilo torej odvisno od gospodarske politike Italije in bi seveda moralo nositi zato tud; liziko nestabilnosti italijanske valute hi rizi-kq še večjega razvrednotenja italijanske lire! Če vento, da imajo tudi Angleži naložen svoj kapital \i Italiji, nam je takoj jasno, zakaj se je za ta predlog navdušil tudi angleški finančni izvedenec pri Svetu zunanjih ministrov gospod Jebb Ker so določbe statuta bile v celoti sprejete in potrjene, bi bila možna rešitev samo v okviru njegovih določb in torej bo v teh možnostih treba najti rešitev, ki bi po eni strani nekoliko omilila napake mirovne konference. po drugi pa kar največ koristila veliki večini tržaškega liudstva. Ker bo torej moralo STO v okviru določb statuta imeti lastno valuto, nastane jasno tudi vprašanje njenega kritja. Kje bo STO našlo tako kritje? Zlata STO nima, sicer pa tudi ni nujno potrebno, da bi bila valuta STO krita v zlatu ali devizah, ako bo le internega značaja in neodvisna od trgovske plačilne bilance. Kritje bi moglo obstojati: 1) iz premoženja (nepremičnine, podjetja, •imovina ER.1 F IN M A RE itd); 2) iz deviz, ki bi jih emisijska banka prejela, kot del zneska dolarjev, o katerem so razpravljali v New Torku; T) iz eveiihielne odškodnine za vojno ško-. do, odškodnine za Škodo,- t>i io je povzročila fašistična Italija, posebno slovanskim gospodarskim ustanovam in odškodnine A MG za liporabo tržaškega pristanišča; • 4) iz zlata, ki bi si ga' s časom nabavila emisijska banka kot rezervo. Tudi glede vprašanja • jamstva valute je več predlogov. Vendar je za . gospodarstvo ' STO, in tržaškega ljudstva najbolj ugoden tisti, po katerem bi za novo valuto jamčilo solidarno več držav, in sicer : Jugoslavija, češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Italija, pod .odkriljem OZN. . S tem predlogom v zvezi bo treba še rešiti vprašanje tečaja nove tržaške valute v osnovi do valut omenjenih držav. Ugodnost tega predloga, poleg solidarnega " jamstva je še v tem. da ta predlog vsebuje solidno podlago za sklepanje kupčij in tako pospešuje v interesu razvoja tržaškega gospodarstva trgovinske stike, z zaledjem. Ta povezava je tudi v skladu z naravno orientacijo tržaškega gospodarstva na zaledje. Predlog s du Bfuoaofinpvn) Tožbe mednarodnih „človekoljubov11 Trst ne more živeti ir. lastnih sredstev... BRANKO BABIČ Gospodarska bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja V naši sredini se zopet nahaja komisija štirih velesil. Tokrat so v našem mestu gospo-darsko-finančni izvedenci z nalogo, da na mestu ugotovijo možnosti gospodarskega življenja Svobodnega tržaškega ozemlja, čeprav se ob prihodu te komisije niso vršile podobne politične predpriprave in mobilizacije najširših ljudskih množic, kot je bilo to lani ob prihodu razmejitvene komisije, vendar so delo in sklepi sedanje gospodarsko-finančne komisije zelo važni za bodoče življenje STO-ja in njegovih državljanov. Zato mislim, da je potrebno tudi s stališča interesov širokih plasti prebivalstva povedati, kako «i zamišljamo življenje v okviru STO-ja in za kakšne cilje se je tréba tudi boriti, da bo to bodoče življenje za najširše ljudske množice čim boljše in svobodnejše. Ne mislim zaiti v podrobnosti, temveč se hočem dotakniti samo načelno bistvenih stvari, ki naj nam služijo kot orientacija pri obravnavanju teh vprašanj. Glede valutnega vprašanja, ki ga pa tukaj sicer ne mislim obravnavati, ker šem mnenja, da bo' treba o tem vprašanju raziskati . še določene elemente, ki bodo odločilni'pri presoji tega vprašanja,” n^j samo mimp^rede omenim, kakorkoli'se bo to vprašanje postavljalo, da nam mora biti že danes jàsnp, da bo'rnoralo STO imeti svojo lastno valuto. Zavedati se moramo važnega in osnovnega dejstva, ko - postavljamo vprašanje v’ zvezi' s finančno-gospodarskim položajem bodočega. STO-ja, da nàs mora v.oditi, povsod misel njegove čim večje finančno-gospodarske neodvisnosti. Kot posledica takega stališča bo STO moralo zaščititi svoje gospodarstvo s carinskimi mejami. .-2 Izmed važnih vprašanj, ki jih bo obravnavala finahčno-ekonomska komisija, je vprašanje . proračuna in njegovega kritja. Màrsikdo-je aihenjp,'da. STO ne bo sposobno kriti z lastnimi, dohodki vseh upravnih. stroškov. Zatp se bo, verjetno tukaj postavljala zahteva po neki stalni letni subvenciji Organizaciji združenih narodov, ali pa bodo celo zahtevali posojilo od držav, ki bi to posojilo rade dale. Vse te tendence iskanja pomoči od zunaj za kritje stroškov proračuna in s tam dokazovanje, da STO ne more samo krili svojega proračuna, gredo za tem, da se obdržita nad STO-jem nek stalni gospodarski pritisk in kontrola, kar jasno ni v interesu STO-ja in njegovega prebivalstva. Splošno prepričanje je, da bo STO sposobno kriti svoj proračun z lastnimi dohodki. K temu je treba pripomniti, da sc bo moral v prvi vrsti preurediti in še v večji meri omejiti ves upravni, aparat, ki ga ZVU ni skoro v ničemer spremenila, aparat staro fašistične Italije in zgrajen z vsedržavne perspektive. Prefekture in vsi njeni uradi, razne druge ustanove in uiadl, ki so bili- zgrajeni razen z vsedržavnega vidika čisto fašistične kolonialne in imperialne politike na teritoriju Julijske krajine, se morajo ukiniti, nekatere pa je treba omejiti na četrtino ali celo petino sedanjega osebja. Oe bomo šli s takšno perspektivo k izdelovanju proračuna, bomo prišli na minimalno postavko mesečnega proračuna, posebno še, če bomo nekoliko preuredili današnji davčni sistem, ker sedanji italijanski ne ustreza, jo zastarel in ni progresiven. Poleg tega bodo dohodki carin tako veliki, da bodo celotni dohodki STO-ja večji od izdatkov in ne bo treba iskati nobene pomoči od nikoder. Marsikdo bo vprašal, kdo bo nosil stroške za investicije, ki jih je ZVU vložila za časa svojega upravljanja. To se nas, odnosno STO-ja prav nič ne tiče. Ce je ZVU opravljala določena obnovitvena dela, Je bila to samo njena dolžnost kot okupacijske oblasti. Zato mora to stroške za vzdrževanje upravnega aparata, vojske in vsega, kar je v zvezi z vojaško upravo, plačati Italija, ne pa STO. Sicer pa, mimogrede povedano, ZVU ni obnavljala tistega,' kar bi bilo res v interesu Trsta ~ industrije. Se bolj važno se ml zdi vprašanje bodočega gospodarskega razvoja STO-ja. Tu je vprašanje zaposlitve vseh delovnih sil na teritoriju STO-ja, v zvezi s tem obnovo Industrije, preskrba te industrije s potrebnimi surovinami, tržišče za industr. proizvode sto ii ... _ ki Ka bomo lahko krili iz lastnih dohodkov, l-i " ^ la(iJcvJa (s tem v zYezi se postavlja vprašanje vrnitve vseh tistih ladij, ootrrbni aVn"1 a!i P,'ivatnUl ustnno>' STO-la> ln kP“««P prehrana in dobava živil, ki Jih Lr'el.lvu 1 9V torIJ‘ srr° pre*ivlJa s SVOJIrai kmetijskimi pridelki samo eno petino svojega ' Os.hjv'Ì ^'W, 0Stal° u' n'olal° vvužati. Zdi se mi potrebno v zvezi s tem poudariti sledeče: in se , R,gospodar3tva »»o™ biti nedvomno njegova Industrija, če bo industrija delala uiožnostf e* ° tUCli Tl'St P,osPcriral In Siroke množice delovnega ljudstva bodo imele °d lazvoJa in de,a ind"s,rijc ne bodo živele samo delovne množice, f ak ludi biroki srednji sloji, trgovci, obrtniki, uradnik*! itd. usme^r 'ie s-lišče' Cia more Trst žlvetl izključno kot trgovsko mesto in temu primemo vseh .1 are «ospoda»tvo. Prvo, kar ni mogoče, je dejstvo, da trgovina ne more zaposliti obrtni v !‘nOV’ dlUKo: če ni industrije in velikih množic delavstva, komu naj trgovci ln ob trm v.p°tem Pro!laJajo svoje blago? če mislijo tisti, ki so mnenja, da Trst lahko živi samo v d ' , wamo na tiste 'rgovce, ki bodo prekupčevali z blagom iz ene države preko Trsta trimleev t, U°’ ^ 80 pi'a,Vi •8a“‘P na tranzitno trgovino, misUjo 'samo na ozek krog vele-' leto* . * . ln tti mar, kako bo živelo ljudstvo. Nam pa mora iti prvenstveno za te široke industrija8 0 e' tudi mnenja, da mora biti osnova gospodarstva Trsta njegova V zvezi .s tem se bo postavilo pred STO vprašanje njegove gospodarske povezave z ostalim svetom, kjer bp lahko dobilo potrebe svoje Industrije, .prehrane itd., vse,' kar bo potrebovalo, istočasno pa Izvažalo svoje industrijske produkte. Tukaj se bo mollilo STO. orientirati na takšno gospodarsko politiko, .kl nju, bo priqesl*čim več koristi in čim m/nj stroškov. To se pravi, da bo moralo iskati tržišče za svjojo produkte kjer bo.lahko za kompenzacijo dobilo skoro vse, kar potrebuje (surovine za industrijo, živila, tekstilne proizvode). ... _ „ .....i Pri tem pa se' prgd nas ponovno postavlja, naše staro stališče, da se Trst lahko gospodarsko razvija ln krepi samo z najtesnejšo povezavo s svojim neposrednim in naravnim zaledjem, t. J. z Jugoslavijo in srednjo ter vzhodno Evropo. ... kje bomo pa denar jemali LENIH vodnik in simbol delovnega ljudstva; % 21- januarja cb triindvajseti obletnici Leninove smrti se jo delovno ljudstvo vsega sveta zopet poklonilo spominu velikega vodnika, ki mu jo • prvi pokazal edino pot . bprbc in, zmago. - ■ . Vse svojo življenje jo Lenin posvetil delu za ljudstvo- Revolucionarnemu gibanju, so je priključil, ko mu jc bilo Selc 17 let. Leta 1805. jo bil aretiran in kmalu pregnan v Sibirijo. Niti v ječi in pregnanstvu rti nehal z revolucionarno borbo- Leta 1900. je odšel v inozemstvo, kjer je : ustanovil časopis »Iskro«, s katerim . je pripravljal revolucijo: 1905- so jo : vrnil v Rusijo, da bi neposredno vo- -eli1 revolucionarno gibanje. ,, Prva ruska revolucija je bila leta’ 1905. premagana. Lenih jo odšel zopet v inozemstvo, kjer je razvijal veliko revolucionarno aklivinost- ’ Leta 1912. je na Leninov predlog postavila partija boljševikov na čelo revolucionarnega dela v Rusiji Leninovega zvestega prijatelja in sobojevnika, J- V. Stalina. Ko je bi! aprila L 1917. caiizem pregnan, jc Lenin prišel v Petrograd. Vodja revolucije je povedel narod k zmagi Pod vodstvom Lenina in Stalina so delavci in revni kmetje Rusije izvršili oktobra 1917. največji preobrat v zgodovini — socialno revolucijo- Oblast so prevzeli sovjeti-Za predsednika sovjetov ljudskih komisarjev — vlado je bil izvoljen Lenin. Narodi, je tedaj govoril Lenin, morajo biti svobodni ih enakopravni. Za ta cilj je žrtvoval Lenin vso svojo ogromno energijo, ki, jo tudi sovražniki novega reda nikakpT. niso podcenjeval; saj jo ob njegovi. smrti takratni buržujaki nemški list -»Pragcr. Tagcbkitt« zapisal :. »Velik, nedosegljiv in grossen se 'mm zdi Lenin tudi mrtev«. ” Smrt Lenina je na moč bolestno, zadela srca in stvar delovnih ljudi. Toda njegova smrt je .So bolj ostro podčrtala v očeh vsega sveta nje-. gov pomen, pomen voditelja svetovnega delovnega ljudstva- in če h« bil oblak sovraštva d0 njega, 6blak laži in obrekovanj okrog njegovega imena še bolj gost, nič zato: hi je moči, ki bi mogla zatemniti baklo, ki jo je dvignil Lenin v dušeči itemi poblazno’ega sveta- Lenin jc umrl. Dediči njegovega razuma in voljo živijo. Živijo iti delajo. . PO ŠIROKEM SVETU Od tedna do tedna » U. januarja se jc v Londonu začelo zasedanje namestnikov zunanjih ministrov, na katerem bodo proučevali nemfiko vprašanje» * De Gasparijevo potovanje po Ameriki se je končalo. Uvozna in Izvozna banka je dovolila Italiji posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev za oživitev Italijanske Industrije# » Po odstopu Byrnesa jo dal ostavko tudi na*, mestnik zunanjega ministra Donald Russel« * Na skupni seji Lancoskc narodne skupSčine in republikanskega Sveta jo bil Izvoljen za predsednika francoske republike socialist Vincenc Au-riol. ki le dobil 452 glasov, dočim so jih vsi ostali kandidati doblU 431# * Med Jugoslavijo In Madžarsko je bil sklenjes sporazum o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Promet Izmenjave bo znašal 159 do 200 milijonov dolarjev In bo trajal 5 let# * Italijanski zunanji minister Pietro Nennl je ob povratku De Gasperlja Iz Ameriko podal ostavko z motivacijo, da se bo posvetil organiza Mjl svoje stranke# * Vrhovno poveljstvo albanske vojske je odredilo demobilizacijo vseh vojakov, k» so olii vpoklicani V letih 1S42 m 1944# * Med francoskim ministrskim predsednik m* Leonom Blumom, ki se Je pred ostavko mudil v Londonu in med ministrskim predsednikom angleške vlade Attlejem ter zunan, m ministrom Devinom je bil sklenjen načelen sporazum o medsebojni pomoči. Razgovori se bodo nadaljevali, čim bo sestavljena nova francoska vlada, in -icer na osnovi 62. člena ustave Združenih narodov# * Jugoslovanska delegacija zahteva na konferenci zunanjih ministrov v LcnJotvi, R:ei «e pripravljajo program) mirovnih pogodb z Vemčljo, priključitev slovenskega de'a Koroške slovenili odnosno Jugoslaviji. Delegacijo vodi dr l&Us Vilfan* * Med Sovjetsko zvezo m Nar »Ano je oda sklenjena obrambna pogodba# * Madžarski minister za javni dela ;o odstopil. Vi**etl je. da je to v zvezi z odkritjem zaroto prot' republikanski vladi# * Britanska vlada le izročila oollskl -'ladi noto, •ki jo odgovor na poljski odgovor na prva angleško noto, v kateri je angleška vlada opozorila sedanjo poljsko vlado na obveznosti, ki jih Poljska mora spoštovati glede na svobodo pri volitvah, ki so bde 19. t. m* * Novoizvoljeni predsednik francoske republike je dal mandat za sestavo novp vlade socialistu Paulu " Ramađieriju# * V Britaniji se je osnovalo gibanje za pospeševanje združene Evrope. Na čelu tega gibanja j« Winston Churchill* * 1*. Januarja je podalo ostavko « ministrov Tsaldarisove grške vlade* Grška potniška ladja „Helmara''. ki Je Imela na krovu 594 potnikov, se le potopila Iz dosedaj neznanih vzrokov. Pogrešajo 391 potnikov. Poveljnik Kalkide. kjer se je ladja potopila, je dal zapreti vso posodico, kajti sumi sc, da je vzrok potopitve sabotaža* Bivši minister za korporacije v Mussolinijevi vladi Cianetti Tullio je bil izpuščen iz zapora zaradi amnestije * Ameriški zunanji minister Byrnes, ki Je pred kratkim dol ostavko in ki-je. zastopal Združene države na mirovnih konferencah v Parizu in New Yorku, le podpisal mi rovne pogodbe z Ital I to, Madžarsko. Romunijo In Bolgarijo. Potek podpisa je. bil zelo enostaven in brez vsakih ceremonij. Po podpisu ni dal nikaklh izjav# Francoske čete so se izkrcale na otokih Paracel, da bi ugotovile resničnost vesti, da Jo kitajska vojska zasedla te otoke, za katere obstaja spor med Fraacllo In Kitajsko* ■ bočim trdilo Kltalcl. da so tl otoki vedno pripadali Kitajski, trdlio Frančocl. da tl otoki spadajo Anamu, ki prtnada Francoski Unlll* Novi zunanji minister Združenih držav Je v ponedeljek prevzel mesto zunanjega ministra In položil prisego* N’«, intervju iu nek ©srn dormrHka N. N. U-ia je.nviifu- Ricnriba«! razJoži' razna iavna dela. !>Vi ie ZVIJ že izvršila in še dela v ooni A. Javnu lelu ho več vrKt. in sicer obnove Ivš in n Mcn-dnv-nie do kajializac.iip in rcprnlacije kor'*« rek« So*e. Malctr ie zskliufhl svoie Iz’flve P tem, tla je rekel, dn ta invna dola tvorijo »rrave/ji prograrn obnove na svetu# Valutno vprašanje In neodvisnost (Nadaljevanje s 1. strani.) rvsebuje tudi možnost, da STO poetaue čim mani odvisno od tu jetra kapitala, kajti trgovske irosnodarske zveze z zalednimi državami bodo le krenile posrod-rstvo STO-ia. ne da bi to pri tem moralo žrtvovati svojo neodvisnost 2an. Zmaga demokracije na Poljskem \ Anglija ni zadovoljna Že dolgo časa smo po tisku in radiu zasledovali izredno ostro in čeprav iz. dežele ..gent-lemenov“, iziedno podlo conio proti novi Potiski, ki pa vsekakor ni rod>la uspeha O tem so prepričale svet in že oosebno poučno zapadne ..demokrate1* nedeljske volitve v poljsko ustavodajno zbornico. y tako imenovani Sejni. Čeprav bodo končni izidi volitev znani šele 31. januarja, je že po dosedanjih volilnih rezultatih jasno, da se ie volitev udeležil velik odstotek volilcey ni.C! in izdatni proiagandi zapadnih denwk'a.to rii usoe'o preslepiti odi-skeča ljudska hi ie srečno da »e te otreslo cospostva oanov. zemljiških veletxjsestrnkov in onesra dela duhovščine, kj pod vplivom kardinala Hlonda nasprotuje demokratičnim reformam. V čem temelji ta velika zmaga poljskih demokratičnih sil? Predvsem v njihovih socialno ekonomskih uspehih, ki so bili doseženi v kratkem razdob- ju 30 mescev od znamenitega lublinskega manifesta. ki pa so šele del programa nove. prerojene Poljske. Kljub nasprotovanju poljske reakcije je bila izvedena agrarna reforma, nacionalizirana težka in srednja industrija, transport, denarni zavodi itd. S tem je bil likvidiran fevdalni sistem stare Poljske in utrjena ekonomska 0-samosvojitev. (Dotlej so bili namreč v poljski industriji stvarni gospodarji tuji kapitalisti.) V vsem tem vidi ljudstvo jamstvo za svojo boljšo prihodnost. Že z referendumom 30. julija 1946 je polj-1 sko ljudstvo potrdilo, da odobrava veliko reformno delo vlade nacionalne enotnosti. Takrat ie ljudstvo glasovalo za ohranitev poljskih meja na Odri. Neissi in Baltiku in da msprotuie staremu senatu, ki je dotlej v Poljski predstavljal organ za sabotiranje demokratičnih reform in s tem tudi proti stari poljski ustavi iz leta 1936. Naloga novoizvoljenega „Sejma“ bo priprava nove pol iške ustave, ustave demokratič-, ne republike in omogočen je izvedbe triletnega načrta gospodarske obnove. V mednarodnem merilu pa pomeni zmaga demokracije na Poljskem utrditev njenega mednarodnega položaja in nov občuten poraz reakcije, ki vedno bolj izgublja tla. Mirovne pogodbe in tržaški statut ‘ Svet zunanjih minifttrov je preko zunanjega ml-ništra EDA objavil besedila mirovnih pogodb z .Italijo, Romunijo,' Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Pogodbe bodo podpisane 10. februarja v Parizu. Prepise mirovnih pogodb so pa Izrotlli predstavnikom držav podpisnic posameznih pogodb. Mirovna pogodba z Italijo vsebuje v poglavju za politične svoboščine tudi statut tržaškega svobodnega ozemlja, ki ga. prinašamo v Izvlečku: TRŽAŠKI STATUT Nedotakljivost In neodvisnost STO-ja jamči Varnost«! »vet OZN, ki bo po posvetovanju z Italijo In Jugoslavijo postavil svojega guvernerja, čuvarja tržaškega statuta, odgovornega za vzdrževanje reda In varnosti. Udeleževal se bo vladnih sej in smel izražati svoje mnenje, Imenoval bo javne uradnike (sodnike in ravnatelje Javnih služb) v soglasju z vladnim svetom. Tržaško pristanlš.e bo prosto, nobena država ne bo imela posebnih predpravic, ne bodo pa oškodovani mteresi Jugoslavije In Italije, železniški sistem’ bosta upravljali Italija In Jugoslavija. V dodatku, k mttpvnj pogodbi so tehnična določila V glavnem za prehodno dobo, po guvernerjevem prihodu in. do ses,tanka ljudske skupičtnp ter sestave vladnega sveta. Na STO-Ju ostane po 6.000 mož jugoslovanske, angleške, in .ameriške Posadke, po 90. dneh bo guverner moral izjaviti ali že obstoji možnost za umik tujih čet. Vse Upravne določbei glede vojaških posadk bodo urejene s sporazumi med guvernerjem in poveljniki teli posadk. Volitve V ljudsko skupščino bo izvedel guverner po posvetovanju z začasnim vladnim svetom, ki ga Imenuje Varnostni svet iz predstavnikov tržaških skupin. Volitve se morajo Izvršiti najpozneje štiri mesece po guvernerjevem nastopu. Začasni proračun in začasne načrte za izvoz M uvoz bo Izdelal guverner s sodelovanjem začasne vlade. Guverner bo nadalje skupno z začasno vlado .sklepal o potrebnih ukrepih za finančno upravljanje STO-ja. Obstoječi zakoni in odloki bodo ostali v veljavi, kolikor no bi bili odpravljeni ali kolikor ne bi preklical njihovega izvajanja guverner, ki Ima pravico Izdajati nove zakone v skladu z večino začasnega vladnega sveta. Do določitve posebnega monetarnega režima bo zakonito plačilno sredstvo ostala Italijanska Ura. Italijanska vlada bo morala dati STO-Ju • sredstva za izmenjavo z Inozemstvom ob enakih pogojih kot veljajo v Italiji. Tudi ta pogodba se pričenja z uvodom, ki jo podoben italijanskemu. Romunske meje bodo one z dne 1. januarja 1941 razen meje * Madžarsko, kjer velja meja z dne 1. januarja 1938; dunajska arbitraža je razveljavljena. Sovjetsko-romunska meja J« določena po sporazumu * dne 2«. junija 1940 4ii po sovjetsko-češkoslovaškem* sporazumu a dne 29. «. 1945. MIROVNA POGODBA Z ROMUNIJO Politične In gospodarske določbe so podobne določbam z Italijo. Romunska vojska bo štela največ 120 tisoč mož, vštevši obmejne čete, protiletalska obramba 5000 mož, mornarica M00 m ž In 15.000 ton. Letalstvo največ 150 etal, od tega 100 borbenih ter 8000 moz. Zavezniške čete se bodo umaknile devetdeset dni potem, ko stopi pogodba v veljavo. ZSSR bo ohranila v Romuniji čete. ki so potrebne za zaščito zvez s sovjetskim področjem v Avstriji. V osmih letih bo Romunija plačala 30 milijonov dolarjev reparacij Sovjetski zvezi, , • MIROVNA POOt DBA Z MADŽARSKO Pogoona govori tudi o plovbi po Donavi, W naj bo svobodna za vse narode. Enaka bo tudi pravica uporabe pristanišč, plovnih taks In splošnih pogojev za trgovinsko plovbo. Pogodba bo shranjena v arhivih sovjetske vlado. - ji Po uvodu sledi določitev meja, kj so Ž Avstrijo i In Jugoslavijo .podobne kot X. januarja 1938, du-jj najskfl arbitraža je razveljavljena, politične klavzule so ebake. Itot v ' pogodbi z Romunijo, enako gospodarske razen ' reparacij,, katerih ’ bo Madžar- ; ska plačala 200 milijonov uolarjev ZSSR In 100 ■ . mlltjoitov skupijo, ^ifoslavijl, Jn .Češkoslovaški. il Vojska bo 'štela 'največ 65 tisoč mož, letalstvo d ■ največ 90 letal,i od tega 70 borbenih in 5000 mož,'; ostale vojaške določbe so eriake kot v pogodbi! z Romunijo. * ' J; - < , - • , 5,.J> •■ i| MIROVNA POGOBDA Z BOLGARIJO i Pogodba je sestavljena v glavnem v istih črtah kot romunska. Meje so določene s 1. januarjem, 1941. Politične določbe so iste kot v romunski In Madžarski pogodbi. Vojska bo štela največ 65.000 mož. protiletalska obramba 1800 mož. mornarica pa 350« mož tn 7250 ton Dovoljenih je 90 letal, od tega 70 borbenih in 5200 mož. Gospodarske določbe so enake kot v romunski in madžarski pogodbi, reparacij pa bo Bolgarija plačala 25 milijonov Jugoslaviji In *5 milijonov Grčiji. Meje kot 1. januarja 1941. razen pokrajine Pet-samo (Pečenga), ki jo Finska na podlagi premirja z dne 19. septembra 1944 vrača ZSSR. Vojska bo štela 34 tisoč mož, mornarica pa 4500 mož In 10.009 ton. Letalstvo bo Imelo 80 aparatov in 3000 mož. Finska ne bo smela imeti rušBeov, kar JI Je prvotni načrt dopuščal. Plačala bo Sovjetski zvezi 30 milijonov dolarjev reparacij v 8 letih. Mirovne pogodbe s Finsko ne bodo podpisali ameriški zastopniki, ker ZDA niso bile v vojnem stanju s Finsko. Tore! bo ameriški zunanji minister, verjetno še Bvroas. 20 januarja podolski samo mirovne pogodbe z Kalijo, Romunijo, Balga-rijo In Madžarsko. Ml je mtu Kitajska * Po pisanju nekega kitajskega tednika, uporablja guverner province •ansi Japonce v svoji Vojski, v tovarnah in bolnicah. Dobro obveščeni krogi javljajo, da sc nahaja sedaj v kitajski vojski več japonskih oficirjev, : •večje število japonskih vlšjlli oficirjev pa je zaposlenih v kitajskem vojnem ministrstvu. Razen tega se Je izvedelo, da bo v kratkem prišlo 1*0 japonskih oficirjev, ki bodo vadUl vojsko Kuo-mintanga. Grčija * 'Vatikanska ustanova „Assistenza pontificia'' je odprla v Rimu svojo pisarno, v kateri uraduje nemški pater Weber, ki organizira skupine ustašev, četnikov in podobnih elementov m jih pošilja v Južno Ameriko. * Centralni odbor grške Stranko levih liberalcev Je izdal proglas, v katerem pravi, „da je Stranka levih liberalcev globoko prepričana, da je edina nevarnost za Integriteto 'grškega ozemlja neodvisnost Grčije same in njenega gospodarstva v prisotnosti angleških okupacijskih si) in raznih angleških misli in komisu." Nadalje pravi: „Odhod Angležev iz Grčije — to Je tisto, kar zahtevajo levi liberalci! < * Grški Ust „Rizospatos" Je objavu razgovor svojega dopisnika s Sefom angleške policijske komisije v Grčiji g. VUkhemom. Vllkhcm je izjavil. da v Grči 11 ne bo privedel do miru sporazum med strankeml In tla je „edino pravilna politika zadušitev sile s silo. kar se do sedal né Izvaja dovolj energično In odločno!" istočasno Jc Vlkttam Izjavil, da grška vlada nima dovoli moči. da ..vzno-stavl red" in do bo potrebno «a popolno pomirteme In razorožPev v-eh oboroS-nlh edtnie naimsnj 2* Vertetno *e temu Vltrhemu -el o pritem» grško klima, če sl želi ostati V GrČHI 25 let. ?tffU*fra KraUna Že VečVret »mo poročali. VeVo podieft* lavpeirtafHn enHo *w«*e »bet-Ures Ig pon« R .»A, ne. «no**»*»» ArimnJt* dplovečr« g gemimi pmtaegentf p dn n 8 3 o, Tfn-’nl« čo««* (• to POeteta Ométte et «e«4emVm «n t»4'e*el„ 0*00 r T-rW« p-tnucHI» VeVR. «OQ «tet—eeo 7 «meenKutni poetemrpi •e IJnotnbn a'wttrir-tnew itm’« •« tintene* gannaVtl url Ty—ye.,ST»«z| M Ita «tl, močvVut», gm«”*** č*. peti« «o Mf iteienri «*••*•••» v*| r**8nl it-««—rt pe n* Ve* *♦*—Ve(v. p’ PeeA Vf*»Vhn PO lo b” ti—n*. čem n iteli mn i vil mri nmč—el-!), odvzet ta Skromni *a-iH** . Odsek n delo mi ZVU |e ne. nadno rezveUjttal potjodho « 1*. Hoževanfn «otnBflK g miravo lod. I“delnic v Tr*l*u. Enoto» Vedi. katl so zopet intervoniroli N« priofofirh mor tih so rim odoovo-»*B. da o« ho faspSevaale motivi. r!| aadariovoto. èim ho >ap$» v rame, med tam pa bodo delavci pmlemeti plače. Namesto obllnhHoiiopa dela pa to začasno odnnS’enc delavce te dni vreli na oosto hm vsake odčkodnhie in plačo. Uprava ladjedeioic v THPčn so pa pravkar prWevlia »amorini večje Število loSlolKalh miniali / Paragvaj c Predsednik Paragvajske vlade general Morinigo je podpisal uredbo, s katero se komunistična stranka Paragvaja proglaàa kot nezakonita. Avstrija ^ /V HoCstetenu v Avstriji blizu ju-goslovansko-avstrijskc mejo so avstrijske oblasti odkrile skladbe orodja. V skladišču so na&li strojnice, puške, revolverje in veliko količino municije. Poljska c Kandidat na MJkolajfiitovi listi v Irf>d*u 5. Marel Anton Je bil gestapovec z legitimacijo St. 610. Razumljivo, da so mu to kandidatno mesto Èrtali, saj je poljski narod že zdavnaj prebavil podoone gospode Marele. Kanada 0 Kanadska uradna agencija Je objavila resolucijo kanadske Konfederacije dela za provinco Alberta, v kateri se zahteva, da kanadska vlada izžene vse nedavno prispele An-dersove poljske vojake, ki ,,so fašisti in se nočejo vrniti v svojo domovino, da ne bi prišli pred sodift-e in odgovarjali za izvršene zločine**. Italija 0 Jezuit dr. Dragotin Kamber župnik iz Doboja, ustaSkl okrajni poverjenik, ki je samo v Doboju dal ' ustreliti aoo delavcev In kmetov ter 250 kmetov in delavcev predal SOdl-64u’ ln ki Je pisal prohitlerjevsko brošure (n. pr. „Zakaj želim, da bi zmagala Nemčija in njeni zavezniki?") jc dolgo živel v Rimu popolnoma svoboden in prost. Koncem 19t6. leta pa mu je Vatikan dal v upravo celo neko župnijo. * l.jotifevskl kriminalec Miomlr Dubak je pred svojim odhodom v Ameriko dobil prijetno zatočišče v samostanu „Rustico" v Rimu, in sicer na trgu Santa Maria Maggioro. * V samostanu ncm&ki.i častnih sester v Rimu (Borgo San'o Spirito «t- 21 > se „skriva ustaSkl minister Mile Starčevič, Paveličev doglavnik In zagrebški bogataš. Znani vojni zločinec Leonard Grlvičta je „stano-val v samostanu „Conven*o delle Suore Salvator esse". V istem samostanu se nahaja še ustaški n.in'ster dr. Ciril Cudina, komandant ustaške žandarmerije m eden največlih uptaškth zločincev * Teden dni po umoru tajnika delavske zbornice v Sachiju na Siciliji, so „neznanci" Izvršili atentat tudi na tajnika delavske zbornice v -Canivanti na Siciliji. U. S. A 0 Po vesteh „Associated Pressa" Dta člana ameriškega predstavniškega doma predložila načrt o prepovedi atavk. , Ali ni tako delal nekoč tudi Mussolini? * Članu ameriškega predstavniškega doma Wiljemu Klcitonu je Sefcr, član Istega doma očital, da »c je trudil, da bi ZDA dale nekaterim državam kredit za nabavo ve.iice količine bombaža, ki naj bi ga te države kupile prav v tovarni katere solastnik je Kleiton. Avstrija • V noči med 11. in 12. januarjem »o neznani (oprostite, če rečemo la-šlstičnt) elementi Izvršili napad na poslopje pokrajinskega komiteta Komunistične partije v I,eobnu. Kdo beži in zakaj? Iz Jugoslavije V mestu in pokrajini se mnogo govori o tako Imenovani selitvi te Pulja. Ne bo odveč, če se malo pomudimo na tem problemu in pogledamo malo na vzroke te selitve. Rulj je v času avstro-ogrske uprave bilo mesto z močno Industrijo, saj je od 55.000 prebivalcev imel v velikih podjetjih 10.000 delavcev, od katerih je samo Arzenal štel 7000. Ko je po svetovni vojni Pulj z vso Julijsko krajino prišel pod italijansko upravo, je v kratkem času skoraj popolnoma izgubil svoje industrijsko obeležje. Težko Industrijo so Italijanske oblasti premestilo bolj „na varno" v Italijo, kajti Pulj je preveč v bližini meje. Puljski delavci so morali zato s trebuhom za kruhom. Nekaj. jih. je dobilo zaposlitve po Italijanskih industrijskih podjetjih, drugi pa so šli po svetu: v Francijo, Ameriko, Argentino in drugam. Na mesto industrije je italijanska uprava ustanovila v Pulju mnogo upravnih ustanov, kjer je namestila uradniško in vse drugo potrebno osebje skoraj izključno z ljudmi Iz starih pokrajin. Posledica tega je bila popolna spremenitev mesta z razredno zavednim' delavstvom v mesto z malomeščansko mentaliteto. Četudi je prebivalstvo od 55.000 padlo na 32.000, računajo, da jo ena tretjina tega prebivalstva bila doseljena iz starih pokrajin Italije z vsemi posledicami: povezava posameznih domačih in priseljenih družin s porokami in drugimi šorodniškiml vezmi, navezanost na Italijo zaradi penzij, saj so večina državni uradniki z večletno službo in pravico do pokojnino. To je bila osnova, ki je takoj po zasedbi angloameričkih vojaških oblasti dobila svoj izraz, ko so stari zagrizeni Italijanski šovinistični elementi uporabili vse momente, da so v naivnem ljudstvu vzbudili tisti lažni strah pred Jugoslavijo. Temu je pripomogla aktivno anglo-ameriška okupacijska vojska, ki je s svojo že znano metodo prepričevala te ljudi na raznih dancingih, da sc partizanska vojska ne bo več vrnila in da bo Pulj pripadal Italiji ali pa vsaj Neodvisnemu ozemlju. NI treba niti omenjati menda paničarske In histerične propagande raznih strank In strančic, ki se v službi tujega kapitala niso sramovale Izvšltl največjega zločina nad naiVno italijansko čutečim ljudstvom s tem. da so jim obnubilali v Italiji raj na zemlji, medtem ko so bili vsi prepričani, da jim vprav Italija, ki je Izšla iz tc vojne kot ___________ *.■- Kdo je streljal? Preteklo soboto se je izvršil v Kojskem v Brdih ponoven kriminalen, napad, žrtev napada je postal 18-letni Vid Prinčič del je skupno z i\fariJo Batistutovo, bratom. Teodorom in Ladotom Humarjem k družini BatJstuta. Neznanec je streljal z brzostrelko Iz nekega vinograda. Vid je bil pn priči mrtev, brat Darko pa samo ranjen. Policija je izvršila več aretacij, toda po mnenju ljudi je aretirala ljudi, za katere govore okoliščine, da so nedolžni. Ljudje v Brdih govore, da se klatijo kriminalne tolpe, ki strahujejo ljudstvo. O teh tolpah je bila policija sproti obveščena, toda do danes ni ničesar ukrenila, da bi zaščitila ljudstvo. Kriminalci lahko streljajo in napadajo, policija pa ne ujame nikogar. Ali ni policija sposobna zaščititi ljudstva? Na vsak način pričakuje ljudstvo, da bo policija nastopila proti kriminalcem, kar bo bolj učinkovito kot pa izdajanje poročil o zadnjem zločinu, č©5, da je zadnji zločin plod „političnega obračunavanja44. GOSPODARSKA poražena in ekonomsko zelo šibka, ne bo mogia nuditi nič, saj Se sama išče kruha svojim delavcem s tem, da jih pošilja v emigracijo v Argentino in Francijo, v Avstralijo in povsod, četudi tam zasužnji svojo delavno moč, v službi tujemu kapitalu. In vendar je New-Yorska konferenca potrdila sklepe Pariško konference: Pulj je dodeljen Jugoslaviji. Načrtna, lažna In strupena propaganda je rodila sad. Razni državni uradnild, ki so dan za dnem vpijali propagando teh „domoljubov", da bodo izgubili pravico do pokojnine za službena leta in razni uradniki denarnih zavodov so v svoji lahkovernosti nasedli in Izseljevanje se je pričelo. Del prebivalstva se je torej pripravil za odhod in sedaj se selijo. Mnogi so sicer, ki šc danes kolebajo ali bi šli ali bi ostali, kajti težko jc zapustiti kraj, v katerem je človek dolgo živel, na katerega ga vežejo spomini in kateremu je morda tudi doprinesel v Izgradnji. Mnogo ugibanj ob odhodu In mnogo dvoma in oklevanja, eno pa je gotovo, da bo marsikdo, če ne vsi, ki sc danes selijo, z dna duše preklel onega, ki ga je speljal ali celo prisilil v negotovost. Parola ^ V IT Bežite v Italjio! Ne bo več dolgo, ko se bo naše ljudstvo oddahnilo, kajti le malo časa nas loči, ko bodo odšle anglo-amerikanske okupacijske oblasti. Za slovo pa hočejo še poslednjič ustvariti zmedo in ustvariti nerazpoloženje med ljudmi. Na ukaz ZVU so v Kanalu izobesili tablo z napisom: „Tu se izdajajo dovoljenja za Italijo. „Pa tudi proglas so izdali na ljudstvo, v katerem opozarjajo, da kdor se misli izseliti naj sc pravočasno izseli, kajti proti koncu februarja bo prepozno ... Adi se sploh vprašamo, zakaj so sploh potrebni taki pozivi ljudstvu? Pred kom naj ljudstvo beži? Alj pred novo Jugoslavijo, za katero se ie borilo, in ob vsaki priliki izražalo svojo neomajno voljo: Hočemo Jugoslavijo! Ne! Gospodom Guvernerjem se je zdelo potrebno propagirati izselitev zaradi peščice ljudi s slabo vestjo, zaradi ljudi, ki se zaradi svoje izdajalske preteklosti boje ljudske oblasti in sodbe ljudstva. In takih ljudi je v soški dolini prav malo! Ti naj kar gredo z guverner ji vred. Ljudstvo bo samo veselo in zadovolino. Pri tem pa ni treba begati poštenih ljudi, ni treba z lažno propagando vplivati na ljudi, da bi zapustilo svoje domačije ter jih zamenjalo za begunske barake v Italiji. V članek ..Spominu Cirila Drekooje" z dne 16. januarja 1947. se je vrinila neljuba pomota. Namesto: C. D. je padel od antifašističnih krogel, bi moralo pisati od nacifašističnih. BODOČNOST Jeseniški kovinarski kolektiv je dobil prehodno zastavo sindikatov, ker je prekoračil celoten produkcijski načrt za 1Q1 odstotek. Na svečani proslavi, kjer so govorili razni predstavniki, je kolektiv dobil tudi nagrade, in sicer že omenjeno prehodno zastavo, radio aparat, celotno knjižnico in 250.005 din. ' » o e Iz Beograda je danes odpotovalo 2890 nemških In avstrijskih vojnih ujetnikov; pred odhodom so sprejeli resolucijo, v kateri se zahvaljujejo mar» Šalu Titu In jugoslovanskim narodom. e ■> » Fred nekaj dnevi so na cesti Banjaluka—Bosah« ska Gradiška izročili pi ometu štiri mostove o skupni dolžini 500 metrov. « 9 a V Bosni In Hercegovini grade dve veliki hidrocentrali, ki bosta oskrbovali s tokom vso Hercegovino In južno Bosno. * 9 « V Jugoslaviji so na vseh važnejših železniških postajah uredili posebne čakalnice za matere s dojenčki. 9 9 9 V Zagrebu se bo morala zagovarjati skupina uradnikov KUNIJA a svojim načelnikom Ivanom Katičem zaradi nepravilnosti poslovanja; kopičili so sl bogastvo v času, ko je jugoslovansko ljudstvo začelo ostro borbo proti špekulantom In” korupciji. 9 9 9 Delovni kolektiv tovarne dušika v Rušah je dobil kot najboljši delovni kolektiv kemijske industrije Jugoslavije diplomo glavhega odbora Enotnih sindikatov Slovenije. Na svečanosti predaje te diplomo jo sekretar sindikalne podružnice objavil vsem delovnim kolektivom kemijske Industrije Jugoslavije novo tekmovanje, kar so delavci sprejeli z velikim navdušenjem. 9 5 9 V LR Hrvatski so vso orno zemljo, ki so Jo 8 agrarno reformo odvzeli veleposestnikom, razen 10%, razdelili kolonistom In siromašnejšim kme- tom; tako je 74.000 družin dobilo 229.000 oralov zemlje. 9 9 5 Ustavodajna skupščina LR Srbije je 14. januarja začela pretresati načrt ustave. Zasedanja se je utjelcžila tudi vlada LR Srbije s podpredsednikom Petrom Stamboličem: skupščini predseduje AC8 Grulovič. 9 9 5 Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen zastopnik državnega zavarovalnega zavoda Tome Rado na 18 mesecev prisilnega dela, ker je poneveril 11.293 dinarjev. * 9 9 Rudarji premogovnika v Kreki so pozvali rudarje vseh premogovnikov Jugoslavije na IS-dnevno tekmovanje pod geslom: „čim več premoga železničar jem". ^ 9 9 9 Ministrstvo Za notranje zadeve FLR Jugoslavije je odobrilo ustanovitev in delovanje združene agrarne stranke z delavnostjo na ozemlju FLB Jugoslavije In sedežem v Beogradu. * » * V letu 194U. je vlada LR Srbije dala kredit SO milijonov dinarjev za gradnjo hiš v porušenih In požganih vaseh v Srbiji. Za leto 1947. pa Je odobren kredit 184,758.(mW dinarjev. 9*9 V LR Bosno so v letu 1946. uvozili SS0 vagonov poljskega orodja, med tem 17.681 plugov In 2088 mlatilnic. Za obnovo živinoreje je bilo razdeljenih 174.000 plemenskih ovac, 19.769 krav, 7597 telet, 6756 volov In 6627 prašičev. Svobodnega tržaškega ozemlja ( Mtiduljevauie s /. strani) Co ai danes nekoliko ogledamo možnosti gospodarske povezave Jugoslavije in Trata, vidimo, da bo pri tem STO imelo največje ugodnosti, da se gospodarsko okrepi, da preskrbi svoji industriji potrebne-surovine Iz Jugoslavije ter da tam najde najboljšega kupca za svoje proizvode. Jugoslavija je danes, dežela, kjer je zmagal novi socialni In gospodarski ustroj. Podržavljenje vse industrije je omogočilo, da je Jugoslavija prešla na petletni gospodarski načrt, ki mora doseči visoko stopnjo industrializacije In gospodarskega razvoja dežele. V tem petletnem načrtu je predvidena torej silna izgradnja novih industrij — predvsem težke industrije. cest, železniških prog In produkcija novih prometnih sredstev, obnovitev pomorskega In rečnega ladjevja itd. Jugoslaviji torej lahko veliko pomaga tržaška industrija s svojimi produkti. Obstoja prepričanje, da bi Jugoslavija šla na takšen aranžma, da bi za'proizvode tržaške Industrije i hi in?USlrili potr,'bne surovine, ki jih poseduje. Poleg tega sem tudi prepričan, da bi za a Je, cestne in železniške mostove, razne stroje proizvode tržaške industrije, Jugoslavija bila pripravljena dati v zameno agrarne proizvode za prehrano Trsta ter tudi tekstilije in rugo. . ega vidimo da se bo dejansko Trst, ne da bi se kakor koli gospodarsko vezal na kogar KOR, iskal pri njem razna finančna posojila ali subvencije za obnovo in poživitev svojega gospodarstva in s tem padel v ekonomsko zavisnost zunanjih sil, lahko v zvezi z Jugoslavijo raz-vijal in ki opil, pri tem pa, kar je bistveno, ohranil svojo ekonomsko neodvisnost. Poleg Jugoslavije so pa jasno še druge zaledne države (ČSR, Madžarska itd.), s katerimi bi imel tesne trgovinsko-gospodarske zveze, kar bi še krepilo njegove gospodarske pozicije doma in v svetu, ne da bi Trst pri tem žrtvoval svojo neodvisnost. To so sicer bežne, vendar pa osnovne misli, ki sem jih hotel poudariti v zvezi s prihodom flnančno-gospodarske komisije v Trst. Kako se bodo rešila ta vprašanja, ni samo odvisno od komisije, temveč od tega, kako bomo znali braniti našo neodvisnost. Vprašanja, ki jih sedaj obravnava finančno-gospodarska komisija, Viiso samo vprašanja strokovnjakov, temveč življenjska vprašanja najširših ljudskih množic bodočega STO-la. o teli vornš-urilh je torej potrebno, da spregovorijo ne samo strokovnjaki, ampak vse prebivalstvo, sai se odloča o njih življenjskih Interesih. »S $ Obnovili so poslednjih 24 km prog v Sloveniji, ko so V nedeljo izročili prometu viadukt pri Otovcu v Bell krajini. Zgodovinski partizanski središči Črnomelj in Metlika st« tako spet povezani pe železnici z ostalo Slovenjo. 9 9 9 Uredba o enotnih cenali, ki jo je izdala zvezna vlada FLRJ ob koncu prejšnjega mesca, predstavlja pomemben korak v politiki cen. Z uvedbo takih enotnih cen, veljavnih na vseh področjih Jugoslavije, bodo izenačeni ne samo produkcijski pogoji, temveč tudi življenjski stroški, kajti nov« enotne cene bodo predpisane tako za one proizvode, ki so posebnega pomena za gospodarstvo Jugoslavije kot celote, kakor tudi za proizvode splošne potrošnje, ki vplivajo na vzdrževalno stroške širokih ljudskih množic. • * * V preteklem letu j c bilo v Slavoniji in Baraniji koloni-« ziranih preko 11.500 družin iz pasivnih krajev, družin slavonskih borcev in onih v Slavoniji in Baraniji, ki doslej niso imeli zemlje. Kolonisti so dobili zemljica in hifle c odgovarjajočimi gospodarskimi pqslopji. Ljudske oblasti no dale kolonistom kredite za nabavo živine in gospodarskega orodja. • . * * * Za pojačenjc analfabetske kampanje in za pritegnit©# Čim večjega Števila nepismenih k Šolanju, organizirajo v Makedoniji mladinske brigade. Doslej je bilo fomiranih U takih brigad, s skupno 450 mladincev in mladink. Brigadirja k! organizirajo analfabetske tečaje, so se morali prej udelo« žiti tečaja za voditelje. V: Miiiče! Ooooj, Mtičo ., ■! M: So ti, Vane? Buctoj! V: Letiš ku ermi! Buh pamage! Cake malo, no! M: Ku sraa praveš? Ma tište he; stare. Vane..• V: Sej grijemuoa lehko an cejt ukijep, Miče! Čtij, na! Kaj ecn teu riječ?! Kaj je kešen umrou ten pr stričaveh, vašeh? Mi’-vet, ta stare? So je kei zlijementou • ■. ?_ M: Ante, ne! Buh nes vare! Sej sen Se pret pađan govuoarc žnjen •., Kaj se kej čou? V: Ne! Ma sen poj vitlo, znaš prpu lije u od Zimola ke suo pršic uon s biše. ( M: Ma neee, Vane!.., Suo ble gvišno »— Čerine . •.! V: Mej strela, de nijebe rezi uoče ...!? Prou pioamorto suo b!e, no! Kaj Sen jieh ankret vido? M-' Nc, ne, Vaine — fališ-..! Suo blo levo črno uod polcijc... Sej suo glib tako. Ma znan segurno, zntu ke sue ble tilde pr mene •.. V: Pr tijebc? Pcj, pakuaga? M: Keeij, jic blo Se un don. •. Suo rne preverile jen pag.ijedle use pa uscii kvar-tijerije, de itijJje miTCt kešen knos mabl-Ijo bijou pađupbcn unen ke suo jib j em ole Ua ni alane pr si jebe . ■. na karteli -. Skice, znaš kaku...?! V: Aaa, se vido hudiča!! Suo gvišno de- i kordo z gspuoduoa ion jijoščejuoa kr jie I kej blo pabrano pn vileh.. • Pej prou pr I tijebe suo jeskalo?? Ke se nijebe prtekno I leakega, za ceu svet ne! Sijah mogo vrč na cestna, Miče! M: Znaš, da bijeli! Na vileh. Vane! Dua-. bio, da me ni bio dama. je bla pupa sama.,. Ma peste nej se hudič šfcgije.ra, šc tu malo! Buo ben bulše, Vario. V: A, čiješ riječ, de buo buiše, zđej ke suo premenjale tega Bijernesa? Ni, tiste, Miče, ke sije taku przijedno, de be nes nazaj dou — Jeta.ije? M: Tiste je, tiste.. ■ Ma suo ben jiej-dlo drtizga, Vane, mrvet še slališga. •. V: Sen brou neke- ja.. Ma, keđr taku menjavajuoa tako glavine. Miče, ni pa đuabren. kaj praveš ti? M: Kaj čije bet. Vane? Keđr se je .šio za napravet mi jer z Jetalijuoa jen « ta mahne — je uotpravc Birnes. •. Zdej pej, ko buo treba resčistet z Nemeen jen pua-le z Japonen, treba đriizga muoža, treba snudata, Vane! Sej znaš; kaj čije riječ jie-met uoprovet z »njokame« uoasie sno nrbel frde.. • Žihr nijebe znou, Miče! Tistuoa golazen tic})a prcu: »Ajnpinden«, za zmijemi... Čo ne, ne buo mera na svete ! Miče? Buh-. ve kaku je pcj gespuđ Gašpr uotpravo u... M: UofpraTO? ITch! Kukr jine kc grije na upanje u beteguoa. Vane. .! V: Ante ne. Miče! Soj suo ga taku lepu pavable.. • M: Paklicalo! Paklicale, Vane! Ne pa-vab’.e. gl ih taku, ku pakliče houtmen ka-pralo... Muoža suo patreplale pa rame, ga uomrležl-e z anen belen jen z anen črnen. Suo me fino zatrùcale. kaku se jema za uobnašet dama jen Boh te bode- ,To ve nazaj, muoš, jen ne buo dougo ke bornu«» znale na kuaga ;e šou h sti’icen .. V: Ja, gerje me je, Miče, ke jema uod gespude patrebuoa! Leske nrdijuoa.-. Leske jemajuoa ! Ta je stara — ma resnična, Miče! M: Kaj je poj. ku resnična... Zakaj ne; naše guar... rajše patrpijuoa, jen nrdijuoa uob suajen use! Se martrajuoa, ma tildo jemajuoa! V: Noj se le martrajuoa. usaj znajuoa zakaj. Miče! Ma te pej čluoavek dela naprej jen naprej, uod kr se zvali jen neč nema..,! Mije fnt prave- de bojuoa nazaj začije'jo dolt novuoa železeneuoa... M: Ja, na prvega aprila bojuoa začijete jen buo šla uod Slavon je vele dual u Sarajevo... Se mladust vrc prpvoula •. Tieh buo an lešt glijedct! Ma guar te, Vane, dela use uprek: mlado, stare u grillile, u fabrokeli, na useli kuanceh jen krajeh vi-deš samo delo jen vosijele ledi.-.! V: Ma ne gspud ni kontijent — sakra-mijnske! M: A, ne! Zato kc prej je grabo 1,3111... . Zdej je poj za useli glib ! Paprej je hudič delo le, če se je n jeme splačalo •,.. Ztlcj se pej de’a use, ker je ljudstvo uod koriste ... V: Ja, puale ni čudno, če se, pasijebno gspuada taku zaganja u tuo našuiia J a - goslaujuoa. M: Ej, Vane, se'zna! Uane be inde, debe še lilo ku amliet. ku pa staven •. . De bc samo mouzle jen mouzle na use kraje ... magare če veveš krepa! Ma tega. Vane, zdej n; več, — jen zatu jieh čije zlude uzijet! V: Nej jieh, Miče! Rajše đenos, ku jutre. • M: Pačasen, Vane, ufe buo! Jemajuoa tilde urane kuođ za se prasket . ■ Ne liunj se . •. X V: Liješ riječ: Tuo:! pr nes? M: Kaj te! Tuoi! šele buo, Vane! Čo bojuoa kej prijeveč stiska'e .. • Ma je u Gr-' čje. Vane, u Palestine Kgipte ke jen ne dajuoa ledije mijera. Dej pnaie še u In- Dve ustavi dva sistema zatiranje-svoboda Ustavodajna skupščina L.R. Slovenije je v dneh od 14. do 17. t- m. izglasovala svojo republiško ustavo, to je ustavo, ki ho v soglasju s federalno ustavo usmerjala vse socialno, politično, gospodarsko, sodno in upravno žitje slovenskega naroda. čudno, da so v tako kratkem času mogli sprejeti in izglasovati ustavo tolikega pomena, zgodovinskega pomena za slovenski narod, hi se kdo vprašal in modroval ter primerjal težke in ogorčene ustavne borbe, ki so se vodile v raznih državah. Navajal bi^lahko primer francoskih trenj v borbi za novo ustavo. Vendar vse to ne more presenetiti tistega, ki pozna zgodovinski razvoj slovenske Republike in FLR Jugoslavije, če so bile borbe za izglasovanje vidovdanske ustave — ustave stare Jugoslavije, monarhije Karadžordževičev in beograjske čaršije — tako dolge in tako ostre, je bilo vzrok temu trenje med dvema silama. Eno so predstavljale progresivne sile delovnih množic, ki še niso imele jasnih vpogledov in izdelanih načrtov, drugo stari vlar.todržci, ki niso hoteli pustiti oblasti iz. svojih rok, kajti s tem bi izgubili vsako možnost vladanja in opravljanju svojega poklica ljudskih sovražnikov in pijavk. Sedanja ustava pa je uzakonjenje že obstoječega stanja, ki se je porajalo že v dolgi dobi odpora proti stari jugoslovanski upravi -in ki je zajelo konkretno obliko z začetkom vseljudske narodno osvobodilne borire od 1941. ieta dalje do popolne osvoboditve. 2e v času stare Jugoslavije so so pozitivne sile slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavijo pod terorjem in v ječah, v stalni nevarnosti žandarskih valptov usposabljale, da bi staro ustavo, ki je bila samo zunanja oblika svobode in zakonitosti, zamenjale z novo, ki bi dala ljudstvu njegove pravice, ki bi mu dala oblast. Stara ustava’ je bila že v svoji osnovi vzrok, stalnim sporom, notranjim trenjem, ki so bila vedno le v škodo delovnim množicam in v prid protiljudskim elementom in njihovim zapeljancem. Absolutistično-centraUslična zamisel ustave Je bila vzrok in povod mržnji med narodi Jugoslavije, verskim sporom med ’ raznim! verskimi prepričanji, bila je vzrok težkih nesoglasij med peščico izkoriščevalcev In širokimi množicami izkoriščanih. Trpel jc zato ugled države v znanjem svetu, ki je privedel Jugoslavijo v poikoloninlni položaj angleškega in francoskega kapitala, še bolj je trpelo domače gospodarstvo, ki je bilo odvisno od milosti in nemilosti zunanjih denarnih mogotcev, najbolj pa so trpele delovne množice Jugoslavije same. Nova Astava i.R Slovenije ščiti osnovne pridobitve ljudskih delovnih množic in je pravično neusmiljena proti vsakomur, ki bi hotel ogrožati te pridobitve. Ta določba nc more presenetiti nikogar in še manj one nekdanje „narodne" voditelje, ki se danes v inozemstvu z objokanimi očmi nad „tragično usodo" slovenskega ljudstva in jugoslovanskih narodov potepajo po raznih dvorih in prestolnicah in ščuvajo že itak strupene mednarodne poklicne imperialiste. Prav tako ne more presenetiti ta odločba tistih domačih zapeljancev, ki so bili ali orodje nekdanjih „narodnih voditeljev" ali pa celo njihova desna roka v času tuje okupacije in se še danes ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je minil čas privilegiranega položaja na račun starih podedovanih ali iz krvi delovnih množic izsesanih kapltalov. Nova ustava daje osnove in pogoje za nagel gospodarski podvig, kajti potrjuje že dejansko stanje, ki je v enem letu in pol od osvoboditve do danes pokazalo nepredviden polet v obnovi in izgradnji. Vse proizvajalne sile se stavljajo v službo izgradnje, in ludi ustvarjalna vrednost, ki je prej šla samo v žepe kapitalistov ali celo uhajala v inozemstvo v investicije za večanje tuje proizvodnje, se danes vlaga neprestano v domačo produkcijo, ki zagotavlja večji razmah domače proizvodnje in dosledno temu višji življenjski nivo in blagostanje domačih delovnih množic. Istočasno je to osnova gospodarske osamosvojitve L.R. Slovenije in Jugoslavije, kar v veliki meri vpliva na ugled Jugoslavije v svetu in zato je predsednik vlade h.R. Slovenije Miha Marinko lahko s poudarkom rekel, da predstavlja Jugoslavija vsak dan večjo privlačno silo za prebivalstvo šc neosvobojenih predelov slovenske zemlja. Zalo se motijo vsi oni, ki mislijo, .,a nam bodo brezkončno mogli kratiti naše pravice, da bi mogli preprečiti uresničenje naših zahtev po združenju vsega slovenskega naroda Primorske in Koroške v okviru naše države. TEHERAN Reuter javlja, da je 24 iranskih svečenikov, politikov in ministrov z voditeljem opozicije dr. Mohamedom Mosadegom na čelu, obiskalo šahov dvorec in vložilo protest proti terorju, ki se izvaja pri volitvah. Zahtevali so, da šah podvzame vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da se take volitve preprečijo. Ob tej priliki sc je pred šahovim dvorcem zbral množica ljudstva, ki jc zahtevala, da sc volitve prekinejo in že izvršene razveljavijo, Tako bodo odhajali razni guvernerji... in z njimi njihovi podrepniki , i .. . . v, dokine, Indonezije, na Kitajkkcn. Vane, pontuiod vreje... V: A taku pa v uš, Mice . . . Samo da nl-jebe 5c du kešne uei«kc pršlo •.. Mene mo žiu strah drži, Miče .. M: Du Imo šou u uojskuo. Vane? len pa kuaga? Dno šou mrvet reveft? Ne buo de prtsnicjen, no! Zal n se revno ljudstvo donos upira Pii svete .jen čije ukazet same uod sijebe •.. Daddonc.s suo. Vane, pasate cajle. de be šle u uagenj, zatu, da sc boo z!ude pubuo garžote... Se jc svet ■— zbrihto. Vano! , V: Jest uide praven, da je cejt, da be se ledije spam e (le ... Trplenja im niežorije fo Idr, mmla zadimite na svele... / M: Jen vnđer buo treba še-palrpot. Vane • .. Jon prou' pmes ie u ten našim Trste... Če nijebamnoa tole prou viječiii? trpet, ku srno o trpelo mi jen use naše ta stare . . . V: Kaku praveš — Miče?! M: Praven, da buo ‘ olia še na pico, V.i ive! Se kričet... Kešnuca pua/.rt jen tilde ubi,avet uokule uh če ntjebš ž-veit. Vane! V: Aa! Kaj ni blo za,luaste komedije la-no? Sej smuri hodile dual ano tri mesce zandrugatila... ! M: Zajca jemeš. Vane, keder ga držiš! Zatu buo, Vane, tilde — nomina u obla st — naša, kader Imo u naseli roakeh... ! V: Ja de be tu, naše ledije znMnopie, Miče... M: len treba zajjet u gdivuoo, Vane, kamr griješ.., Nc, kitni bš kej šou ne moj? Da Ciljen? Pave j, le pavej... Vane, uon!? ^ X- X- X—X— V: Spet an kuort, Miro.. Jen puale u guarito •. Km čiješ jiet. ? M: Sej sen znou! Če nijobyó /.attuaste nilen, IKljunu dva kuortinu jen — Viva la po bon... Gcvorin prou al ne. Vane?? Tu je viž, žalostno! Tu je nesreča noia! Zamijci ke duabn>, Vane, a so se tvorile močno pobarvane plasti kamene soli. j Marsikoga bo zanimalo, kakšen izgled ima svet, kjer jiti ognjeniki. Na zunaj je podoba prav lepa. Ob vznožju anov uspeva rastlinje. Posebnost so gozdovi brez, ki precej visoko proti žrelu ognjenikov. Na Kamčatki raste breza do višine 800 m nad morjem. Vaidar sc lc . močno razlikujejo od naših dreves te vrste. Na jMcatki uspeva tako imenovana „kamenita breza", nizko ti0..2 i „v* hi hrapavo skorjo, ki spominja na bor in laroke hste. Kjer nehajo brezovi gozdovi, uspeva nizko ete, sele Potem sledi alpska flora. Le zadnjega pol km vulkanskimi zreli je svet pust in gol. Tam prevladuje ne, sneg m led. Kadar so vulkani delovali, sc jim ni bilo mogoče pri-.vec ha^or 1,a pol kilometra. Neki skupini odprave .se te nekoč posrečilo, da je prišla tik do ognjeniškega /iè; opustila se je celo na dno ognjenika v globočino 100 uk j16 s*orila ob času, ko je bila gotova, da bo vulkan A. N. Zavorickin, Han Akademije znanosti. ZSSR L E V I C N I K Zgodba o Angležih in Rusih iz starih časov Iz ruščine prevedel prof. Ravbar Car Aleksander Pavlovič je potoval po Evropi in si ogledoval različne ' posebnosti. Prehodil je vse države in se rizgovarjal z raznimi ljudmi, ki so ga hoteli pridobiti, toda donski kozak Platov, ki tega carjevega nagnjenja ni maral, je vabil carja domov. Ko je Platov opazil, da se car zanima za kako tujo, posebnost, je godrnjal: „No, no, tudi pri nas doma nimamo slabših .stvari." Angleži so hitro uganili carjevo siahost in si izmislili razne zvijače, da bi ga izvabili iz ruske družbe. Govorili so francoski, «la bi Platov ne: razumel. A kozak šc'za'to ni brigal, keb je smatral-francoske razgovore za neumnosti, ki ne .služijo pozornosti. Klicali so ga v pivnice Ih bare, Platov'pa se je . jezil: „Doslej sem trpel, več pa ne borii." Gospodar mu je rekel: „Jutri, greva v muzej. Tam boš šele videl čudeže." Platov ni nič odgovoril, samo nos se mu je povesil, vzel kozarec 'vodke in ‘zasmrčat lako, da noben Anglež v hiši ni mogel zaspati. Mislil ši je: Jutro je modrejSe od noči. Drugega dne so šli v muzej., Prišit so v ne preveliko poslopje, hodniki so bili brez konca, sobice druga v drugo,'v dvorani pa je stal sam Abolpn polvederski. Car, je gledal kozaka, aU še kaj čudi. Ta pa je hodil po dvorani, sklonil glavo in vihal brke. Angleži pa so pojasnjevali, kaj vso imajo: burjemetre (barometre), nepremočljive uniforme in drugo. Cài- se je veselil, vse se mu je zdelo imenitno, Platovu pa vse to ni nič pomenilo. Car mu pravi: .„Kako je. mogoče, da se nič ne čudiš? Kaj nimaš nobenih čustev?" Platov pa je odgovoril: „Jaz se čudim samo tému, da moji donski molojcl niso nič tega imeli, pa srao se vendar borili in pregnali sovražnike." Car mu je odgovoril: „To je nesrnisel." platov reče: „Ne vem, zakaj, a prepirati se no smem In moram molčati." Nato so Angleži peljali carja in kozaka v poslednjo sobo, kjer so shranili razne rudnine in kamne, začenši z največjo ogiptsko piramido pa do zakožne bolho, ki je ne vidiš s prostim očesom in grize pod kožo in telesom. Platov je mislil', da še car nič ne čudi In je že slavil boga. Tedaj pa so služabniki v telovnikih in predpasnikih ponudili carju taso, ki na njej ni bilo nič. Car se jè tedaj začudil, zakaj mu ponujajo prazno taso. Vprašal je, kaj to pomeni, angleški mojstri pa so odgovorili, da je na tasi pokorno darilo njegovemu veličanstvu. Gospodar je gledal in gledal, na koncu je opazil drobtinico. Rekli sp mu: „Izvolite jo vzeti v dlan." Car je vprašal, če je stvarca živa. Odgovorili so mu, da ni živa, da pa je iz čistega angleškega jekla in predstavlja bolho, v sredi pa so kolesca in vzmeti; če jo naviješ s ključkom, takoj začno plesati. Gospodar je spraševal za ključek. Angleži pa so mu odgovorili: Tulo je pred vašimi očmi.:*. Car pa odvrne: „Zakaj ga pa ne vidim?" Rekli so mu, da ga je mogoče videti samo z drobno-skopom. Dali so mu drobnoskop in car je videl, da je poleg bolhe zares tudi ključek. Komaj je car prijel ključek, komaj ga je obdržal med prsti; vzel med prste-'bolho In jo navil, Bolha je začela migati, premikala jo nožice in končno poskočila ih zaplesala razne plesno verojacije, na -to in ria drugo stran in zaplesala pravo kadriljo. Car je ukazal, naj dajo Angležem takoj en miltjon v kakršnem denarju hočejo, v srebrnih petakih ali drobnih asignacijah iz papirja. Angleži so prosili, naj jim dajo srebra, ker ne razumejo, kaj piše na papirju. Takoj nato pa so iznašli še drugo zvijačo: carju so poklonili bolho, a škatlice niso prinesli. Brez škatlice pa ne moreš nositi niti bolhe niti ključka, ker bi ju Izgubil. Škatlica pa je narejena iz briljantnega breška, ki jo na sredi izdolben. Tega pa niso dali, češ da je državna last, a zaradi državne lastnine je težko in strogo, ker je tudi carju ne smejo žrtvovati. Platov se je močno razjezil: „Zakaj tako hinavčenje. Dali so nam darilo, dobili zanj milijon, a vse je še premalo, škatlica vendar spada zraven 1“ Car pa jo rekel: „Pusti jih, prosim, to ni tvoja stvar. Ne mešaj se v politiko! Imajo pač svoje običaje!" In jih jc vprašal: „Koliko stane ta oreh, v katerega gre bolha?" Angleži so ga ocenili za pet tisoč. Aleksander Pavlovič je ukazal: „Izplačajte!" In sam spustil bolho in ključek v orešek, da pa ne bi izgubil oreška, ga je shranil v zlati tobačnici, tobačnico pa je velel spraviti v potno torbico, posejano z biseri in ribjo kostjo. Angleškim mojstrom jc rekel, da so prvi na svetu in da njegovi ljudje nič ne morejo storiti v primeri z njimi. Mojstri so bili zadovoljni, Platov pa ni smel ugovarjati. Vzel je drobnoskop in ga vtaknil v žep, ker spada zraven in ker so dobili že itak zadosti denarja, kakor je rekel. Car tega do prihoda v Rusijo ni vedel. Odšla pa sta kmalu, ker se je carju mudilo k svojemu spovedniku v Tagan-rogu, popu Fedotu. Po poti se nista nič prijetnega rnzgovarjala, ker sta bila različnih misli. Car je trdil, da Angleži nimajo para na svetu,Platov pa je bil mnenja, da tudi naši nekaj zmorejo, samo pravih učiteljev nimamo. Car ga ni hotel poslušati zato je Platov iz dolgega časa spil na vsaki postaji velik kozarec vodke, pojedel kos soljenega ovčjega mesa in prižgal pipo, v katero je natlačil cel funt tobaka. Potem jc sedel molče poleg carja. Car Je gledal na eno stran, Platov pa Je na drugi strani iztresal pipo in pihal v veter. Tako sta prišla do Petrograda, k spovedniku pa Je šel fear sam, govoreč pri slovesu: „Tl nisi za spoved, tako mnogo kadiš, da so mi od tvojega dima prišle saje v glavo. Platov jc bil užaljen in je legel na posteljo, tako j c ležal in kadil tobak brez nehanja. Oudovlta bolha je ostala v škatlici, dokler ni car v Taganrogu umrl. Carica je pogledala bolšje verojacije, se nasmehnila, ti za več se ni zanimala, bolho pa je prepustila z vsemi dragocenostmi novemu vladarju. Tudi on se hi zmenil zanjo, ker so bilo v začetku težke razmere, pozneje pa jo je vzel na dlan, a bolha je mirovala, ker je že dolgo ni nihče navijal. Ker ni vedel, kaj je to, je poklical nekega kemika iz apoteke, ki je na finih tehtnicah tehtal strupe. Položil sl je bolho na jezik in rekel: „Čutim hlad kot od močne kovine." Potem jo je vzel med zobe in izjavil: „To ni prava bolha, temveč kovinska, delo ni naše, rusko." Car je ukazal, da zadevo raziščejo. Gledali so v akte in arhive, a nič ni bilo zapisano. Izpraševali so tega in onega, nihče ni znal nič povedati. Na srečo je še živel kozak Platov, a je samo ležal in kadil pipo. Ko je slišal, da je nastal na dvoru nemir, je vstal, vrgel proč pipo in se javil z vsemi odlikovanji pri carju: „Zase nič nc prosim, veličanstvo, pijem in jem, kaj hočem, z vsem sem zadovoljen, prišel sem zastran tiste bolhe. Bilo je tako in tako. to se je godilo pred mojimi očmi na Angleškem, in tule irria ključek, jaz pa imam drobnoskop, s katerim ga lahko vidiš, in a tem ključkom jo lahko navijelo, pa bo skakala In plesala verojacije." Navili so jo, bolha je plesala, Platov pa je govoril: „To je vse lepo, veličinstvo, izdelava je tenka in fina, a mi se temu ne smemo čuditi, bolho dajmo v preiskavo našim ruskim mojstrom v Tuli, mogoče bodo oni iznašli nekaj, da se Angleži ne bodo napihovali nad nami." Car Nikolaj Pavlovič je verjel v svojo ljudi in tujcev ni maral, zato je menil: „Dobro govoriš, starec. To stvar boš ti izpeljal. Te bolhe sedaj no potrebujem, vzemi jo, ne legaj več na 'posteljo, jezdi na tihi Don. Ko boš šel mimo Tule, pokaži tulskira mojstrom to nesrečo in naj mislijo o njej. Povej jim v mojem imenu, da je moj brat občudoval tuje stvari in na vse pretege hvalil tujce, da se pa jaz nadejam, da domači mojstri niso slabši." Platov je vzel bolho in jo pokazal tulskim orožarjem, izročil jim carjeve besede In jih vprašal: „Kaj pa bo sedaj, ljudstvo pravoslavno?" Orožarji so odgovorili: „Razumemo carjevo besedo in nikdar ne bomo pozabili, da nam zaupa. Kaj bomo ukrenili, ne moremo takoj reči, ker Angleži niso neumni, zviti so in imajo skušnje, če nam zaupaš, kar pojdi mirno na Don, nam pa pusti bolho. Ko se boš vračal skozi Tulo, se ustavi in nas pokliči. Nekaj bomo že pogruntali, sedaj pa že ne vemo kaj, čez dva tedna se vrni! Briljanta ne bomo zamenjali, bolhe ne pokvarili." Natančnejšega pa niso hoteli povedali, samo zvito so se nasmihali. Orožarji, trije ljudje, so se poslovili od tovarišev in domačih, vzeli hrane in nikomur niso povedali , kam gredo. SU so proti moskovski in proti kijevski strani. Tulaki pa niso samo pametni, temveč tudi pobožni ljudje. Na Atosu jih poznajo kot Izvrstne gospodarje v samostanu. Krenili so na jug v Mčcnsk k Ikoni sv. Nikolaja, ki drži v roki meč. Pomolili so in se vrnili domov ponoči, nato se v največji tajnosti lotili dela. Zbrali so »e pri Levlt-tiiku. (Dalje prihodnji«.) mm Ta odklonitev je čila profesorjev sklep. Z dovratnostjo je skušal p’-idi naj pomisli, koliko lahko Nekoč, tedaj je predaval na ox-fordskem vseučilišču, je zvedel Ilunter, da se mudi v mestu velikan po postavi Patrik O’Brien, Velikana je vse poznalo, kaj lil ga tudi ne! Takoj so jo odpravil v Hotel, kakor da bi so bal, da ga kdo drugi ne prehiti- Predstavil se je velikanu in mu ponudil brez posebnega uvoda — kaj so učenjaku mar družabna previta, ko hodi po raz iško valnih stezah ih ga že slopi skoraj zagotovljeni znanstveni uspeh — 500 funtov, 5c bi hotel prodati po ti svoje télo oxfcvdskomu mičnemu mukeju. Vsota va ob sklepu pogodbo. -te(,0 0'Brien jc ponudbo vlrina odklonil z dostavkom, da . Jjj. namena pustiti se rezati na' ' ' ke, pa bodi že živ ali mrtef še bolj^a* riti CVBriem, naj se voiulat -,,! pičiti ji til zdravniški vedi in posebno* lomi fi; Nenadoma :e O’Brien sklonil so k profesorju, d'1® ^ ga kakor otroka in ga pred vrata. Njegov klobuk ic nil skozi okno. Pred vrati pa profesor Ilunter mu velikani no uide in da bi na vsak način- ' „ M2- Vse to so jo v mestu hre0 vedelo, listi so nadrobno Pjfjeiv ves prizor, posebno prom^ neprostovoljni zlet skozi d1* NRTEZDLEl zarot*1’, ,l0 bila točka, s katero so se bavili vsi uredniki in jo učinkovito predoče vali bralcem. Vse so jo smejalo. Patrik O’Brien je bil velikan, ki je vzbujal izredno pozornost. Visok je bil 2.55 m in svojo pipo si jo redno prižigal zvečer od luči pouličnih plinskih svetilk. O’Brien je bil, kakor sc medi-cinec izraža, evnuhoidski tip m sicer zelo-razvit- Profesorju Hu liter ju je bilo do tega, da prouči kolikor možno točno na njem tiste motnjo v poslovanju žlez. ki Povzročajo orjaško raščo. šlo mu je torej za ugotovitev od česa za-visi rast normalnega telesa, torej za važno in za človeštvo koristno preiskovanje. TTunter se je bavil pri svojem millHIIHIIIHIIM MiHitllilM ItHMHMIHIHMMtltll študiju že precej časa z bistvom fiziološkega delovanja možganskega priveska, tako imenovane hipofize, in je upal, da odkrije način, kako podaljšati človeško telo za približno 20 centimetrov s tem, da vpliva na njeno delovanje. Med strokovnjaki je bil znan in vsi so mu pravili: natezaloc. Kljub temu je imet O’Brien seveda prav, če ga je bil poginil skozi vrata. Po tem dogodku je opustil limiteli’ neposredno poskuse zagotoviti si orjaško telo O’Briena; toda skrbno Je zasledoval pot njegovega lastnika in ta pot je vodila skozi različna mesta po Angliji in po celini. Njegov vsakokratni pomočnik v amatomičnem •oddelku jo moral vedno točno vedeti kje se mudi 0’Bri.en, To je seveda zvedel tisk — saj profesor Hunter ni znal skrivati svo-jega namena, njeffov pomočnik Pa še inani z listov je zvedel O’Brion, ki se jc zelo razburjal in ki je že preudarjal, naj li stopi k profesorju im ga zmečka s svojimi mogočnimi pestmi.' Cas je potekal. Po nekaj telili nemirnega potovanja je čutil O’ Brian, da sc mu bliža konec- Taki velikani že itak ne dosežejo starosti. Prišel jc bil pravkar v neko majhno angleško kopališče, ki pa je bilo ob tem času — bila je zima — popolnoma prazno, brez tujcev. Vedel jc, da ne bo imel niti po svoji smrti nikjer miru — po-vzlrajnost — zalo jc poklical k znal je le predobro llunterjevo sobi ribiča, obljubil jima 200 funtov. če se zavežeta, da vržeta njegovo truplo, če bi v tem mestu umrl, v morje. Ribiča sta obljubila in v njuni prisotnosti jc dodal O’Brien še to določbo v oporoko. Umrl je v pomirljivi zavesti, da je bil končno le ukanil profesorja- Dan po O’Brienovi smrti so jc že pojavil profesor Ilunter v majhnem ribiškem gnezdu. Zvedel je takoj o O’Brienovi odredbi. Tudi Ilunter sam je ponudil ribičema 200 funtov, če mu preskrbita truplo. Ribiča sta preudarjala cel dan. Prišla sta nato k profesorju in eden jo dejal’ »Pojdite jutri zjutraj ob sedmi uri k obali, kjer najdete ifiogoče kako vrv, potegnite ... če hočete-!« »Dobro!« je dostavil drug! ribič in izpljunil čik v zid. »Midva ne pravica. da morata vlačiti. Lahko se na vrv tudi obesite, če hočete!« Nič drugega nista rekla in že sta izginila. Popoldne sta peljala ribiča mrtvega velikana - v čolnu na morje ta ga oddala valovom, -«astno se pokoreč besedilu svoje zaobljube. Ob .sedmi uri — plima se . je že začela dvigati — je imel profesor že v rokah vrv. privezano na kol, potegoval jo je k sebi in potegnil po troh četrtih velikana na suho. Ribiča sta ga bila privezala na drugi konec vrvi. Profesor je zmagal. Kmalu se je razvedelo. Oblasti so so prepričale, da sìa šli znanstvena gorečnost in prizadevnost profesorja Hunjcrja te predaleč,odstranile so ga za dobo dveh let službe. Tudi ribiča sta bila zaradi dvakratnega zaslužka občutno kaznovana. In ker Huntcr ni utegnil mti začeti svojega raziskovanja, tudi ni dognal predpisa, kako se lahko ljudje za približno dvajset, centimetrov podaljšajo. Zaradi toga moramo pač ostati takšni, kakršni smo zrastli. To je žalostna zgodila in gotovo bi ne bila omembe in zapisa vredna, če bi ne bila resnična. OTON IN NARODNO ŽUPANČIČ OSVOBODILNA VOJNA Ob 69 tefnici rojsWa Ob koncu prejšnjega stoletja se je pojavita na našem leposlovnem obnebju znamenito ozvezdje, štirje „pevci iste pomladi11. ki so dvignili slovensko pesniško u-stvarjanie na evropsko višino Bili so to najvidnejši zastopniki slovenske „moderni: Ivan Cankar (1876-1918). Dragotin Kette (1876-18991 josip Murn (1879-1901 \ in Oton Žummtit (1878) Kette in Murn sta legla kot žrtev proletarske bolezni, jetike, drug za drugim v grob v cvetu let. ne da bi mnvla dozoreti. Cankar je dovršil svoio proletarsko pot mnogo prezgodaj Vsi trije polivajo v Ljubljani v istem grobu Le Otonu ?u-panlilu ie bilo usojeno, da je preždel svote prijatelje in segel s svoio ustvarjalno silo v naše dni. v veliki las našega osvoboienia. Ni dvoma, da ie Oton Zupancil za Francetom Prešernom naivelii slovenski pesnik Doba. ki v niei živi. on mu ie dala druoalen ocstvšk> obraz. Tudi njegova živlieniska pot n:ma nilesar podobnega s Prešernovo ž'vlien'sl’n traodo. Prvi je stal v borb' za svoie ideje, predvsem za veljavo slovenstva, vse svoie življenje v lasu. ko so so borili .brez upa zm'’ve“ prof mogočnim sovraitfm silam. Oton ZrtrtnnW •> fivel v dnb ko najteži uri, kar tih ie kdai dož velo slovensko ljudstvo. Tako odgovarja: Vem. o vem svoj dolg, v prsih tu me žge; naj se mi grlo odpre, bom zoviial ko volk. na vseh štirh bom stal vrh planine, škrijial in hlipal med peline. Vrh Možaki je bom stal, pesem svoio riul, Blegoš io bo lui. Krim odmev bo dal; * v v vse vetrove jo bom tresel, eden jo bo na Pohorje nesel. Gozd m gora poj, silen ženimo hrup; boga gmajna le vkup, le vkup. le vkup z menoj, staro pravdo v mrak tulimo, da se pretalimo skozi to zimo. Še bo kdai pomlad, še bo napol1! zor; takrat volčji zbor poide lovcev Hat: plani lez Savo. plavaj lez Dravo — zob za zob in glavo za glavo! To ie bila jasna beseda. Župančič, nai-večji siovensF pesnik se ie v svojem 63 letu. š'bak in bolehen uvrst i m'd pnrt!za-ne. med baievnike za svobodo slovenskega ljudstva. Čudovito se strne v teh dneh njegova pesem s Prešernovo; DoHer nasilstvo in izdajstvo vlada, ponos, mošfvb kot piškav sad od nad a ~ doVei v temnico smradno sem zaprt, in od ž vVenla ni ml hniša smrt. Oton Žimantii sodeluje ort ^Slovenskem zharO'Hl I. 1040“ nei S'ta!" ijtrrrtn^n časopisu ki ie izšel v 1 ubijani, kot dr. Anton Pesn;k ie imenovan » častno n-ed-Sedsfvo id en mnn C F v Fnfeviu L lf>48. Ve. da ie le eno reš:fev: o n. k: se ie unH in vstal da s svoio krvio osvobad'- slovensko remilo. . Deželo svak si Neme' in Talijani, razud’io temila kakor nobTeaa vola on stoti no MoiaUji, in z njim nd ti ie zahteval toliko žrtev od nas. dehvel ie vel’ko osvo-bojenje slovenskega nareda v znamenju socialne pravice. foie Pahor George Bvron George Byron, vel.ki angleški romantik, se ie rodil januarja 1788 v Londonu, umrl 9. aprila 1812 v Mesolon-gionu v Grčiji. Zaradi svojega burnega živlie-nia in svobodo-umja se ie zameril visoki angleški družbi in zapustil leta 1816 za vselej svoio domovino. Odtki ie živel v Švici in Italiji, se v Benetkah zvezal s karbonarji, tajnim revolucionarnim gibanjem, ter se leta 1824 pridružil grškim borcem za svobodo. Byronova dela spadaio med naj zanimivejše literarne plodove dobe .n pomenijo tako v ideinem kakor pol’tičnem pogledu izrazito uporniško dejanje. Če učinkujejo: „Childe Harold“ ,,Corsair“, „Džaur“. ,,Lara“ in ,,Mazeopa“ s slikovitostjo snovi in živahnostjo opisovanja. pa so pesnitve: „Manfred". ,,K>jn“ in „Don Juan“ siloite po svoji miselni globini in umetniški dovršenosti. pjeAem zLohtis V' „Slavko Skamfiehlč Osvaja Ljubljano, Kranj in Tržič Po komaj osmih mesecih dela je pevski zbor druživa „Škamperle" tvegal svoj prvi korak Izven svoje ožje domovine Primorske v Izubijano, Tržič in Kranj ter zmagovito prodrl. Njegov zborovodja Fran Venturini je prevzel zbor v decembru leta 1945. V njem so vladale dokaj razdrapane razmere. StarejW In mlaj&i pevci, cerkveni zbor — vsakdo je vlekel na svojo plat. Na prvi sestanek je priSlo na primer komaj petnajst pevcev. Priprave za lanski prvi maj, za prihod medzavezniSke komisije so nekaj mesecev zavirale smotrno delo. A zbor je le prifiel v prave roke. Število pevcev le raslo, glasovi so sc začeli tajati in zlivati v celoto, tako da so že pivi nastopi in nato nastopi v radiu kazali stopnjevan napredek. Seveda so bile spočetka znatne težave, ki že do danes niso povsem premagane. Tu mislim predvsem na jezikovno plat, na Izgovorjavo In vokalizacijo. Pa je to morda kaj čudnega, *e jo bU v petindvajsetih letih fašistične strahovlade vzet sleherni naš otrok že s svojim tretjim letom materi Iz naročja ter poslan v sistematične raznarodovalnlce našega ljudstva, v tujejezične otroške vrtce in šole?l In če ni smel niti pri domačem ognlišču, s svojimi starši, govoriti v svojem materinem jeziku?! Toda vse to nečloveško poslUevanje našega ljudstva ni v niem ubilo niegove duše. njegove narodne samobitnosti, ni ubilo v njem strastne želje po kulturnem Izživljanju in udejstvovanju. Pevski zbori so se po osvoboditvi, rekel bi, širili kot nožar po vsei Primorski. Nad tri sto pevskih zborov je zraslo čez noč kot iz tal, tri in štirideset godb, glasbene Solo v Trstu. Gorici, Idriji, Cerknem ..novi se napovedujeta v Ajdovščini in Postojni. Tečaji za pevovodje, nastopi, gostovanja, glasbene prireditve. Ne. naše ljudstvo ni bilo ubito, ni bila ubito njegova duša. Samo kot omamljena. od težkega udarca je negibno čakala na veliki dan vstajenja, da se sprosti in zapoje iz tisočero grl. In iz te v novo življenje prebujene duše so U. In 12. januarja zapeli svetoivanskl pevci v Ljubljani, Tržiču in Kranju. Povsod so bili sprejeti z odprtim srcem in odprtimi rokami. V Tržiču in Kranju so jim ljudske organizacije prišle z godbo naproti, v Ljubljani so se koncerta udeležili mnogi najvidnejši predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Povsod so bile dvorane nabito polne razgretega. navdušenega poslušalstva. In naši primorski rojaki, davni izgnanci iz svoje ožje domovine, — gotovo so prihiteli vsi na te koncerte in s solzami v očeh poslušali naše pevce, rojake iz ožje domovine. Tov. Mahkota, Sancin in drugi, med organizacijami pa zlasti najstarejše ljubljansko pevsko društvo „Stavec" (upamo, da ga bomo kmalu slišali v Trstu!) so se potrudili, da je bilo za pevce povsod poskrbljeno in so se nastopi, potovanie, prenočevanje in obedi vršili brez najmanjšega trenja. Pevski nastop nam je pokazal, da je Venturini prav tako dober pevovodja kot pedagog. Za spored je izbral predvsem lahko pevne skladbe, kakor Adamičeve. Pavčičeve, Mirkove, ruske narodne in svoje. Toda s Kosinovo .Partizansko" in Laiovčevim „Pomladnim spevom" je nakazal nadaljnjo pot do tež'ili In zahtevnejših skladb, med katere prištejemo lahko že tudi nekaj njegovih. Zbor je že dobro vpet, razpolaga z «oio dobrimi moškimi glasovi. Veliko pozornost je zbudila zlHjrova solistka Rožica Kozemova, ki Je odpela solistično partije v skladbah s polnim, toplim sopranom in z lepim prednašanjem. V samostojnem delu koncerta Je odpela Pavla Potratova ob klavirski spremljavi , muzikalno izredno tankoslušne Mireč Sancinove skladbe Dvofaka, Škerjanca In Simonitija z lepo zvenečim In dobro izšolanim glasom. Posebno zanimanje so zbudile skladbe samega zborovodje Venturinija, ki se sicer odlikujejo bolj s pevnostjo in melodioznostjo kot s posebno originalnostjo, ki pa so toplo občutene in v marsičem spominjajo na narodno pesem. Zlasti sta vžgali „Znamenje" in „Matjaž". Pevci so se na poti v Tržič ustavili na pokopališču v Kranju ter počastili soomln našega največjega pesnika Franceta Prešerna ter pevca Sorškega polja Simona Jenka. Naj zaključim z majhno dogodbico koncerta v Unionski dvorani v Ljubliani. Zbor je že odpel svoje pesmi in poslušalci so »e s sijočimi očmi in z razžarjenimi obrazi razhajali Gori na balkonu pa je slonel sredi praznine neznaten. postaven možtček. po fizionomiji sodeč gotovo primorski rojak, verjetno begunec. Slonel je. strmel na prazen oder in debele solze so mu kapljale po licih. Dvorana se je izpraznila In za trenutek sem se od izhoda ozrl. Naslonjen ob ograjo balkona je možiček Se vedno strmel na oder in očitno se ni zavedal, da J* ostal čisto sam v vsei dvorani. Tako ga te bit prevzel koncert Svetoivanfanov. VI. B, f — Točno toga nc vano. Gotovo je samo to, da so v rajonu Zarečevaska. Bržčas stoje na kakSnom izogibališču v bližini ali na kakšni vmesni postaji. Da bi bile vojne potrebščine osredotočene v samom mestu, ni verjetno. Skušal vana bom olajšati nalogo. Prav zato sem se vam javil v vlogi železničarja. Razen tega, da sem v uniformi, imam tudi resnične dokumente. Poglejte,, Amosov so jc seznanil z dokumenti »nečaka«. V njih jo stalo, da jc prometni inženir Noske železnice Mihail Petrovič Skornjakov komandirali v obfrontni rajon N-ske-ga okaožja zaradi inšpekcije lokomotiv. Dokumenti so bili v resnici izvrstno izdelani in so bili videt brezhibni. - Kako pa s tehniko’ — je vprašal Amcsov. — — Imam nekaj kilogramov razstreliva, — je odgovoril »nečak«, — Za zdaj je to več kakor dovolj. Toda ne gre za to. Ali imate tu zanesljivo ljudi? — Gotovo vam mora biti znano, — jo odgovoril Amosov, — da nisem imel pravice stopiti z nikomer v zvezo. Tas sem bil pridržan za poznejši čas, zato sem vsa ta leta delal sam in samo po zvezi. —• Vem. Vendar pa, če ste v tej luknji preživeli toliko let, imate zanesljivo znance, ste spoznali ljudi in jih prouči1!? — Ljudi poznam, vendar pa ne morem nikogar za b'dno priporočati. Sicer pa jo stvar vredna premisleka. Nisem bil pripravljen na to vprašanje. S tem jo bil razgovor- končan. Amosov je povabil gosta. naj se odpočije, kar jè gost ž veseljem sprejel, Kat je Amosov spravi! »nečaka« v spalnico in se prepričal, da je zaspal, je sel na dvorišče in začel razmišljati o nastalem položaju. Ni imelo smis'a, da bi takoj aretirali »nečaka«. Verjetno, da ni vsega povedal. Ni bilo še gotovo, ali ]e imel v mestu še kakšno drugo javko razen Šarapova. Po zunanjosti in vodenju ni bil ta človek navaden vohun- Prišel jo iz Moskve, kjer jc po svojem pripovedovanju živel mnogo let. V Moskvi je moral imeti zatorej zveze in korenike, ki jih je bilo treba odkriti. S tega stališča je bilo vredno nadaljevati igro. Nevarnost jc pretila samo v tem primeru, oko bi »nečak« slučajno zvedel od ka-kega Zaročenca, da. tisti, ki ga je sprejel, ni bil Ivan Sergejo vič Sarapov. »» Ko je natanko- pretehtal vse mogoče zaplctljaje, je Amosov sklenil, da nadaljuje igro. Istočasno pa je premislil vse ukrepe, ki jih je nameraval storiti, ako bi ga kakšno nepričakovano naključje izdalo. »Nečak se je prebudil opoldne. Amosov ga je že enkrat pogostil. Pri jedi sta popila kozarec vina in se vnovič spustila v pogovor. Videti je bilo, da gost ničesar ire su-im. Amosuv je spretno vpletel v pogovor spomine o šoli v B.iaunsfbvvoigu, nato omeni! parolo preteklih let, poročila, ki jih je pošiljal iz svojega oddajnika, skratka, vse to, kar mu jo bilo znano iz priznanj Šarapova. — Vi ste imeli dobro šolo, — je rekel »nečak«, — -priznati moramo, da so bili stari kadri nemško obveščevalne službo odlično podkovani. Naše pokolenjc vam more v tem smislu samo zavidati. -- Vaše delo jo najboljša šola, — je ugovarjal Ame-Si°mu noki jc bila potrebna moja strokovna izobrazba? Živel sem na podeželju mnogo let. v bistvu nisem ničesar naredi!, postaral se. j in marsikaj sem že p». zuIc .Irr/.adevai sem si celo, zatajevati nemško govorico. »Nečak« se je nasmehnil in začel govoriti nemško À-mosov. k. je dobro obvladal ta jezik, mu je odgovoril po nunsko. Ko sta «pregovorila nekaj stavkov, je »nečak« izjavil, da Ivan Sergejevi« odlično obvlada rodni jezik, čeprav je v svoji skromnosti to zanikal. Meni pa so je ždelo, da nisem več vešč nemške izgovarjavo, jc rekel Amosov- Vesel sem, da temu ni laico. Videti je. da svojega materinega jezika ne pozabiš zlepa. Sicer pa sem si vedno prizadeval, misliti po nemško- Vi pa obvladate ruščino kakor rodni jezik. To ni nič čudnega, — je rekel »nečak« — vsa zadnja leta sem preživel v Rigi. Tam jc bila ruščina občevalni jezik že pred sovjeti/.acijo Litve. Hazon tega sem se nekoč učil v ruski šoli. Mislim pa, Ivan Scrgejevič, da bi bi’.» dobro, ako bi se ncko’iko razhodila. Ali je postaja dalo» od tu? — Dva kilometra, — je odgovoril Amosov- —- In ta pot vam pride prav. ker si boste lahke ogleda:i mesto. Pojdiva, spremljal vas bom. Stopila sta na ulico. Bil je vroč septembrski dan. Na dvorišču ni bile nikogar. ------------ —< Tu je precej pusto, — je rekel »nečak«. — Ali je vodne tako? — Dežela, — je odgovoril Amosov- — Poleg tega pa v tem času dneva ni izprohajalccv. Saj stanujem tudi na robu mesta, v središču bo bolj živo. Najina pot pel,jo prav skozi glavno ulico. V glavni ulici je bilo v resnici mnogo živahneje. Od kolodvora som se je vlekla dolga vrsta vojaških tovornih avtomobilov, ki se jim je videlo, da so pravkar prišli s postajnih pločnikov- »Nečak« je pazljivo ogledoval kamione, ki so bili do vrha naloženi z zabeji. — O pravem času sva šla od doma, — Ivan Sorgejo-vič, — je rekel. — Kakor vidite, je dospela velika partija municije- Pojdiva na kolodvor in skušajva ugotoviti, od-ko'd je prišel ešelon. Počakajte, dobro bi bilo vedeti, kam so namenjeni ti kamioni. Vam to ni znano? —• Ne. — je odgovoril Amcsov. — Samo to vem, da se tod pride na Oljšovsko deželno cesto- Kolikor vem. ni tam nobenih skladišč. Ko sta prišla na postajo, so še razkladali došli ešelon-Z dolgih ploščadi tovornih vagonov so po podstavljenih deskah lezli počasi kamioni. Ešelon je bil velik, štel je kakih sto vagonov »Nečak« jo obšel ves vlak, nato pa je poiklioal vlakovodjo ošclona- -, — Kako so delovale avtomatske zavore? — je vprašal kot strokovnjak. — Kaj pa na strminah? — Vozili gmo normalno, — je kratko odgovoril sprevodnik. — Ali ste med potjo menjali lokomotivo? — Ne, vozili smo samo z eno, — je odgovoril sprevodnik. — Iz katerega skladišča sto vzeli ta tovor? — Iz N-skega, — je cdogovoril sprevodnik, se je formiral tudi vlak- — »Nečak« je s tem nehal izpraševati. Cez nekaj časa je vzel iz žepa beležnico in zapisal ime pòsta j e. na kateri go je po sprevodnikovih besedah formiral vlak, in Oljšovsko cesto, ki mu jo je navedel Amosov. Nato je šel k načelniku postaje in zopet predložil svoje dokumente. Na njegovo zahtevo mu je načelnik povedal, kako so zaposlene premikalno in rezervno lokomotive- Ti podatki go bili za »nečaka« zelo važni, ker je mogel po njih sklepati, kolikšen je tovorni promet postaje in kar je glavno ugotoviti število nadaljnijih prevozov. — Ako drže v takšnih čarih tukaj toliko rezervnih in premikalnih lokomotiv, — je pozneje pojasnjeval Amo-sovu. — jo gotovo, da gtoje ešeloni, o katerih sem vam pravil, nekje nedaleč od tu in jih morejo kadar koli vreči! na fronto. Videti je, da se nekaj pripravlja. Po besedah načelnika postaje je prišlo semkaj brez njegovega naročila pet lokomotiv, Morava pohiteti. Pokazalo se je, da je imel prav- Ko sta se vrnila v Tam mesto,, sta o-paziia kamtoao nred komitetom, rajonskim sovjetom m drugimi uradi. Nakladali go nanje uradne spise in drug inventar. Uslužbenci so so gnetli okrog kamionov z razburjenimi obrazi- Bilo je jasno, da so se nekateri uradi pripravljali na evakuacijo. Nato sta srečala kolono tovornih avtomobilov, ki so vozili v smer pagtaje. Avtomobili so peljali stroje, opremo lesenih žag in kombinata za vezan les.' — Zdi se, — je rekel »nečak«, — da je že prišel ukaz za evakuacijo uradov in opreme krajevnih tovarn. Morda so naši blizu V... Treba je pospešiti razstrelitev. Amosov ni nič odgovoril. Sam je razumel, da se je začela začasna evakuacija Zaročenska, Niti za hip ni za pustil »nečaka«.‘Za vsako ceno je moral preprečiti razstrelitev in uničenje železniškega parka. In zvečer ni bilo v Zarečensku nobenih ešelonov več- 10. Evakuacija Ukaz vojaškega poveljstva, da je treba zapustiti Za-, rečensk in takoj evakuirati urade in. industrijske tovar-ne, jc priše. nepričakovano. V teku štiri in dvajsetih ur je bilo treba odpeljati na dragocenejše imetje in ves arhiv sovjetskih ustanov. Industrijsko opremo go bili dolžni spremljati delavci odgovarjajočih podjetij. Frontna črta se je naglo bližala mestu. Pozno ponoči, ko je »nečak« spal kakor ubit, kor se je pri večerji napil, je Amosov Šel iz hiše in se na dogovorjenem mestu sestal s svojim predstojnikom. Načelnik je sporočil Amo,sovu, kakšen jo ukaz, ki ga je prejel, in ga vprašal, kalio jc z njegovo nalogo- Amosov je povedal načelniku, s kakšnim namenom je prišel »nečak«, in vse, kar je utegnil izvleči iz njega. — Lahko ga takoj primemo, — je , rekel, — vendar pa se mi zdi, da bi to na bilo dobro za stvar, ki jo imamo pred seboj. Eno je gotovo: on mi popolnoma zaupa. Ša-rapov nas ni nalagal. Po mojem mnenju se splača nadaljevati igro čim dlje. Ako bi izpustili tako priložnost, bi bila to napaka. -m — Torej ste mnenja, da je prav, če ostanete v mestu? —- je vprašal načelnik, ki je takoj razumel, kakšen načrt ima Amosov. — Prav je, — je odogovoril Amosov- — Sami promislite. Ako zapremo tega ostudnega človeka, bomo imeli enega ogleduha manj. No, in kaj bi imeli od tega? Ako pa ostanemo v zvezi z njim, si utegnemo pridobiti popolno zaupanje Nemcev in prid marsičemu na dno, a, kar je glavno, utegnemo tudi marsikaj storiti: Razen tega bo ogtala v Zaročen sli u ilegalna partijska skupina, v rajonu pa bo deloval tudi partizanski odred- Zaradi tega ui drugih možnosti je dobro, da imamo zanesljivega človeka, ki bi mu Nemci popolnoma zaupali. Zato je po mojem mnenju prav. če ostanem« Predlog Amosova je bil sprejet. Ko sta se dogovorila o podrobnostih, se sporazumela o načinu in tehniki zveze in ko je Amosov dobil nastave in imena nekaterih oseb. sta so poslovila. Poslavljajoč se, sta si molče stisnila roko in sl dolgo glodala jr oči, kakor bi si hotela za večno zapomniti to slovo. Bilo je že zelo pozno, ko jo prišel Amosov domov. Na večernem septembrskem nebu so nemirno vzplan ite vali bliski oddaljenih topovskih strelov- Bobnenje artilerijskega ognjrf jc bilo še slabo slišati, toda rdeči bliski «o grozeče opominjali mesto o bližajoči se nevarnosti. Kljub pozni url je bila evakuacija v polnem razmahu. Po temnih nočnih ulicah so so vleklo čredo kolhoznegn goveda, mv' škripajočih vozovih so so peljali starci in otroci. Žensko so s povešenimi glavami hodile za njimi. Mestni prebivalci so zakopavali v jame, kar jo bilo najbolj dragocenega. Jok otrok, mukanje prestrašenega goveda, šk-v panje vozov in prestrašeno hrzanje konj so ee zlivali ti trpko simfonijo. vvvvvvvv>>^vvvv>>vvvv>>>>>vy>vv>>'>>v>^'y>^Y>r>'>torivvvyvv>>vvyy^ 55- V zavetju grmovja si je odpel krpi j e, se zleknil v sneg in previdno oprezal okoli sebe. Toda napadalec je mirne ležal skrit na nasprotnem bregu. Mto bo stvar še predolgo trajala«, je zamrmral, ko jo poteklo pol ure, »bom moral zakuriti ogenj, če ne mi bodo noge zmrznile.« Splazil se jo globlje v goščo, steptal okoli sebe suhi sneg in začel plesati živahno polko da si požene kri v premrle ude. Nato sc je zopet ulegel. Kmalu pa je zaslišal cin-cin pasjih zvončkov in izza. ovinka po reki navzgor so zavile sani- o Ta trenutek sc rine tovarišica vodnica-v gnoči> Lue in »Orkafiks« sta takoj n® nogah. »Kaj jo bilo?« vpiaša vodnica Debelinka- »Nič.« odgovori »Orkafiks« nedolžno. Vodnica prime še Luca, kaj se je zgodbo, »Nič«, se odreže Lue. Rokoborba se je viteško zaključil». « 1 F I Z K U LT U R A H ■ ZA BISTRE GLAVE | tl Zaslužen poraz. LLj. Ponziane na Reki. KVARNER — LJ. PONZIANE 3—0 . Svojo zadnjo tekmo jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva je tržaška enajsterica igrala v nedeljo na Reki proti Kvarner ju. kljub porazu zadnje nedelje proti Dinamu ni nihče pričakoval tako katastrofai-liegà rezultata, nasprotno, vsak je pričakoval zmago. Priznati moramo, da je zmaga Kvar-nerja zaslužena. Bilo Je v vsakem pogledu boljše -moštvo. Solidno v, obrambi, kjer je pravi zid Matošič Jpzo, odlično v krllskl vrsti In, odločno v napadu. Njegov nasprotnik pa Je bil v nedeljo samo še senca enajstoricc, ki Je š svojo igro navdušila, kamor je prišla. Brez volje, brez tehničnih odtenkdV, brez kombinacij je bila enajstorica Tržačanov. Odpovedala je na v<-ej črti ter igrala podpovprečni nogomet, najslabši sta • bili zvezi In stranska krilca. Edina, ki sta res dobro rešila svojo naloga sta bila Gianlni in Maluta. Kdor je videl nedeljsko tekmo, je razočaran odšel z igrišča, kajti tudi Kvarner je kliub zmagi zaigral pod svojo običajno formo. okoli SOOO gledalcev Je navdušeno pozdravilo 22 igralcev, ki so pritekli na igriSr«. Začetni udarec Ima tržaška enajstorica, vendar je postalo vsem takoj jasno, da pri Tržačanih nekaj ni v redu. zvezi sta letali po igrišču in s svojo brezglavo Igro škodovala obrambi in nanadu. Na sredi igrišča je bila taka igra zvez strahotna praznina; napad pa Je bil — krivda seveda leži tudi na stranskih 'krilcih — takorekoč popolnoma odrezan, i-e tu pa taro je po zaslugi Mslute ustvaril kakšno situacijo, ki seveda ni mo»la roditi uspeha Kvamer je takoi spoznal, da ne bo morda nikdar več ta^a nrilika za zmago ter Je pričel z dobro podporo krileke vrste prevladovati na igrišču. Naóad' za naoadom se te valil pred vrata 14. Popriane. V 13; roiputi te nadel no krivdi Furlana prvi gol. Zamislit te svetišče, pot ronio pa to z glavo nis-iral . žogo preko piega v m^ažo. V 22. minuti ie sledil drugi gol'. Caproni te Zgrešil rtopredovante in nennlrriti Flal-b»ni te z lahkoto premagal Furlana z opi-lm «tn-iem v levi kot, Pri stantii te trž«s».0 jnoVvo reagiralo, *er za IS minut prevladovalo pa igrišču, v teh kratk'h IR miniitah, to le bilo tudi vse. kar Je pokazala LÌ. Ponziana, -Je ustvarila pekal nevarnih spunclt nred sve-tiSč-m Kvarneria. ni pa mogla, nevai zaradi amote. nekaj na zeradi odlične obrambe, doseči številčnega sadu Tako le Maluta v 3 O N ftt. 3 M Mitiča« tckmouaa t ljučsk«* trinila Rešilcem križank Rešile e/n . Prejeli smo precejšnje število rešitev, vendar so vse prav rešli samo štirje. (Zdi se, da je bilo skriv nosim anekdote usojena, da se vrtne vanjo napaka; vendar smo tud tistim, ki niso sami uganili, da bi tam moralo b!U ..jat', šteli rešitev za pravilno.) Za drugo m tretjo nagrado smo vzeli v poštev tudi re-Šilce, ki so uganili samo 4 uganke. Za prvo nagrado ie žreb dololj VoRvla Marka iz Gorice. Ulica 24 majo 20: zo, drugo Kr'stana Ivku iz Ilirske B: "trice, Titov trg 127: za tretjo M!lka Štolfo iz Koprive na Krasu. Nekateri rešilci so nas prosili, mi upoštevamo, da dobivajo list precej pozno. Sklenili smo torej, da potžtdišamo rok za pošilianie rešitev na 14 dn! in tudi rešitve bomo objavljali po 14 dneh. Zet eh bi, dn bi vam re&tci vsakokraf sporočili, katera t/gonka jim ie delala največ preglavic in katera je b-la najlaS ja. Na našo veliko nevoljo — in seveda predvsem rešit cev — so se nam, v zadnjo knžanko zonet vrinile n Unbe napake, čitaj torej: (vodoravno) 17) stnnovaniska kriza ga ni //osebno pr zadel a. stanoval je v sodu: IS) planina v Bosni; TOi tista, ki sledi devet « devetdeseti' (/•'•volino) 7) osebni zaimek; 30) sosedje Rusov. Nadaljevanje napak na Kliki Ni res. da bi »ieepi« vozili po hodnikih z vsemi štirimi kolesi; • res pa je, da včasih vozijo po njih z dverni. Ni res. da je v Trstu vseučilišče; res pa je, da smo po dolgem čakanju komaj dobili trgovsko-obrtoo šolo- Ni res, da bi Čerini imeli na čebulah znak S3 in v rokah mehke štruce krutih.; res pa je, da nosijo oznako »Civile Police« in lesene tolkače za pretepanje. Ni res, da bi bila sonca, štruce Uktorskrt butarica; res pa je, cl* ni več v 'prninetu ue ene ne druge. Ni res. da nosi vojaška jtolicija škotsko krilo in črno sraico" ter trmisnarente »Živeli antifašisti«; res i>a Jc, da se včasih obnaša kakor v omenjeni kombinaciji brez »anti«. »Ant; ni res!« bi dejali neverni Tomaži Ni res, da bi sonce zahajalo opoldne; res pa jo. da zahaia ob poljubni uri. ker ura na borzni palači se p gostoma ustavlja- _____;__; Ni res. da bi čevti) in vojaški poheist metala proti ve-eru senco kot na «Mici: res pa je, da ' meketa senco proti vzhodu ter da je la vedno daljša (upuimo, da bol kmalu zginila prihodnje mesece). ODGOttOBVT Ttt*FT)NnC: KOREN JOSE Sporočilo s Črnega vrha Pesni’, ki je zadnjič črni vrh opela, so očitek dali, da m konca imela. Tozadevno danes ho ta nedostatek prav lepo odpravljen, ker sledi dodatek: črni vrh se dvema je zelo zameril, ker ju je pred dnevi grdo izneveril. Sla po beli trati krasno zavozila, a na koncu vožnje nòne itolo nula. 'Malo sta zaklela, inalo zajokala, to nedeljo bosta pa doma ostala; kajti smučanja je sicer prav lepa, vendar ne, če človek, kadar hodi sepa. No, vsled te nesreče ni še nič narobe; smučar ji plode se kot po dežju gobe in na črnem vrhu spet se bo podilo smučarjev krdelo, in spet polomilo se bo nekaj nog. Spet bo jok in slok! Tistim pa, ki smučka ni za drugo rabo, kot da za parado nosi jo za sabo, iakšnale nesreča je povsem neznana; naroči klobaso, naroči terana, pa sedi v gostilni, skozi okno gleda, in če kdo se zvrne, mish si: „Seveda, ker po snegu sili, kajpak, se prebrne. Mar bi bil v gostilni!1 In kozarček zvrne. Ko zvečer, brjago, se domov promaje slavo nepopisno smučarji daje. Pravi, da nobena stvar ga ni ogrela nikdar še tako ni kot poljana bela. In tako navdušen 'sam pri sebi sklene, da prihodnji leden, spet tja gori krene. S tem ta športna pesem, končno se zaključi. Saj dovolj je tolkla ■ ■'po nogah in — buči. Obratno Gost: Vaša reklama pravi, da so pri vas zmerne cene in prvovrstna postrežba, kaj ne? Natakar? Da. tako Je! / Gost : . Ne, ni tako, obratno je. Postrežba .je zmerna, a cene so prvovrstne. Sodba pred slovesom [Kt, - ..... „Le hitro, gospod sodnik, bliža se 10. februar! Sicer bodo obtoženci kljub večletni kazni prej na svobodi, preden bomo mi v Londonu." ANEKDOTE ALEKSANDER DUMAS Avtorja Treh mušketirjev je nekoč napadel neki kritik tako le: „Kako, za božjo voljo, ste mogli napisati stavek: Bolestna praznota, nastala v slabotnem trenutku. Kako bi mogel prazen prostor povzročiti bolečino?" A Dumas: „Da ne more prazen prostor povzročiti bolečino? Kaj niste še nikoli čutili bolečine v glavi?" BERNARD SIIAW Bernard Sliaw je prišel nekoč. v družbo, kjer se ie pogovor sukal okrog današnjih žensk. Nekdo se je sklonil k Shawu in rekel: „ V Londonu je še dandanes dovolj skromnih žensk. Moja žena bi bila lahko v tem pogledu vzor." In Shaw mu ie odgovoril : „To jc res, vaša žena je gotovo skromna. Zakaj sicer bi se pomočila s kom drugim'. SAINT-SAENS IN M ASSE N ET • Francoska skladatelja Saint-Saens in Massenet sta bila nekega poletja v majhnem kopališču. Prišel je npvinar in najprej obiskal Saint-Saensa ter ga vprašal, kaj misli o Massenctu. „Massenet? Da, dober človek, a slab talent" je dejal Saint-Saens. Potlej ie šel novinar k Massenetu in ga vprašal, kaj misli o Saint-Saensu. „Saint-Sa-ens? Oh. da. velik umetnik je, ogromen talent," je dejal Massenet. Novinar se jc začudil in vprašai, kako da govori on o Satut-Saensu s tolikim priznanjem. a oni o njem s tolikim prezirom. „Ntič ue čfc,“ jc rekel Massenet. „najbrž sva se b-ba motila." . - Pogi o vod s ceste A; Kaj menite, katero glavno mesto namerava Churchill izbrati za Združeno Evropo? B: Kolikor ga jaz jmznam: Foulion. , A: Sem slišal, da se Angleži že odpravljajo iz Trsta domov. B: No, to jih bo vesel angleški fašist Mosley! Dobre zaščitnike bo dob i! A; Kaže. da je Trst že t’ zadnj’h vzdihljajih! B: Po čem sklepate to? A: Saj mu že /m vsem mestu prižigajo sveče. A: Dandanes se dogajajo po svetu vsakovrstni čudeži, B: Res? Nič nisem slišal o tem. A: Da, da. V Trstu, na pr- j:; ..., mer,'je morje zamrznilo, dasi- ' . ravno je tedaj kazal toplomer visoko nad. ničlo; v Grčiji ]e padel globoko pod n ilo, a j c ' tamkajšnji vladi kljub (emu ze lo vroče; A; Če bi Mussolini še živel, bi ga sprejeli naravnost > z od-ptiirni rokam-. B: V Italiji, mislile? A: Ne. V- ArgentuUji, mišim, A: Sem bral, da Angleži uče Andersbve vojake malajskega jezika, B: Ubogi lì ud je! A; Kdo? And er sovci? B: Ne, Malaja! A: Amerikanci so izumili novo. šeststokrat močnejše atomsko bombo. Kaj prav'te na to? ■ B: Koze se mi snulijo; s/iet jih bo nekaj izdihnilo na Bi-kinih. Več luci! Ko Goethe se poslavljal od tega je sveta, „Več luči!“ mu poslednja beseda je bild. če danes v Trstu Goethe odhajal‘bi v nebo, verjetno slav n- pesnik bi rekel prav tako. SRECA V NESREČI Tone: Pomisli, kaj se mi je snoči pripetilo. Ležem v poste- ljo, ugasnem luč in je cestna svetilka je malo razsvetljevala sobo, že hočem zaspati, kar zagledam temno senco na steni. Jaka: Nemogoče; kaj sj pa storil na to? Tone: Brž sem segel po re volver. ustrelil in nato prižgal luč. Jaka: In potem? Tone: In potem sem videl, da sem streljal na svojo suknjo, ki je visela na steni. Jaka: No in? Tone: In sem bil zelo vesel, ker sem jo zgrešil. Churchillove sanje Churchillu se je saiijalo, da bi se združiti-dalo vso Evropo prav tako, kakor njemu je ljubo. Churchillu se je sanjalo, da bi tej državi dalo takega se gospodarja, ki b' vedel, kaj vladarja poglavitna je dolžnost: revežu pustiti kost, tistih pa, ki so pri mizi nikdar ne pustiti v krizi. Precej, ko je Churchill vstal, si cigaro je prižgal in že vedel je, kedo za vladarja bil lahko bi tej' združeni državi, hi tako sani sebi pravi: „Z« vladarja boru predlagat, trga, ki inf 'bo 'pomagat in po moje bo' rjovel. Kralj ha j bo: angleški lev!"