j t>°ŠTNIN-. PLAČANA V GOTOVINI RNIK TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 31. fuSifa 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 1! din dostavljen na dom IG din. fr;' Im Cena din 1*— Resne težkoče v Tokiu Nenadna odgoditev konference štirih — Japonske valutne in finančne žanri6 z? Anglifo in Francijo nesprejemljive — Odklonilno s aiišče Anglije — davi velike proiiangleške demonstracije po ulicah |aponske prestolnice IOKIO, 31. julija. Havas. Posebni odbor, sestoječ iz dveh angleških in treh laponskih delegatov, ki se je sešel davi ob 8. uri (vzhodni čas) k seji, je razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi s prepovedjo kalkulacije kitajskega dolarja angleški koncesiji v Tiencinu in izročit ve kitajskega srebra, ki je naloženo v ki-. ih bankah v angleški koncesiji. Izve se, da vztrajajo Japonci na stališču, da Prepoved kroženja kitajskega dolarja potrebna zaradi obstanka japonske voj-© ter ohranitve miru in reda. Šef angleške policije v Tiencinu ie prispel danes f letalu sem, da bi se udeležil prihodnje konference, ki naj bi se pričela danes ^Poldne ob 16. uri (po vzhodnem času), ki pa je bila seaaj zaradi nastalih nesoči nenadoma odgodena na nedoločen čas. NESPREJEMLJIVE zahteve. nesi? P° poročilih iz za- vj Jlvega v‘ra se je postavila angleška spre? pdločno na stališče, da ne more nana^ • *aponsk'h zahtev, v kolikor se larju^50 na .ukrePe proti kitajskemu do-*)ankaln -na \zromev kitajskih naložb v biti n •' t‘enc‘nske koncesije, ker bi s tem nano»-fdetI direktno tudi angleški fi-cnj ter s tem sploh gospodarski inte-si na Daljnem vzhodu. V tem smislu ? bile poslane instrukcije tudi veleposla-Tn Cralgfeju v Tok.o. Splošno se zdi iV P°dr°hnostih ne bodo liMi! ! k-’ r so ona 0 načelnih zre-razbiti To hf!,hUtesni!a ceI° popolnoma cii že dosei ®brezvrednotiIo seveda tu- neiše stallšfc .Spofazum- Odloč- orifisk,, 7er’in1o ' Jev Je treba Pripisati ko se drzav in Francije. Ta- *a dano* ! i *a nenadna odgoditev iav so se te vesti pojavile v laVnOSfi c v velik? 0 se zbra,e P° tokijskih ulicah monef .mno&ce ljudi, ki v sprevodih de-nosp 0 protI Angi'jJ- Demonstranti AMJ°.Sramo{iIne in grozilne napise proti Ang,i« in Angležem. Konferenca plenuma. mlnist^’ 31. julijt. DNB. Šef kabineta n^s pIStva zunanjih zadev je izjavil da-vDra«a V.0^0!n novih težkoč v zvezi z ^dodv!^111 Ti®ncina, da je konferenca da se (ij3 štirih odgodena zaradi tega, S© vusuuviid £,<\i dUI SestaVo °bema strankama priložnost za ^ s© ttinn°V'*1 Predl°gov. Kakor je znano, r©Šeyu; fa,° na današnji popoldanski seji sevati i/uvuiui!itnilm niinlsfrstvom, je v Ui,TlVIade*da v,ada ni z ker so nastaiiUdI ne n,°re pre' Vp. nasta,e spontano. Tokio ^me*,ke N* anglijo. ?nsk© vlade te & D:^B- Zastopnik ia* ! °a VBMfa ) 'ZJav danes ča8nikar-A^nsite t a!fn,Je,° odPovedi ameriško, telice ,s. llske Pogodbe s strani ■ °raku *,„a .Jdponska vlada nlina o tem ci°r SamnT ? drugih komentarjev, ka-• Odnn nC.’ SO ,ZŠH v ameriškem tl-D°ns,sa v?.'! 1)1-1513 nenadoma in ja- b!la nh a-Wei 0 tei ameriški nameri Sske,I ®na' Na dobro Poučenem ^©rlkp 5 Ines u pa trd,i°* da ta korak pripravljena popuščati tudi v posameznih vprašanjih Tiencina, dočim sedaj take pripravljenosti ne kažejo več. Na poučenem mestu pa zatrjujejo, da se bo tudi današnja plenarna konferenca ukvarjala samo z vprašanji ohranitve miru in reda v tiencinski angleški koncesiji. ODLOČNO STALIŠČE FRANCIJE. PARIZ. 31. julija. Po informacijah iz Tokia zahtevajo Japonci med drugim, da gleški in francoski koncesiji v Tiencinu. Mimo tega zahtevajo priznanje svojega denarja, ki so ga izdali za zasedene pokrajine Kitajske, kot edino veljavno plačilno sredstvo. S tem so japonske zahteve daleč prekoračile mejo, predvideno za bazo angleško-japonskih pogajanj in se s tem dotaknili vprašanj, na katerih ni zainteresirana le Anglija, ampak tudi Francija. V Londonu so dobro poučeni, da Francija ne bo na to nikoli pristala. Predvsem pa Francija nikoli ne bo priznala vrednosti nove japonske kitajske valute. Mimo tega Japoncem sploh ni mogoče zaupati, ker je dovolj znakov, ki dokazujejo, da sploh ne nameravajo spoštovati nobenih sporazumov. Zato je edino pravilna pot postopanja proti Japonski ona, ki so jo izbrale USA. Po tej poli bo treba kreniti tudi Angliji in Franciji, Glede nove nemško-japonske trgovinske pogodbe se pa tu naglasa, da ne bo mogla Nemčija nikoli nadoknaditi Amerike se jim izroče tudi depoziti srebra Kitaj-: pri dobavi surovin Japonski. Japonska ske, ki leže v posameznih bankah v an- i bo zato prej ali slej primorana popustiti, Manifestacija francosko-jugoslovanskega bratstva VELIKE FRANCOSKO-JUGOSLOVANSKE MANIFESTACIJE V LABEAULU V POČASTITEV V SVETOVNI VOJNI PADLIH BOJEVNIKOV SAINT NAZAIRE, 31. jul. Havas. V La- so pred spomenikom znova naglasili tesno beaulu so se začele včeraj dopoldne velike francosko-jugosiovanske svečanosti na čast padlim v svetovni vojni. V imenu Jugoslavije so prisostvovali svečanostim gg. Slavko Kojič, polkovnik Savič in Vu-četič. Mestna občina je priredila sinoči go stom večerjo, ki so ji prisostvovali tudi bivši solunski bojevniki. Po svečanih govo rih raestnega župana in Slavka Kojiča, ki sta poudarjala tesno francosko-jugoslovan sko bratstvo, je odšel dolg sprevod pred spomenik padlim borcem v Pouliganu-Predsednik občine dr. Toussar, pokrajinski predstavnik francoskih bojevnikov s solunske fronte dr. Tecej in Slavko Kojič sodelovanje, ki se je manifestiralo že pred 20. leti med Francozi in Jugoslovani na bojnem polju. Govorniki So izrazili nujno potrebo, da se v smislu teh idej povežejo še tesneje skupne težnje za pravičnost in mednarodno solidarnost. Polkovnik Savič je nato odlikoval zastave sekcij francoskih bojevnikov z jugoslovanskimi redi. S svečano službo božjo pod vedrim nebom je bil zaključen prvi del svečanosti. Po maši je bil velik banket, kjer so se vrstile zdra vice Franciji in Jugoslaviji. V parku je bil koncert, zvečer pa gala večerja na čast gostom. StaHggeC .ni »ftal brez vpliva na sedanje JV.. ............ ...................... !*?’ ^r©den In C\K!ed,? Podajanj v Tienci- va, kakršna je Finska, ki leži izven cone insko na Amerika odpovedala trgo- ............ nevarnosti napada, proti svoji volji predmet enostranske zaščite. Zahodni demo- Ijale take metode za ustanavljanje fronte miru. Švedska proti garancijam GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA SANDLERJA O VPRAŠANjU ALANDSKEGA OTOČJA IN GARANCIJ PROTI VOLJI PRIZADETIH. STOCKHOLM, 31. julija. V nekem svo- j kraciji morata doumeti, da bo vera v nju-jem včerajšnjem govoru se je švedski zu- no spoštovanje neodvisnosti malih držav nanji minister Sandler dotaknil tudi vpra- za dolgo uničena, ako se bodo uporab-šanja Alandskih otokov in izjavil, da švedska vlada doslej še ni sprejela nobenega dokončnega sklepa. Potrebna bodo še posvetovanja s finsko vlado. Vendar je pa švedska vlada že davno sporočila sovjetski vladi v Moskvo svoje stališče, da bo mogla zagovarjati samo tako utrditev, ki bo strogo spoštovala nevtralnost Alandskega otočja. Govoreč o sedanjih razgovorih med velesilami, je Sandler nastopil proti vsem načrtom, ki nasprotujejo načelom zunanje politike Skandinavskih držav. Aludirajoč na Finsko je dejal: Ako izjavljajo velesile, da je namen ukrepov, ki se jim zde potrebni, obvarovati nekatere male države pred napadi, je samo ob sebi razumljivo, da dobe besedo tildi te države same, ker je njihova var-cbstoja.čemu pa naj bi bila nevtralna drža-! obstoja, čemu pa naj bi nevtralna drža Konferenca vseh turških poslanikov CARIGRAD, 31. julija. Turčija pripravlja veliko premestitev svojih poslanikov in so bili s tem v zvezi vsi poklicani v Ankaro, kjer bo pod predsedstvom zunanjega ministra velika diplomatska konferenca, na kateri bodo dana vsem turškim diplomatskim zastopnikom v tujini potreb na enotna navodila. Pred tem bodo poslaniki podali zadevne referate. LETALSKI REKORD. WASHINGTON, 31. julija. Havas. Brata Moody se v Springfieldu v državi Illinois, USA, že 107 ur držita v zraku. Nadejata se, da bosta s svojini letalom posekala svetovni rekord majhnih letal, ki znaša zdaj 218 ur. Zapiski % ■ M .. ft • ,■ General Franco Kakor so mno gi prerokovali, so nastale po zmagi španskih nacionalistov v državljanski vojni med njimi samimi raz- prtije glede bodoče usode države in oblasti v njej. V lase so si skočili fašistični fa- langisti, ki se zavzemajo za uvedbo po- polnega fašističnega režima in naslonitev na os Rim—Berlin v zunanji politiki ter monarhisti, ki zahtevajo obnovitev monarhije in režima, ki bo ustrezal španskim razmeram in potrebam ter ne bo zgolj kopija tujega fašizma. General Franco se je dolgo trudil, da bi ostal nad dbema taboroma in se je v zadnjem času odločil za neke ukrepe proti monarhistom le v kolikor so se upali tudi proti njemu samemu. Vendar se zdi, da je pričel popuščati in da. bodo nazadnje zmagali monarhisti, ki so tudi za strogo nevtralnost Španije v zunaji politiki. Izglede na zmago daje monarhistom predvsem dejstvo, da stoji za njimi strnjena vsa duhovščina, aristokracija in plutokracija, ki ima v sedanji Španiji odločno glavno besedo, dočim stoji za falangisti le navdušena mladina brez opore za hrbtom, zatfi pa s simpatijami v Italiji in Nemčiji. Gibraltar je nesmisel V italijanskem dnevniku »II Resto del Carlino« čitamo: »Naloga Italije in Španije je, v interesu svetovnega miru rešiti dokončno sredozemeljsko vprašanje. Gibraltar v tujih rokah je zgodovinski nesmisel. Tanger je kot protišpansko orodje kamen večne spotike. Italijansko-angie-ški velikonočni sporazum iz 1. 1938. ni večen. Ta sporazum služi le kot pretveza za ohranitev absurdnega statusa quo, ki nasprotuje vsej zgodovinski resničnosti.« Dva milijona Čehov izven protektorata V Pragi se je ustanovila organizacija »Domovine rojakov v tujini«. Na zborovanju so ugotovili, da biva izven češke m Moravske v Evropi 1,250.000 Čehov in to v Sudetih 900.000, na Poljskem 180.000. na Slovaškem 80.000, v Jugoslaviji 70.000, na Francoskem in v Rusiji po 30.000 itd. v Zcd. državah je 700.000, v Kanadi 20.000, v Argentini 15.000 Čehov. Kakšen bi bil novi Versailles? »Ncues Wjener Tagblatt« objavlja neki angleški načrt, ki ga prisoja Winstonu Churchillu, ki naj bi služil kot podlaga za novo mirovno pogodbo po eventualni novi vojni. Po lem načrtu bi pripadel Hclgoland Angliji, Prekop cesarja Viljema bi bi! nevtraliziran in pod upravo mednarodne policije. Bavarska in večina Avstrije bi se združili v novo katoliško državo, ki bi bila monarhija. Češkoslovaška bi se obnovila v prejšnjem obsegu in s še nekaterimi korekturami, Klajpe da bi se vrnila Litvi, Poljska bi pa dobila Vzhodno Prusijo, Gdansk, nemško Po-morjansko do Kolberga in Gornjo Šle-zijo. Meja Francije bi se pomaknila do Rena. Tožba filmske igralke Pole Negri Filmska igralka Pola Negri, ki je po rodu Poljakinja, je tožila neki pariški tednik za odškodnino milijon francoskih frankov, ker ji je očital zveze z agenti Nemčije. Sodišče je list obsodilo na globo 200 frankov in odškodnino 10.000 frankov tožiteljici za škodo, ki jo je utrpela na moralnem ugledu. Maribor, 31. julija. V zvezi z angleško kapitulacijo na Daljnem vzhodu smo nedavno na tem mestu zapisali, da utegne ta dogodek bistveno vplivati na potek moskovskih razgovorov. Optimizem, ki je te dni zavladal v demokratičnem časopisju ter najavljanje angleško-francosko-sovjetskih generalštabnih razgovorov v Moskvi, dokazujeta, da se je naše pričakovanje pokazalo za točno. Bilo bi seveda prezgodaj, če bi se vdajali mnenju, da je uspeh pogajanj že izven dvoma, vsekakor pa lahko trdimo, da bi njihov neuspeh v sedanjem položaju pomenil tudi polom celotne Chamberlainove zunanjepolitične linije, ki bi dokončno zlomil tudi njegove notranje pozicije. Chamberlain se je pokapal v svojih namerah premalo previdnega. Kapitulacija na Daljnem vzhodu in Hudsonova ponudba Nemčiji v isti sapi sta predstavljali preveliko dozo celo za povprečnega konservativca. Chamberlainovi nasprotniki so dobili v roke popolnoma nedvoumen dokaz Chamberlainovega prizadevanja, da bi privedel v Evropi do novega Mona-kova. Razburjenje, ki je nastalo v angleških množicah, je postalo tolikšno, da je Chamberlain prisiljen ubrati druge poti. Ostaneta pa samo dve poti. Nadaljevanje dosedanje zunanjepolitične smeri je mogoče samo pod pogojem spremembe notranjih razmer v_ Angliji v smislu zo-ževanja političneJfv6£mie. Toda- vefiko vprašanje je, Te so reakcionarne sile v Angliji sposobne uspešno pričeti s takim joč način za obe stranki. Istočasno objavlja sovjetski tisk demanti japonskih poročil, da namerava sovjetska vlada onemogočiti vse japonske koncesije na ozemlju sovjetske Rusije. Japonci lahko nadaljujejo svoje delo, morajo pa spoštovati pogodbe in odredbe sovjetskih zakonov. Rusi popustili Japoncem SAHALINSKl PREMOGOVNI IN PETROLEJSKI SPOR PORAVNAN S ČRTANJEM GLOBE, KI BI JO MORALI PLAČATI JAPONCI. MOSKVA, 31. julija. Reuter poroča: Sovjetska oblastva so obvestila japonske lastnike premogovnih in petrolejskih koncesij na otoku Sahalinu, da sklep sodišča, po katerem bi morali plačati globo pol milijona ruskih rubljev, ne bo v praksi izvršen in se bo spor uredil na zadovolju- Rezervno angleško brodovje DANES JE VPOKLICALA ANGLIJA POD OROŽJE 10.500 MORNARJEV IN ČASTNIKOV ZA OBNOVLJENO REZERVNO MORNARICO. PARIZ, 31. julija. »Le Journal« objavlja posebno poročilo iz Londona, v katerem pravi med drugim, čez nekaj dni bo celokupno angleško rezervno brodovje tako pripravljeno, kakor ni bilo nikoli od 1. 1914 dalje. To rezervno brodovje je Mo dolgo tretirano kot Pepelčica, toda sedaj se vrše že več mesecev veliki napori, da se rezervno brodovje zopet uspo Serano Suner demantira ŠPANSKI NOTRANJI MINISTER PRA VI, DA V ŠPANIJI NI RAZDORA, POSAMEZNI INCIDENTI SO PA BREZ POMENA. I Danes prilagamo »VECERNlKU ! ložnlce. Naročnike prosimo za na , naročnine za avgust. Zaostanton* I tudi poravnajo naročnino, ker MC* be pravico do nezgodnega zavaro _l naših naročnikov za din 10.0W,"2j| plačilo zavarovalnine je odvisno Nt to sobi za svoje naloge. Pri tem se je izkazalo, da je to brodovje še vedno sposobno, da se spravi v bojno stanje. Obstaja le šc eno samo vprašanje: vprašanje posadke. Da reši tudi to vprašanje, je angleška vlada sklenila, da pokliče z rokom 31. julija pod orožje 10.500 mož vseh rezervnih kategorij, deloma mornarjev in deloma mornariških častnikov. je P nezgodo * tega, če je imel naročnik, ki se nesrečil, vsai 14 dni pred ročnino v redu poravnano, UPRAVA VEČERNI^ Domali zapiski kursom. Naše mnenje je, da so v današnjem položaju preslabe, da bi šle po tej poti. Ta pot torej vsaj začasno odpade. Druga pot je pot popuščanja sovjetskim zahtevam da bi se z uspehom popravil v Moskvi slab vtis tiencinske in Hudsonove afere. Prav zategadelj je torej danes precej verjetno, da bodo moskovski razgovori uspešno zaključeni, kar bi gotovo ves svet pozdravil z velikim olajšanjem. Takšno pričakovanje opravičujejo tudi še nekateri drugi momenti. To velja zlasti za direktne poljsko-sovjetske razgovore in potovanje romunskega kralja v Turčijo, ki dejansko ne pr&dstavlja nič drugega, kakor previdno iskanje vezi z Moskvo, ki ne bi dajalo agresivnim silam v roko preveč kričečih argumentov. Ni dvoma, da bi to potovanje utegnilo močno okrepili Balkansko zvezo in izpodbiti vsa prizadevanja, da bi se ta važen instrument miru uničil. Zavest, da je brez sporazuma s Sovjetsko zvezo nemogoča obramba vzhodne Evrope, ter približevanje dni krize silita k hitri odločitvi. V takem položaju postajajo seveda brezpredmetni vsi pomisleki o tem, kje bo korakala armada Sovjetske zveze in kje ne bo. Danes je vsaj že popolnoma jasno, da so bili angleški izgovori s poljskimi in romunskimi pomisleki glede korakanja sovjetske armade samo manever, ki naj bi izsilil sporazum s Sovjetsko zvezo pod najugodnejšimi pogoji za angleške interese in Chamberlainovo zamisel reševanja evropske krize. Direktni razgovori med vzhodnimi državami in Sovjetsko zvezo, ki se pričenjajo, vedno bolj razpršujejo te »argumente« v nič, zato je danes jasno že tudi najširšim množicam, da bi odgovornost za neuspeh moskovskih' pogajanj padla izključno samo na Chamberlaina. Toda če nas vsi ti momenti silijo k bolj optimističnim zaključkom glede na uspeh moskovskih pogajanj, nam vendar ne dovoljujejo, da bi se osvobodili vseh rezerv nasproti današnji angleški politiki. Ne smemo namreč pozabiti, da je imelo daljnovzhodno Monakovo isto ost, kako» evropsko: ost proti Sovjetski zvezi, že zadnjič smo trdili, da je imel japonski naklad na Zunanjo Mongolijo predvsem na-/nen, pre^č^tTficrmtSerTaffiar^a-^ ja-japonska daljnovzhodna akcija naperjenap^'^?rvjetela^rveztrlrar^n,gtešin~b re mier 'prav rad-^STIšT Tiencinska kapitulacija je torej dala Japonski proste roke in jo celo vzpodbudila k večji aktivnosti nasproti Sovjetski zvezi. Chamberlain je sicer napravil tu veliko napako, kajti za Japonsko predstavlja današnja Sovjetska unija prav tako trd oreh, kakor za evropske totalitarne sile in se zato ne zdi verjetno, da bi se hoteli zaplesti že v bližnji bodočnosti v vojno z njo, a zlasti ne sami. Razen tega je Chamberlain pozabil na interese — Zedinjenih držav, ki so ga pa na to njegovo »pozabljivost« BURGOS, 31. julija. Stefani. Notranji minister Serano Suner je podal izjavo, v kateri je dejal, da so vse vesti tujega tiska o razdoru med španskimi nacionalisti brez podlage in izražajo samo željo, da bi se zasejala nesloga v novi Španiji. Zato je dolžnost Špancev, da se še bolj zedinijo in onemogočijo zunanjim nasprotnikom vse zlohotne manevre, toda ostanejo dalje zvesti tistim, ki so do-pomogli do uresničenja nacionalne svobode. Vendar je Suner priznal, da so se pojavili »nepomembni« incidenti, ki pa ni- majo nobenega resnega pomena. Primer generala Oueipa de Liana je bil lahko in naglo likvidiran, general Yague je pa popolnoma soglasen s Francom. BURGOS, 31. julija. Stefani. General Franco je sprejel poveljnika italijanskih legionarjev, generala Gambaro, in italijanskega kiparja Demagerisa, ki mu je izročil kip gospoda in gospe Franco. General se je prisrčno zahvalil in izjavil, da predstavljata obe deli veliko umetniško vrednost. Dragoceno arheološko odkritje LONDON, 31. julija. »Daily Mail« piše, da so odkrili arheologi v vasi Hood grobnico nekega angleškega kralja z velikimi zlatimi in srebrnimi zakladi. Posebno veliko vrednost predstavlja masiven oklep iz čistega zlata, posut z dragim kamenjem. Vse najdene predmete, vredne milijon funtov šterlingov, je prevzel Britski muzej. Izkopavanje Abritusa BUKAREŠTA, 31. julija. Rador. Na svečan način so začeli danes z izkopavanjem starega rimskega mesta Abritusa v okolici Bazarčflka v Dobrudži. Svečanostim je prisostvoval poljedelski minister Cornaceanu in oblastni namestnik Otescu. Govorniki so naglašali pomen zgodovinskega odkritja za ves latinski svet. V imenu vlade je izročil Otescu odboru za izkopavanja 1.5 milijona lejev, da bi se dela čimtoolje izvedla. Rekord nemškega bombnika BERLIN, 31. jul. Stefani. Ob priliki poiz kusnega poleta je nemški težki bombnik tipa s-Junkers« z dvema motorjema po 1200 ks postavil v Dessau nove svetovne rekorde. Na poletu 2000 km je s tovorom 2000 kg dosegel Ivtrost 501 km na uro, postavil je tudi nov rekord na 1000 km brez obtežitve. HITLER PRI PREDSTAVI »VVALKORE«. BAYREUTH, 31. julija. Hitler je obiskal sinoči predstavo Wagnerjeve opere »Walktire«. Vse ulice, ki vodijo do znamenitega gledališča, so bile prenapolnjene z ljudstvom, ki sc je nabralo od blizu in daleč, da pozdravi svojega vodjo. Manifestacije so sc nadaljevale tudi za časa predstave. Višek so dosegle ob koncu. takoj spomnile z odpovedjo japonsko-ameriškega trgov&keg^ dogovora, ki je na" mah likvidirala Chamberlainov J^us-pe^Tm japonski triumf Tn^zadala sT en udarec več angleškeftTir prestižu, čeprav se torej položaj Sovjetske zveze ni bistveno spremenil pa je Chamberlainovo daljnovzhodno Monakovo vendar lahko opračiveno povečalo sovjetsko nezaupanje do današnje angleške politike in do Cham oerlaina osebno, kajti dokazalo je, da Chamberlain šc ni opustil prvotne zamisli o spopadu totalitarnih _sil s Sowjei. sko .zvezo, Kjer bi AngTtuf ~oSfala samo — razsodnik. AMERIŠKA MORNARICA WASHINGTON, 31. jul. Havas. Admiral Leghis, šef ameriških pomorskih opera cij, ki bo jutri po 461etnem službovanju v mornarici stopil v pokoj, je pisal v letnem poročilu Rooseveltu) da je amerlškia vojna mornarica zdaj tako močna, da bi lahko premagala vojno ladjevje katere koli pomorske sile sveta. V LONDONU SO SE ODDAHNILI. LONDON, 31. julija. Havas. Policijski krogi so prepričani, da so se z begom Ircev iznebili najaktivnejših članov irske republikanske armade. Isti krogi trde, da zdaj ne bo treba več preganjati Irce v množicah in da ni res, da so oblastva najela posebno vojno ladjo za prevoz sumljivih oseb. »NICA IN ITALIJA« RIM, 31. jul. Stefani. Velika književna nagrada v vrednosti 20.000 lir je letos dodeljena italijanskemu pisatelju Amicuz-ziju za delo »Nica in Italija«, v katerem dokazuje pripadnost Nice k Italiji. K1NGSLEV SE JE VRNIL LONDON, 31. jul. Lord Kingsley, lastnik več londonskih listov, se je iz Bejruta vrnil na Angleško. NOV MADŽARSKI DNEVNIK. BUDIMPEŠTA, 31. julija. Havas. ^Danes je izšla prva številka novega lista »Nemzetek«, ki se bo zavzemal za neodvisnost madžarskega naroda, predvsem za interese madžarskih kmetov. V zunanji politiki bo list dajal navodila in smernice odgovornim državnikom. CARLS BLAIR UMRL. MONTREAL, 31. julija. Havas. Znani finančnik sir Cirls Blair Cordon, predsednik montrealske velike banke, je včeraj v starosti 71 let umrl. Bil je posrednik in financier posojila, ki ga je dobila Jugoslavija pred leti na dolgoročno odpla NOVA ITALIJANSKA PODMORNICA TRST, 31. jul. Stefani. V tržaški ladjedelnici so spustili v morje novo italijansko podmornico »Guglielmo Marconi«. LETALSKA NESREČA V AMERIKI. CHICAGO, 31. julija. Havas. Včeraj se je zrušilo trimotorno letalo. Pilot in 11 potnikov je teže ranjenih. Koroški Slovenci ne bod? zamenjani za jugoslovan* Nemce Po deželi krožijo vesti, ki ^ ■ ljudstvom razburjenje in nemir- |j klicani trdijo, da bodo Slovenci* W M pri zadnjem ljudskem štetju pflZ .JS slovenski narodni družini, prisili10 Ijeni in zamenjani z Nemci iz JuS1°s J| da bodo narodno zavednim Slov«■ odvzete socialne ugodnosti drza zakona, kot podpore novoporo# doklade za otroke itd. Slovenska^ svetna zveza opozarja, da po dfza,]^ zakonu in po izjavah odločujočih lče ne sme zaradi slovenske i13,^ zavednosti trpeti niti najmanjše tf stvarnega in osebnega značaja. 0ie J<: razširjajo take vznemirljive vestii takoj naznanijo orožuištvu. Tudi ska prosvetna zveza bo razburljiv® ve, ki motijo javni red in mir, ^Lt-znanila državni oblasti. (»Koroški 3 nec«.) Nuncij Felice pri dr. Kor*l žnost, pobrigati se za zaklonišča, p ^ je tudi v interesu tovarn, če s> ^ zgrade takšna zavetišča blizu svo." slopij. Borza. Curiii, 31. julija. Beograd 10, Pariz 11.74 X, London 20.75, Newyork 443K, Milan 23.31, Berlin 177.80, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.40. Budimpešta 87. Bukarešta 3.25. »Večernic« _ v Mariboru dne 31. VIT. 1939. JjOgg Mogočna narodno-kmetska manifestacija Otvoritev prosvetnega doma Matije Gubca v Sv. Juriju ob Ščavnici — Udeležba off cielnega zastopnika hrvatskega voditelja dr. Vladimirja Mačka n l(Seljačke Sloge" Zvesta kmetska straža ob naši severni meji Sv. Jurij ob Ščavnici, 31. jul. | line, iz Pesniške doline, s Ptujskega po-Vcerajšnjo nedeljo se je prelepa slo- 1 lja in Dravske doline, močna pa so bila ^tran 3. venjegoriška postojanka Sv. Jurij ob Ravnici slavnostno odela v praznično oblačilo. Raz hiš so plapolale trobojnice, okna so bila okrašena z zelenjem, v lju-je vladalo praznično razpoloženje. tudi zastopstva pododborov in društev s Kranjske. Manjša pa je bila udeležba iz Maribora, čigar dolžnost bi bila, da bi številneje prisostvoval utrditvi svoje narodne predstraže, kakršna je brez dvoma osebno lepo in pestro pa je bil okrašen nov prosvetni dom Matije Gubca. Ponosen Dom Matije Gubca, ki ga je bila j Pred slavnostno otvoritvijo se je kmet-velikimi žrtvami in neumornim trudom ska mladina korporativno z zelenimi pra-gtadiila zavedna kmetska mladina, orga-! pori na čelu udeležila službe božje, ki je 'pzirana v Društvu kmetskih fantov in deklet. K včerajšnji otvoritvi doma, ki se je bila ta dan v znamenju kongresa Kristusa Kralja. Nato pa se je zgrnila pred in • ■ ; v'v- *»•* ^ jv . okoli novega doma številna množica ljud- edaj pridružil kot najtrdnejša narodno- stva, tik pred govorniškim prostorom pa . brambna postojanka ostalim domovom predstavniki raznih organizacij ter vo-severni meji, je prihitela iz vse Slo- j dilni funkcionarji kmetsko-mladinskega enije številna kmetska mladina, iz j gibanja. Ves prostor je bil obdan z narod-rekmurja, iz Prlekije, iz Savinjske do- nhni in zelenimi prapori. Slavnostno mladinsko zborovanje ske »Vzajemnosti« g. Lacka, predsednika in tajnika zveze kmetskih fantov in deklet gg. Kronovška in Nemca, oba urednika »Večemika« gg. Franceta Ger-želja in Ivana Potrča, številne zastopnike gasilcev in starih vojakov, predsednike Društev kmetskih fantov in deklet, mnogoštevilno kmetsko mladino ter ostalo občinstvo. Ob tej priliki je v pozdravu zlasti naglasil vsestransko razumevanje vseh taborov v domačem kraju, kar zasluži še posebno priznanje, saj je ta sloga le v korist naši severni meji in njenemu ljudstvu. Slavnostno zborovanje je otvoril z le-: Phn Pozdravnim nagovorom predsednik a ^Č.ega društva g. Joško Satler, po-arjajoč, da je kmetska mladina z last-jmi žulji zgradila svoje prosvetno in Urno žarišče. Nato je povzel besedo je Vn°stni govornik g. Vladimir Kreft, ki ke l!VOt}oma iskreno pozdravil zastopni-s organizacij in goste, med njimi B ifor i! 0 P^sronostjo oficielnega zastop-Manu 6ga voditelja dr. Vladimirja a S. dr. Odiča iz ČakovCa ter za- Dom Matije Gubca bodi slovenski mladini čisto in jasno prosvetno žarišče. Tu naj išče mladina pobud in moči za svoje udejstvovanje, zakaj kmetskemu gibanju mora biti ena največjih zapovedi in spoznanj: s prosveto k svobodi! Govor dr. Odiča je množica često prekinjala z burnim pritrjevanjem in navdušenjem. Govori zastopnikov Sledili so govori zastopnikov raznih društev. Za Sokola je govoril g. Stopar iz Murske Sobote, ki je naglasil potrebno sodelovanje Sokola in kmetske mladine. Ostanimo skupaj enega srca in ene duše, vse za slavo in veličino kralja in Jugoslavije. Tu je množica priredila spontane manifestacije kralju in Jugoslaviji. Zastopnik delavske »Vzajemnosti« g. Lacko je apeliral na kmetsko-delavsko sodelovanje ter želel kmetski mladini mnogo uspehov v njeni borbi. Govorili so nato zastopniki vseh slovenskih pododborov društva kmetskih fantov in deklet gg. Tomažič, Dovč, Flisar, Ocvirk, Novačan ter tajnik zveze g. Ivan Nemec, ki je temperamentno razgibal vso množico. Kiadivarji nove vaške skupnosti dl dom, kjer se bo kovala pravica, iz katerega bo rasla kmetskemu ljudstvu svoboda. Ob zaključku se je govornik s pieteto spomnil vseh velikih kmetskih mož, Matije Gubca, bratov Radičev, velikega Bolgara Aleksandra Stambolijskega, dr. Janžeta Novaka in vseh mučenikov, ki so padli v borbi za pravice kmetskega ljudstva. Množica je njih spomin počastila s trikratnim »Slava«. Slavnostni govor g. Krefta je zaključila državna himna, ki jo je množica poslušala odkritih glav, prapori pa so se sklonili v čast narodni in državni misli. Pettl^a *Seljačke Sloge« iz Zagreba g. dalje zastopnika Sokola g. Stoja iz Murske Sobote, ptujske delav- Ponosni dom pravice in svobode ^ Agilni pokretaš g. Vladimir Kreft, ki zn FI1- zgraditvi doma največje pri-katerpm Ime! nato slavn°stni govor, v ljudstvo ,orisa' trdo borbo kmetskega Daim= kmetskih puntov pa do danes, svoi i- -Je kmetska mladina postavila j lastni dom in ga s ponosom hneno-ti;: veHke>m kmetskem puntarju Ma- rii , UPCU* To bo dom, v katerem se bo v k°VaI' značaji, širila obzorja in naša ska kultura. Tu se bodo vzgajali ne le metski pokretašl, ampak v prvi vrsti r!0Čtil narodno zavedni obmejni stražarji, ‘ bodo do zadnje kaplje krvi čuvali sionsko zemljo In Jugoslavijo. Bo pa to tu Pozdrav zastopnika dr. Mačka dr, ie govoril zastopnik dr. Mačka liklm ki ga je množica sprejela z ve- ci dr wVdušenjem ter s frenetlčnlmi kli-narori Čku, hrvatskemu in srbskemu jem t u* Jugoslaviji itd. Dr. Odlč je v svo-iiko r ”lperamentem govoru poudaril ve-Mačk adQs.t’ da more kot odposlanec dr. krnici PriSostv°vatl tej veliki slovenski Posehr.0'mlad^8kl manifestaciji, ki nosi kmetsifo„P€udarek v simbolu velikega ca iiSn.nacPUntaria In borca Matije Gub-roda st-i .’0venskega in hrvatskega na- s-? Stvom Matiip r , a’ kar so se pod vod- v Svoii sveti n , n hrvatskI kmet e voji sveti ,n pravlčnl borb, z£| zeffllJO ' / in osnovne človečanske pravice. Tu so bili položeni neomajni temelji hrvatsko-slovenskega sodelovanja, ki se je preko stoletij nadaljevalo do današnjih dni ter se bo nadaljevalo tudi v bodočnosti, zakaj le trdno sodelovanje more obvarovati obema narodoma samostojnost. Slavnostno zborovanje je nato zaključil z odličnim govorom predsednik zveze g. Ivan Kronovšek. Doslej je bilo kmetsko življenje ena sama vrsta trpljenja in borbe za obstanek. Treba se je bilo zagristi v zemljo, da so Slovenci ohranili svojo zemljo, da so obvarovali svojo narodno bitnost. Od te borbe pa vodi borba k svobodi kmetskega človeka. Tu se kmetska mladina v svojem gibanju upira krivici ter zbira v svojih vrstah vse one, ki nočejo več kriviti svojega hrbta In hlapčevsko upogibati svojih glav, temveč hočejo kot ponosni in enakovredni člani narodnega občestva služiti kmetskemu stanu, narodu In državi. Organizirana kmetska mladina kuje novo slovensko vaško skupnost, ki edina more ozdraviti razmere, odrezati škodljivo razbitost ter v slogi dvigniti slovensko podeželje na višjo ravan. Vse, kar dela kmetska mladina, dela po svoji lastni pameti, brez }e- ske akademike še g. Drofenik, nakar je domači predsednik g. Satler otvoril dom, ki so si ga gostje ogledali. Kmetska mladina pa je žarela od veselja, da ima končno nad svojo glavo ponosno streho in zavetje. Po otvoritvi se je pod vodstvom režiserja ljubljanskega Narodnega gledališča g. dr. Bratka Krefta formirala impozantna povorka, ki je strumno odkorakala pred spomenik pok. kralja Aleksandra Zedinitelja sredi vasi, kjer je kmetska mladina položila venec iz klasja z zelenim trakom. Od tod se je povorka vrnila pred dom, kjer je bila nato ob igranju himen in prepevanju »Hej Slovani« zaključena otvoritvena slovesnost. Popoldanska prireditev ob otvoritvi novega doma se je začela s predstavo zgodovinske narodne igre v 5. dejanjih »Za staro pravdo«, ki jo je napisa! učitelj Ernest Tiran. Jgra, ki je prepletena Vsak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino do 14 dni pred nezgodo, je zavarovan za din robstva in tujega botrovanja, vse po svoji čisti vesti in poštenemu srcu. Ponosni Dom Matije Gubca bo sedaj Slovenskim goricam žarišče, okoli katerega se bo zbirala mladina, bo pa tudi mogočna narodna trdnjava, ki bo zvesto varovala vse, kar je našega. Tu bodo rasli mladi narodno-kmetski borci, ki ne bodo nič pomišljali, kadar bo treba s pogumnim srcem in fantovsko korajžo braniti slovensko zemljo in Jugoslavijo. Govor predsednika g. Kronovška je množica nagradila z burnim pritrjevanjem. Nato je kratko pozdravil za sloven- 10.000 z ljudskim petjem, je prikazala navzoč-nemu domačemu prebivalstvu in gostom življenje in životarjenje kmetskega ljudstva pod graščinsko peto ter prikazala tudi borbo našega kmeta za svoje pravice izza Gubčevih časov. Domači igralci so podajali svoje vloge s prisrčnostjo. Občinstvo jim je vseskozi zvesto sledilo. Kmetskega puntarja je igral VI. Kreft. Naj bi novi Dom Matije Gubca nadaljeval z dobro kmetsko igro in si počasi ustvaril tradicijo enega naših prvjh podeželskih kmetskih odrov. Dobre volje Šentjurčanom ne manjka. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani kakorA,!LS0 VSa deklcta tu tako ljubka, No kimj veill< Jaz gledam samo za moš-'•* V soboto In endeljo sta bila glavna dneva kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Slovenska prestolnica je oživela kakor redkokdaj. Bila je podobna velikemu mravljišču. Prav posebna živahnost je bila na ljubljanskem kolodvoru, kjer so vsi redni in posebni vlaki pripeljali velike množice ljudi. Vlaki so bili natrpani do zadnjega mesta. Po ljubljanskih ulicah se je že v soboto razvilo bučno življenje, ki ni ponehalo prav do ponedeljka zjutraj. Vso sobotno in nedeljsko noč so kongresistl dajali mestu posebno obeležje. V soboto so se množice zgrinjale na kongresnem stadionu. Na častni tribuni so bili zbrani visoki cerkveni dostojanstveniki mnogih narodov Ln naši odličniki. Vsi so prisostvovali mogočni igri »O kraljestvu božjem«, pri kateri je sodelovalo okoli 4000 igralcev. Gledalci so sodelovali s pesmijo in besedo. Krasna zvezdnata in mesečna noč je svečanost še podčrtala. Po uspeli prireditvi na stadionu so se množice kongresistov podale v mesto. Nopolnili so ljubljanske cerkve, kjer so bile polnočnice. Noč so prespali v hotelih, zasebnih prenočiščih in cerkvah. Mnogi pa so vso noč prebili na ulicah, ki so bile svečano razsvetljene in izredno živahne. Nedeljsko jutro je bilo že ob zori zelo razgibano. Vsepovsod ljudje vseh stanov, ki so prihiteli iz daljnih krajev na veličastni kongres. Glavni in zaključni dan kongresa Kristusa Kralja je bil še posebno slovesen. Vlaki so pripeljali zopet nove množice ljudi. Vsi so bili usmerjeni na stadion, kjer je bila služba božja, ki jo je opravil papežev legAt kardinal dr. Hiond. Na častni tribuni so bili zbrani zastopnik kralja divizijski general Stefanovič, zastopnik predsednika vlade minister dr. Ružič, ministri dr. Krek, Snoj, Cejovič in Maštrovlč, ban dr. Natlačen im zastopnik zunanjega ministra svetnik dr. Gollas. Nadalje so bili na tribuni podpredsednik senata dr. Mlškulln, zastopnik dr. Korošca senator Smodej, podpredsednik narodne skupščine Mihelčič in poljski poslanik grof Demblckl. Med cerkvenimi dostojanstveniki naj omenimo apostolskega nuncija na našem dvoru nadškofa Fellcea, v slovesnih ornatih so bili na tribuni zagrebški nadškof dr. Ste-plnac, goriški nadškof dr. Margottl, beograjski nadškof dr. Ujčič, djakovski škof dr. Akšamovlč, pariški pomožni škof Beaussard, splitski škof dr. Bonefačfč, senjski škof dr. Burlč, reški škof dr. Ca-mozzo, dubrovniški škof dr. Carevlč, ki- tajski škof Čeng, sofijski škof Kurtev, šl-beniški škof dr. MUeta, mostarski škof Mišič, aleksandrijski škof Nutti, krški škof dr. Srebrnič in mariborski Škof dr. Tomažič. Nadalje so bili zastopani še mnogi drugi škofi in razni redovi. Tudi mnogi domači odličniki so bili navzoči. Ob napovedanem času je bila na stati onu slovesna služba božja papeževega legata kardinala Hlonda, ki je ime! med mašo pomemben cerkveni govor. Popoldne je bila na stadionu sklepna svečanost kongresa. Zopet so brli na častni tribuni zbrani že imenovani dostojanstveniki in odličniki in velika množica kongresistov. Po svečanom prihodu kardinala legata Hlonda, ki so ga množice navdušeno sprejele, je ljubljanski šsof dr. Rožman zaključil Kongres. Za nhm so govoril! nato zastopniki posameznih držav in narodov. Njihovi govori so izzveneli v želji za mir med narodi. Mirovne pozdrave je kongresu in kongresistom prineslo 16 zastopnikov raznih narodov. Zvečer in ponoči so se množice zbirale na kolodvoru, kjer so čakali posebni vlaki. Redni in izredni vlaki so bili ponovno zelo natrpani. Kongresisti so se vrnili na svoje domove. Maribor Kritika k novemu viničarskemu redu V nedeljo dopoldne je imela Kmetijska podružnica Maribor zborovanje, na katerem je razpravljala o novem viničarskem redu. Stvarna debata je pokazala, da je nova viničarska uredba pomanjkljiva. Da čimbolje prikažemo pomanjkljivost nove uredbe, je dobro, da prikažemo na kratico položaj naših viničarjev do vinogradnikov. Dober viničar je v Slovenskih goricah eden izmed najbolj iskanih stanov. Vsak gospodar teži za tem, da si dobrega viničarja obdrži leta in leta. V glavnem imamo dvoje vrst viničarjev: Stalne viničarje in „nomadske“ viničarje. Stalni viničarji ostanejo na vinogradnih posestvih iz roda v rod; najdejo se celo primeri, da je tak viničarski rod že stoletja na istem posestvu. Stalni viničarji imajo urejeno gospodarstvo, svojo živino ter skrbijo za vinograd, kakor da bi bil njihov. Viničarji te vrste so steber vinograd-nega posestva. „Nomadi“ pa se neprestano selijo, in je razumljivo, da si zaradi lega ne morejo urediti gospodarstva, ki bi jim donašalo toliko, da bi lahko primerno živeli. Viničar, ld se stalno seli in menjava gospodarja tudi ne ve, kdaj so bile na pr. njive gnojene in podobno. Zaradi selitve taki viničarji ne morejo imeti živine, svinj in urejenega gospodarstva. Ti se tudi najprej udajajo pijači; v njih vrstah je pa tudi največ kriminalitete. Nastane prav resno vprašanje, kako bi se te ljudi odvrnilo od nomadstva. Viničarski red predpisuje prvenstveno kaj mora Viničar dobiti. Zaradi tega nastane med viničarjem in vinogradnikom razmerje kakor med tlačenim in tlačiteljem. Glavni vzrok preseljevanja viničarjev je po navadi slabo gospodarstvo, lahko bi celo rekli — slaba gospodinja. Zanimivo je tudi dejstvo, da se zadnji viničarji rekrutirajo po večini iz skrahiranih posestnikov, ki so zaradi pijančevanja in slabega gospodarstva zapravili svoja posestva. Razumljivo je, da taki viničarji tudi vinogradnikom ne obdelujejo vinogradov, kakor bi morali. Viničarski red določa, da morajo dobiti viničarji za lažje delo 10 din in za težje delo 20 din dnevne plače. Poleg teh dohodkov imajo viničarji stanovanja, polja, živino, kurjavo, tropine ... V gotovih krajih je ta minimalna plača seveda povsem upravičena. So pa primeri, posebno okrog Maribora, kjer proda viničar dnevno tudi od 20 do 30 litrov mleka. Tak viničar je preskrbljen ter živi bolje kot marsikateri trden krnel. »Nihče ne trdi, da minimalne cene viničarjev ne bi bile upravičene, toda strokovnjaki, ki so predložili banski upravi novi viničarski red, so pozabili na to, kako anarhistično je urejena prodaja vinogradniških pridelkov: Na eni strani je določena gotova plača viničarjem, na drugi strani pa kmet, ozdoma vinogradnik nima določenih cen za pridelke. To sc pravi, da je viničar docela zaščiten, dočim vinogradnik ne ve nikoli, ali bo lahko prodal svoje pridelke, in po kaki ceni jih bo lahko prodal. Če je viničarski reci predpisal določene plače viničarjem, bi na drugi strani maral nujno iziti zakon, ki bi tudi določal cene vinogradniških pridelkov. Poudarili smo že, da danes vinogradnik ne ve, ali bo lahko prodal svoje pridelke in po kakšni ceni jih bo lahko prodal, viničarju pa mora plačati tedensko njegov zaslužek. Če ga ne plača, je denarno ali zaporno kaznovan. Zadnja problematična dpjslva bodo pokopala tudi novi viničarski red. Zborovanje Kmetijske podružnice v Mariboru je vodil predsednik Kmetijske družbe g. dr. Stanko Kovačič iz Košakov. Novi viničarski red je veljaven samo za štajerski predel Slovenije, ker je tudi prejšnji viničarski red, ki so ga sklenili med sabo vinogradniki in viničarji, sankcionirala bivša mariborska oblast. K debati so se oglasili dr. Jančič, ki je razložil s pravnega stališča pomanjkljivost novega viničarskega reda. V debato pa so posegli med drugimi gg. Zupančič, Trček, Zorko, Rupena, dr. Muhleisen. Vsi so bili soglasni, da nimajo prav nič proti temu, da se uredi stanje viničarjev, zahtevali pa so, da bi naj bil viničar tudi to, za kar ga uredba smatra. Dr. Jančičeva izvajanja o novem viničarskem redu s pravnega stališča so pokazala premnoge pomanjkljivosti uzakonjenega viničarskega reda. Tako mora po novi uredbi imeti viničar, ki hoče uživati vse pravice nove uredbe, viničarsko šolo, ali devet mesečni viničarski tečaj, ali pa mora imeti spričevalo posebne komisije. To je seveda iluzorno, če se smatra vsakega viničarja, ki ima v rokah viničarsko knjigo, za usposobljenega. Tudi občine izdajajo viničarjem viničarske knjige, brez vsake predhodne kontrole. Zbrani vinogradniki so se izrekli tudi proti triletni viničarski stal- nosti. Take stalnosti ni nikjer, ter je viničarska trilelna stalnost prav za prav edinstven primer v državi. Vsaka kolektivna pogodba je sklenjena po navadi med delodajalci in delojemalci. Novi viničarski red pa je bil uzakonjen preko delodajalcev in delojemalcev med Strokovno zvezo in bansko upravo, zato mu vinogradniki odrekajo pravno veljavnost Vinogradniki so poudarjali, da pristanejo na vse te nove uredbe viničarskega reda. če jim bo dana možnost vnovčevanja pridelkov. Obenem so sklenili, da bodo s 1. avgustom odpovedali svojim viničarjem službe in da. ne bodo jemali v službo novih viničarjev. V prihodnjih dneh se bo sestal v Mariboru re-solucijski odbor, ki bo zavzel jasno stališče proti novi viničarski uredbi in izdelal resolucijo, katera bo predložena banski upravi. Harmonikarji gredo na dolgo rafžo Šušteršičevi mali harmonikarji imajo v svojem programu potovanje po naši domovini z glasbo in pesmijo ter narodnimi plesi. To so doslej z velikimi uspehi opravljali že dolgo vrsto let. Tudi letos se pridno pripravljajo na dolgo turnejo. V sredo zvečer se bo 23 malčkov in 6 spremljevalcev odpeljalo v Zenico, kjer bodo mali harmonikarji igrali in peli v Rudarskem domu za slovenske rudarje. Naslednjega dne bo koncert v Kaknju. Naslednje tri dni Se bodo mah godbeniki mudili v Sarajevu, kjer si bodo ogledali mnoge zgodvinske in priročne zanimivo- sti. Tam bo tudi več njihovih nastopov. 8. avgusta bodo igrali v Mostarju, naslednjega dne pa že v Dubrovniku, kjer se bodo odpočili, kopali in si ogledali krasno obmorsko mesto. Iz Dubrovnika se bodo harmonikarji odpeljali v Split, kjer bosta tudi dva koncerta. Vsepovsod že nestrpno pričakujejo male harmonikarje, ki vzbujajo z. igro, pesmijo, narodnimi ! plesi in pestrimi narodnimi nošami po-| vsod veliko pozornost in žanjejo zavid-: Ijive uspehe. Turneja Šušteršičevih har-j monikarjev bo trajala 14 dni. Žalostni vtisi s sprehoda NAMESTO RAZVEDRILA — MORALNO RAZOČARANJE — TUŽEN »REN-DEZVOUS« Z NEZNANIMI POKOJNIKI... — KJE JE ČUT PIETETE? Prijatelj lista nam sporočt: Zadnjič sem sc napotil na sprehod. Bilo je takrat, ko je na proslulem betnavskem ribniku utonil vojak, katerega so po velikih naporih našli tretji dan po kopanju. Ta žalostna prigoda je privabila mnogo radovednežev »na sprehod« pa sloviti »slovenski firbec« tu ni prišel na svoj račun. — Mahnil sem mimo požiralnika ljudi proti letni rezidenci mariborskega vladike — Betnavi, ki je-zadnji čas zaslovela po zaslugi časopisja kot najdišče starih grobov. Iskanje grobov je sicer stvar zdravega stremljenja, pomnožiti bogastvo muzeja, in je odlična veda. — Pogledal sem tisto slovito grobišče v gramoznici blizu Betnavskega gradu, kjer je rezidenca škofa in dom civilnih redovnic-katehistinj. Ni bilo treba paznO gledati, ker je nekaj ljudi brskalo po terenu, iščoč — zlate zobe iz čeljusti starih aristokratov... Tu vidiš pol lobanje, tam čeljust celo ali zdrobljeno, zopet drugod preperel kolk, skratka, raztresene ude neznanih pokojnikov. Resni še- talci se zgražajo nad tem najdiščem, a ni nikogar, ki bi te ostanke dal v zaboj in jih pokopal kjer koli, -ako ni denarja za -pogreb« v blagoslovljeno zemljo! — Milo povedano, to je- pomanjkanje čuta pietete, katero dolgujemo vsem mrtvim. Saj se je izvršilo že toliko in toliko eks-luimacij tudi v znanstvene in mozejške svrhe, ali povsod so'najdene kosti in četudi so bile židovske, takoj spravili na dostojno mesto. Ko v čudni melanholiji gledam te raztresene ude in sodobne iskalce »zlata« iz zobov neznanih pokojnikov, čujem naenkrat za svojim hrbtom priprostega Radvanjčana, ki pravi tužno: Kje bodo toti širomaki na sodni dan iskali sčoie kosti?« — Morali smo k »Veverici« in na aerodrom, da splahnemo čudne vtise. Karanrabo! na Tržaški cesti Na Košaški cesti je povozil zvečer neki neznani motociklist, ki je po nesreči odvozil, 20 let starega pomožnega delavca Miha Musterja iz Počehove pri Košakih. Musterja je odpeljal po-ldicani rešilni avto s težkimi poškodbami na nogah v bolnišnico. m. V Mariboru je preminula ugledna ga. Hojnik Alojzija, mati drž. tožilca in odvetnika dr. Frana in dr. Ivana Hojnika. Pogreb bo jutri v Zg. Polskavi. N. p. v m.l m. Poročila sla se Jaroslav Dolar, urednik „Edinosli“ in Milena Ančič, uradnica pri dr. Vauhniku. m. Iz orožniške čete. Sedanji poveljnik mariborske orožniške čete kapetan I. ki, g. Mavrič je premeščen v Ljubljano. Njegove posle bo prevzel orožniški major g. Sosič. m. Sturo-kaloliški župni urad sc jc preselil s t. avgustom na Glavni trg 23/11. in so ob delavnikih uradne ure od 0. do 11. Tudi so odslej redne službe božje ob nedeljah in praznikih. m. Dve kolesarski nezgodi. V St. Petru pri Mariboru je padel po nesreči s kolesa in sc potolkel po glavi 17 letni težakov sin Anion Kramberger s Tožna. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Iz. Brcslernicc pa je moral re- šilni avto zapeljali v bolnišnico nekega Matija Muša, ki je padel s kolesa ter se poškodoval po glavi. m. Razvanje. Tttkf sokolska četa preloži svoj telovadni nastop radi nepredvidenih .ovir od G. avg. na nedeljo 20. avgusta, ž is lini sporedom. m. V gostilni ni Varno spati. Na policijo se je zatekel Karl Roškar in prijavil, da je v neki gostilni zadremal. Ko se, je prebudil, je ugotovil, da mu je neznanec ukradel ves tedenski'zaslužek. m. Motociklist čez dečka. Iz Limbuša so pripeljali v bolnišnico 11 letnega delavčevega sina Andreja Krvavca, ki ga je povozil motociklist ter mu občutno poškodoval roko. * Poročila sla se g. Jože Kolar, kemik, tvomice „Zlalorog' in gdč. Ruža Kokol, priv. nameščen ka m. Z nožem okian delavec. V mariborsko bolnišnico se je zatekel po prvo pomoč 31 let star brezposelni delavec Franc Pogorelec iz Klavniške ulice, ki ga je neki moški v bližnji mariborski okolici napadel z nožem ter mu ranil desno lice, uho in laket. m. Nedeljski lovec s puško, šolar s floberlovko. V Studencih se je obstrc-lil po nesreči z lovsko puško, ko sc je vrnil zvečer z lova 40 let. star mizar v državnih železnicah Emil Majhenič. Strel mu je- občutno poškodoval levo nogo. — S. flobcrlovko pa se jc ustrc- r # lil prav tako v Studencih 13 ieUU pomožnega delavca drž. železnic rF njo Avguštinčič. Zadnji si je p res h1 -stegno. Oba obstreljenca se zdravita 1 bolnišnici. . m. Čigavi sta kolesi? Na tezens orožniški postaji .sc nahajata dve kolegici' sta brez lastnikov. Eno kolo je ruttie11’-ter ima e v. št. 23107, drugo kolo P®-’ črno pleskano. brez ev. št. ter z številko 21 na ogrodju. m. Velika dobrodelna tombola v kot Počitniškega doma kraljice Marije na'.Pe' horju bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 45-“‘j na Trgu svobode v Mariboru. ZaninPv‘f privlačen .ie glavni dobitek .stavbišče velikosti 550 kv. m za družinsko hi$°‘ vrtom v Studencih. Razen tega je še-krasnih tombol, kakor motorno kolo,^ hištvo. kolesa in drugo vsega v vf® nos ti 50.000 din. m. Avtomobil v plamenih. Včeraj* poldne se je peljal mariborski trgo'^ Ivan Lah z avtomobilom v Slovenske t’ rice. Blizu Sv. Jurija mu je pripeljal ^ proti neki kolesar. G. Lah Je. zavozil ’ kup gramoza, kar je povzročilo n# eksplozijo in vozilo je bilo hipoma v menih. Avtomobil je popolnoma zgof Potnika sta se komaj rešila. m. Lepa proslava naprednega obrt®1 V soboto zvečer je bila pri Povodu1 lepa proslava mariborskih kovinarjev' so svojemu zaslužnemu in dolgoletni predsedniku g. Franju Kutnercu ob letnici pripravili prijetno presenečaj Mestno občino je zastopal ravnatelj ■ Rodošek. Večer je vodil predsednik' Gustinčič, ki je v izbranih besedah njal jubilantovo delovanje kot strok^ nega učitelja, obrtno-nadaljevalne šoj| kot neumornega borca za obrtniške k1 rese. Čestitkam sta se pridružila še | gistratni ravnatelj g. Rodošek in g-beder v imenu okoliških obrtnikov. m. Stroj je zmečkal prste v neki f' riborski tekstilni tovarni 30 Ietuf/ tkalcu Andreju Struni iz,' Bet na''5’ ceste. j|| m. Požar v tovarni Ehrlich. Natatk na obletnico lanskega velikega požaF Ehrlichovi tekstilni tovarni v JezdaF ulici je v soboto dopoldne zopet-S°r^ Požar je nastal v-novih objektih Pr®? nice, in sicer v stroju za Ogenj je menda povzročila eksplozijaL radi kratkega štrka. Škoda znašaJF 100.000 din, ker so.mariborski,$asik? f prečili večjo katastrofo. * Tvrdka J. Hutter in drug v MarajL. naznanja, da pri njej ni nobenega slega mesta in zato na prošnje za spm v službo ne bo več odgovarjata. ’ J * Večer narodne pesmi'1 priredi v mestnem parku v torek, 1. avgust® pol. ‘J. uri pod vodstvom g. Plevam®.^ * Scltiifer — svetovna atrakcija i&J v Veliki kavami na prostoru Man" skegu ledna. it Nočna lekarniška služba (od 29. L. do 4. avgusta) Lekarna pri Zamorcu. „ sposka ul. 12., tel. 28-12;. lekarna pri>-f gelu varuhu. Aleksandrova cesta 22-13- .. > Kino * Grajski kino. Danes prekrasni ^ film Izgubljena patrulja, film tovab5' in domovinske ljubezni. * Kino Esplanade. Danes zadnjič ski kozaki«, film iz ruskega živ!ie Vera Koren. Charles Vanel. M * Union kino. Danes, ponedeljek z®.p3' ..jjnovejši kovboji-film ir. rinlinofM ” da ,Jeklena pest" Radio Torek, I. avgustu Ljubljana: 12 Vesel orkestralni k0 (plošče); 13.20 Narodne pesmi (poj®!;:-let Stritar); 20, Poljske narodne (P/, sp' 20.10 Zgodovinsku usoda Poljske >?Ljr: rodna zavest pri Poljakih (prof. L-cL 20.30 Koncerl (s sodelovanjem TrPhJ! skega pevskega jazz kvarteta); 22.D 1 j/T koncerl I)r. Burgerja. *— Beograd* ji# Narodna glasba s harmoniko; 2*1-, $$' pesmi gdčna Tatjana Butvanjac: SlJjLjP enlon Tl’!!'— >1' ..1 .....J!.. _ til'* solon solo Iti ja Todoroviča. National: 19.30 Jrolandov roman** termezo „Serenada za dvoje". Ib* va: 21. Rosinijeva opera ,,Sevij.ls"1- ? vec“. — Milano: Puccinijeva „7: Bratislava: 21.15 Preko gora in ,,ešl” slovaških pesmih; 22.15 Romunsko h Budimpešta: 19.30 Vagtmrjev^ b in ples. — Budimpešta I kapela Farkaš. S©**' Objave VIII. Maribcrslieoa ,ls"*;'i> * VIII. Mariborski leden od -j. 0W avgusta bo prekosil vse do:,ed»j J j,, P vilu in obsegu razstav, priredi* .miff-h bav. Višek bo festival narodi’1 v0 5. in 6., Zoni je dovoljena jetru * ,| Zanj ji nina po železnicah. Sl« 'ra- ci i' is® e> * K I/ Spor? Jugoslavija reprezentant evropskega tenisa Nemci so zapustili Zagreb poraženi s 5:2 — Jugoslavija v medcelinskem finalu V sobolo in nedeljo se je ob stopnjevanem zanimanju občinstva nadaljeval teniški dvoboj Jugoslavija—Nemčija v Zagrebu za Davisov cup. V dramatični borbi sta morala v soboto PunčeoKukuljevic kloniti Nemcema Henklu in Menzlu. Ako upoštevamo, da spada Henkel brez dvoma med najboljše igralce tenisa v doublu na svetu ter da predstavlja z Menzlom jako oobro vigran par ,brez dvoma pa najboljšega v Evropi, je doseženi rezultat J: 7, I : G, (5:4, 3:6, 6:1 za naša mušketirja na vsak način jako časten, zlasti Ker sta bila popolnoma enakopravna nasprotnika ter sta klonila šele v zadnjem setu, ko sta pokazala Nesca višek svojega znanja. MITIČ IN PUNČEC ZMAGATA V TREH SETIH. \ čeraj se je teniški dvoboj nadaljeval ? rekordnem posetu občinstva. V veliki 'ročini sta priborila naša zastopnika jugoslovanskemu tenisu največji dosedanji uspeh. Mitič in Punčec sta bila oba sijajno t r?° -a' Mi tičeva zmaga ne preseneča oliko, saj smo jo pričakovali Mi tičeva ,i # v'es čas dvoboja ni bila dvomljiva, a°bi! je gladko vse tri sete. s 6 :1, (5:2, Občinstvo je navdušeno pozdravilo Mii-dvGh saj Jc s *-€m izenačil stanje '9Poja, dobili smo ponovne Lzgledc za čeprav je bil Punčecov nasprotnik i» *TVel' games jc dobil Henkel, nakar nad eno iyjo trajajoči borbi je Punčec odločil set zase. V drugem setu je postajal Henkel vedno nesigurnejši, večkrat je moral kloniti pred sigurnimi žogami našega prvaka. V tretjem setu je bil tako rekoč, na igrišču samo še Punčec. Henkel sploh ni uspel več v ofenzivni igri. Rezultat 6:0 sam jc najboljši dokaz za superiornost Punčeca v tem delu srečanja. Navdušenje občinstva je bilo brezmejno, Naša mušketirja sta naravnost morala po- doma Avstralija. besnili pred množicami, ki so jima vzklikale po* zagrebških ulicah brez ozira na to, da je radi njih zastal za nekaj časa ves promet. Včerajšnja zmaga nad Nemčijo predstavlja največji dosedanji uspeli jugoslovanskega tenisa, saj bo naš mladi tenis zastopal Evropo v medkontinentalnem finalu, kjer bo naš nasprotnik zmagovalec v ameriškem finalu Avstralija—Kuba, predvi- Dva uspeha mariborskega nogometa dii n^ec izenačil ter do stanja 8 :8 vo-jOl '’edno za po eden games. Henkla jc "nčecov sistem igre vidno utrudil, po Železničar—Mura 5:3 (4:2) SK Železničar je odigral v Murski Soboti prijateljsko tekmo ter si priboril zasluženo zmago. Pokazal je veliko prednost v tehničnem pogledu, dočim je bilo na strani domačih več elana in borbenosti, tako da jc bila lekma kljub vročini vedno zanimiva. Gosti so imeli najboljše moči v desni strani napada, Mura pa v vratarju in srednjem krilcu. Do stanja 2:2 je Mura vedno sproti izenačila naskok Železničarja. Strelci so bili Frangež in Stiftar za Mariborčane ter Čebulj in Bosina za Sobočane. Do odmora je dosegel vodstvo Železničar po štiftarju in Frangešu, po odmoru so najprej Muraši znižali po levi zvezi na 4 : 3, nakar je Pocajt postavil končni rezultat. Slavija—Slovan 3:1 (2:1) Pobreška Slavija je gostovala v Guštanju, kjer je odigrala proti domačemu SK Slo- vanu poskusno tekmo za sprejem v članstvo .INS. Jako dobro razpoloženo moštvo Slavije je predvajalo prvovrsten nogomet, izborni vratar Slovana ter ,,Maksa" (Vagner), dober znanec mariborskega občinstva sla preprečila večji uspeli gostov. Strelci za Slavijo so bili Prah, Zelena ter Rožmarin. Doseženi rezultat je tudi za SK Slovan jako laskav ter obenem mnogo obetajoč uvod v njihovo nogometno udej-stovanje. V predigri je B moštvo Slovana premagalo SK Mislinja iz Slovenjega Gradca z 2:0 (1:0). Obe tekmi je sodil ss. g. Dorčec iz Ljubljane V zgodnjih popoldanskih urah je bila povorka športnikov s trga na igrišče. Na čelu je korakala jeklarniška godba, nato pa funkcionarji ter domača in gostujoča moštva ,nakar jc bilo igrišče Slovana slovesno o tvor j eno. ničar dve tretji mesti več od Maratona, mu pripada prvo mesto. PLAVALNI DVOBOJ MARIBOR—ZAGREB V okviru Mariborskega tedna bo 13. avgusta na Mariborskem otoku medmestni plavalni dvoboj Maribor—Zagreb. TROBOJ CELJE—ŽELEZNIČAR—ILIRIJA Prihodnjo nedeljo bo v Celju predvidoma atletski troboj med klubi Celjem, Železničarjem in Ilirijo za omladincc ter juniorje C. POKRAJINSKA PLAVALNA PRVENSTVA Včeraj so bila v Zagrebu, Novem Sadu hi Crikvenici pokrajinska plavalna prvenstva v zahodni, vzhodni in primorski coni. V zahodni coni je sodelovala tudi ljubljanska Ilirija, ki je izstopila iz plavalne lige. Čeprav je nastopila brez Vilfana in Cererja, je vendar prepričevalno zmagala. Sodeloval je v tej skupini tudi mladi Mariborski plavalni klub, za katerega pa je bila konkurenca za enkrat še pretežka. Plasma klubov je bil sledeč: 1. Ilirija 255 točk; 2. ZPK 18Š; 3. Gradjan-sfei Karlovac 27,4. Maraton Zagreb; 5. KSU Karlovac, 6. HASK, 7. MPK Maribor. s. Okrožni odbor LNP-a. Drevi ob 20. bo odborova seja. s Drevi bo v Zagrebu na stadionu na Salati boksarski dvoboj Jugoslavija—Bavarska. s Nogometna reprezentanta Beograd« je premagala niško s lesnim rezultatom 6:5. s Zagreb—Miinchen 8 :8. Medmestni boksarski dvoboj v Zagrebu se je končal neodločeno. Občinstvo je iz nezadovoljstva z neko sodnikovo odločitvijo povzročilo mučen incident, ko je začelo metati stole v ring. Visoka zmaga Nemčije v Celovcu A—JUGOSLAVIJA 802.5:83.5, NE MCIJA—ROMUNIJA 108 :55 — ŠTIRI NOVI JUGOSLOVANSKI REKORDI J Celovcu so nastopale v soboto in ne-„3° atletske reprezentance Nemčije, lu-O^iic m Romunije v obeh dvobojih z t,Tsfo napovedanega troboja. (j?“ atlet.1 so pokazali veliko premoč, drni; ‘i prvi ai) dosegli tri prva mesta, štiri Ar*? Pa 'nobenega. čeprav so zrušili meh-ov n^V?korde Goršek jc na 1500 mesto ^Pričakovano zasedel šele drugo Postavil s i m inom Kisom1 (3"5,9'9). metu kor,;. ' M llov ,iug°sl rekord. V Je izboljšal naš državni re- kord Markušič na (50.51 m, dobili smo pa tudi nova rekorda v štafetah 4 X 100 v postavi Stefanovič, Jovanovič, Dragovič, Kling s časom 43 se k, ki je zadoščal za 2 .mesto, desetinko sekunde za Nemčijo. Tudi v štafeti I X 100 m so uaši v postavi Despot, Skušek, Klinar, Markovič zasedli za Nemčijo drugo mesto s časom 3 :24.5. Rezultat neoficiemega dvoboja naših atletov z romunskimi jc po točkah 99 : 65 v našo korist. Odlični rezultati mariborskih atletov NA- MEETINGU ZA PRVENSTVO POEDINCEV MESTA MARIBORA SO BILI POSTAVLJENI ŠTIRI NOVI MARIBORSKI REKORDI Atletski meeting za prvenstvo |x>edincev !*■ Maribora v prireditvi MOLAP v priboru je prinesel odlične rezultate, do-v Zet>i so bili kar 4 novi rekordi: na 800 m, 4, j^etu krogle in kladiva ter v štafeti gr/'- JOO tn. Za meeting se jc prijavilo 0 atletov, vendar niso prišli vsi na start. čai[ezultatih prvega dneva smo že poro-ne 1 danes prinašamo rezultate, doseže-lon Sob°to in nedeljo: 1- Musnik (R) 11,3, 2. Monderer Oj«,’3' 3- Lončarič (M) 11,5. I. Hlade (Ž) 13.06 (nov Grp ^ rekord) 2. Lužnik (M) 12,05, sbok80„r°Lie &1J-87; 170 o X z zaletom: 1. Lužnik (M) Gregorovič (Z) 170, 3. Musnik (R) 165; 400 m: 1. Kolarič (M) 53,4, 2. Robert (R) 53,8, 3. Muraus (Ž) 54; rnet kladiva: t. Gujznik (Ž) 42,28 m (nov mariborski rekord), 2. Hlade (Ž) 36,02, 3. Vidic (M) 30,98 troskok: 1. Lončarič (M) 12,22, 2. Otto (R) 11.95, 3. Kovačič. (Ž) 11,26, 4. Leban (Z) 11,20. 110 m zapreke: 1. Lončarič (M) 17,4, 2. Lužnik (M) 17,4 3. Musnik (R) 19,1; met diska: 1. Lužnik (M) 35,34, 2. Hlade (Z) 34,64, 3. Radič (R) 34,51, 4. Gregorovič (Z) 33,08; 200 m: Gracijanski (2) 24, 2. Badl (R) 24, 3. Robert (R) 24,1; skok s palico: 1. Smerdel (M) 3,30, 9 37,56,75, 2, Oroszy (R) 3,30, 3. Radič (R) .3,10; 1500 m: I. Kramer (R) 4.15,'/., nov mariborski rekord), 2. Muraus (Ž) 4,29 3. Klampfer (R) 4,31,7*; inel kopja: i. Gregorovič (Z) 4a,7fa, 2. Lužnik (M) 44,53, 3. Gujznik (Ž) 43,07, 4. Davidovič (Z) 12,10; 10.000 m: 1. Zupan (Z) Šalamon (M) 10,10; v ... skok v daljino z zaletom: 1 .Lončaric (M) 6,26, 2. Stranic (Z) 6,22, 3. Musnik (R) 6 06 * štafeta 4 ' 100 m: 1. Rapid (Les. Badl, Muhlrisen. Musnik) 45,9 (nov mariborski rekord), 2 Maraton (Lužnik, Vidic, Filipič, Kolarič) 48,1, 3. Železničar I (Gracijanski, Stranič, Hrovatin, Hlade) 48,4, 4. Železničar II 49,5. V neoficielnem plasraanu klubov sla do-segla Železničar in Maraton, po 56 točk, Rapid pa 49; ker je zasedel SK Zelez- X Novi plesni predpisi v Ameriki. Nju-jorška policija je izdala ukaz, da nc smejo poslej gospodje pri plesu nastopati brez suknjičev in z rokami samo v srajcah držati plesalke. Nasprotno ni dovoljeno damam, da imajo med plesom na glavi klobuke. X Angležem prepovedano balzamiranje. Mumificiranje mrtvecev so na Angleškem prepovedali. Nekaj časa je bila moda, da so rajne balzamirali, preden so jih položili v grobnice. Zdaj to ni več dovoljeno, razen v izrednih primerih, na katere bo vlada pristala. X Neobičajen dobrotnik. V Parizu so nedavno aretirali nekega blagajnika, ki ie oškodoval banko za četrt milijona frankov. Poneverjeni denar pa ni porabil zase, razdelil ga je med siromašne in razne dobrotvome ustanove. Šah Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Maribor 2139 atatSiovše par iziem’ "ekai ha«« , J* nazivamo —, ki na tnigneio z ram« c?ino ^mehljivo sko- *e dosledno izrabo nek?f*”?1 “ Piiači katera ‘‘ ,J°nekl lzred«° Okusni Ved ;n M,fZkr,ie n»h°vo duševno sredino...« Malo preVeč oster pogled L°sta ^pre strežniku besedo Presene- azUZ'r VT\SPremfmbo’ ki si * ne more razložiti.- Takoj nato se ta izraz umakne sevu prijaznosti in gost naroči- »Pa ^nesite mi nekaj čudodelnika'« ’ strežnik mn takoj postreže in gost za- nekaj kapelj. Pa Vam je na, razPolago moj *CaJ«, Se smeje sociolog. reiežnik Ka trenutek opazuje in reče ožit • aše skladno delujoče mišičevje pl|^e resnicoljubnost. Je li tako?« »rafjf,?® nas,niehlie’ »To vaše •znaii?- 0 vill° štcjeItl med viSek vaše ^alnvosti.« Polneč llaSo posebllost bi nam naši dedi to on/ V ravo' ne m°KOče. ker bi jim vedno,OČil° viliarstvo' ki obstaja še ker <*,’ 'c "c v nekdanji površini, ampak, jih Ka b.Hi vajeni srkati v mnogo več-rdeče n in vsevPrck: rjavo, rumeno, ’ wrno. sladko kislo.. Sodirn. da Furlan S so morali biti precejšnje grče in odporni, če so prenesli take količine strupov... Danes gre za dognanje, v koliko so ti in drugi sokovi vplivali na duševnost, moralo, kriminalistiko... Iz neke knjige, ki natančno obravnava to vprašanje, je razvidno, da je bilo tukaj precejšen del legla pretepov, umorov, ubojstev in drugih žalostnih pojavov. Nedvomno je to pospešilo take ekscese. Pravira: pospešilo, ker ni bil to pravi ali celo edini vzrok. Le pomislite na takratne socialne prilike, sodobnemu človeku neumljivo razdaljo med človekom in človekom, na ono vzgojo teme, podrejenosti, strahu, vsestranske razcepljenosti... Vzemite onega človeka, uklenjenega v tesnobo in odpoved! Kakšne pojme in predstave je mogel in moral imeti o svetu in življenju, o sebi in drugih! Da, nevednost, obup, besnost in težnja, da se vsaj trenutno raz živi, so ga vlekle v opojnost.. Saj veste, da se hoče človek izživljati in si osladiti živlienjc tako ali drugače. Kako pa naj bi bilo to ponižano in izobčeno človeško bitje manifestirajo svoj »jaz« drugače kot s to opojno sproščenostjo!... Zato vam rečem, da ni bilo temu vzrok vino samo po sebi.« V soboto zvečer in nedeljo dopoldne so bile odigrane preložene in prekinjene partije. Položaj na tabeli se jc sedaj razčistil. Partija Pesek—čertalie, ki se je igrala že za zadnje kolo, jc prinesla šc v zadnjem trenutku Pesku zmago. V re>-kordnem času 20 minut sta odigrala partijo Ketiš in Gerželj. Po menjajočih se ostrih napadih je Ketiš predal tik pred matom. KnechtI je predal obe svoji prekinjeni partiji proti Mohorčiču in Gumenjaku. Vidovič pa je dobil partijo proti Ketišu. Prekinjena je ostala samo še par- »Vam morejo ti pojavi iz preteklosti le služiti kot dokaz, kako dražba ne sme živeti.« Sociolog prikima in vzame ponudeno mu pravkar izišlo večerno izdajo mariborskega dnevnika »A-O« z bogato m zelo pestro vsebino ter točnimi poročili z doma in tujine. Oko mu radovedno polzi od stolpca do stolpca, ko hkratu obstane... Nasmehne se svoji zelo posrečeni sliki. Okrog usten se mu prikrade komaj viden usmev — izraz prijetnega presenečenja. Čila: »Med izletniki, ki tako radi posečajo naše mesto, je danes v naši sredi znameniti sociolog Zemlich, rnoz našega porekla 111 zavesti, ki je, čeprav še mlad, že mnogo prispeval k spopol-nitvi ameriške socialne celine. Proučuje razmere in napredek našega mesta in domovine ter našo preteklost. Naša iskrena dobrodošlica!« »Da, našega porekla hi zavesti! Kar bi bila preteklost v mojem dedu že skoro zabrisala, to so obudili veličina te zemlje, njene stvaritve in izsledki na vseh žariščih kulturnega življenja, da čutim v sebi krepkejše in bolj smiselno življenje. Tod pelje življenje v bratsvo in opleme-nitev človeštva. Kako bi se torej ne zganilo v moji krvi?!« Preskoči k stolpcu z naslovom »Tega dne«, a spodaj k stolpcu »Nekdaj«. Čita: »Poslanec Resnica se v skupščinski dvorani dvigne s svojega sedeža in vpraša lija Marvin—Cerlalič. Danes zvečer se igra zadnje t. j. 17. kolo. — Iz sedanjega stanja je razvidno, da se bo bila še zalo ostra borba za 2., 3. in 4. mesto med dr. Krulcem, Mišuro in Mohorčičem. Stanje po 16. kolu: Gerželj 14, dr. Krulc in Mohorčič 11, Mišura 10 in pol, Vidovič 8 in pol, Marvin 8 (l), Regoršek in Babi« 8, Lukeš F. 7 in pol, šumenjak 7, CertaliČ 6 in pol (1), Lukeš B. m Nosan 6, Ketiš in Eferl 4 in pol, KnechtI 4 in Pesek 3 točke. polnoštevilno zbornico, naj mu vendar pojasni, čemu prihaja on — Resnica v skupščino, koga in kaj zastopa, kaj končno hoče i. t. d. Dolgotrajno ploskanje, klici »Živio, Resnica!«, kratek molk in nato beseda poslanca Pravice, ki govori o temi »Mi jo kujemo — pravico«. Vsa zbornica zaspi v nasmehu zadovoljnosti in prekrižanih rok čez trebuh. Pod tein poročilom iz nekdanjosti sledi nov odstavek z naslovom »Sedaj«... čita: »Naš vsenarodni svet je na predlog znanstvenega zbora skrbno in natančno proučil splošen položaj narodne družine in sklenil: Na predlog vsenarodnega sveta, da naj se člani narodne družine izjavijo, kje, kdaj, kako m zakaj se je pojavil nedostatek, ki bi mogel ovirati njen vsestranski razvoj, in na poziv, da mu čim-prej stavi predloge za tozadevno izboljšanje, je narodna družina odgovorila, da trenutno ne obstajajo taki nedostatki! »Odlična primerjava preteklosti s sedanjostjo!« si šepeče sociolog, odloži časopis in razmišlja... Mesto se umiri. Ko ga opozorijo veki na utrujenost in ga moti zaspanec, se dvigne in odide v spalnioo. Nasloni se na okno, skozi katero se je usipala v sobo mesečina. Zazre se v vsemirje in utone v občudovanje slike, kakor je ni šc bil vajen. »Dalje jutri.) ter se za naklonjenost vljudno priporočam Umrla nam je naša nad vse dobra mati, gospa Hojnik Alojzija v 89. letu svojega življenja. Pokopali jo bodemo na Zgornji Polskavi v torek, dne 1. avgusta 1939, ob Vs9. uri dopoldne. žalujoče rodbine: dr. Ivan Hojnik, dr. Fran Hojnik, dr. Adolf Pečovnik, Sicherl Marija. 701'J Celjska razstava je od sobote dopoldne otvorjena. Obiskovalci z zanimanjem ogledujejo razstavljene predmete. Posebno zanimanje vzbujajo na razstavi prostori, kjer so razstavili svoje blago slovenski obrtniki, trgovci in industrija. Zasedeni so skoraj vsi prostori v nadstropjih in v pritličju, nekaj prostorov se še urejuje. Veliko zanimanje vlada za razstavljene regulacijske načrte mesta Celja. Pozornost vzbuja razstava filatelističnega društva „Celeja“, kjer se lahko vidi več tisoč zanimivih znamk, ruske stare listine, filatelistično literaturo, kataloge, cenike, revije itd. Razstava je poučna in zanimiva. Kmetijska družba razstavlja različna semena, zdravilne rože, aparate in dr. Društvo ,,Rejec ma- ki je prišlo še v noči na Jalovec. Obveščen pa je bil o sinovi nesreči tudi oče, ki se je pripeljal takoj pod steno , - . , . D • 0„ in z daljnogledom sledil reševalnim rabo phna za kuhanje. Razstavljeni so KJonč*no se je Marinovemu so tudi avtomobili, kar je letos na naših , , .v__ x.,_ Celjska razstava na plinarna nazorno prikazuje upo- razstavah prvič. Metalno akcionarsko društvo razstavlja svoje izdelke in izdelke Cinkarne. Vidi se polno raznih zanimivosti in naj nikdo ne zamudi si jih ogledati. Na veseličnem prostoru pa je posebno ob večernih urah živahno vrvenje. Včeraj dopoldne in popoldne je bil koncert Trboveljskih slavčkov. — V dvorani Mestne hranilnice je priredilo razstavo društvo „Slovenski lik“. Razstavljeno je okrog 70 del Franceta Kralja, Lojzeta Sušme-lja, Franca Goloba in Adalberta Lipičnika. Razstava je zelo pestra, ker so zastopane vse vrste tehnike od olja, akvarela, lesoreza, litografije, tuša, ra- lih živali" razstavlja male živali. Mest- diranke, do plastike v lesu in broncu! Planinska nesreča na Jalovcu plezalcu Černiču le posrečilo, da je dal ponesrečencu zasilno vrv, s katero so ga potegnili na varno in ga prenesli v planinsko kočo. Od tod so ponesrečenca pod očetovim nadzorstvom prepeljali v mariborsko bolnišnico. V soboto se je odpravila v taborišče alpinistične sekcije tukajšnjega Planinskega društva na Martuljku skupina mariborskih plezalcev, med njimi sin mariborskega zdravnika dr. Vilka Marina, medicinec Zlatko Marin. Sredi plezanja na strmi severni Jalovčevi steni, je Marin naletel na skalno du- plino ter si zlomil nogo. Nesreča se je zgodila, ko so bili vsi Marinovi soplezalci že na varnih tleh. Marin bi z vso gotovostjo zdrčal v globino, če ne bi bil privezan na svojega pred-plezalca. O nesreči v steni je bilo takoj obveščeno taborišče in reševalno moštvo, Obiščite od 5. do 13. avgusta 1939 Gospod ali gospodična se sprejme na STANOVANJE s celo oskrbo. Hrib sv. Jožefa 16, Celje. 6990—7 Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA. Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo Velika tekstilna razstava — Tujsko prometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Sk&utska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5.—6. avgusta i e s t i v a 1 slovenskih narod-n I h običajev. Sobo odda MARENBERŠKI OBČINSKI HLEV V PLAMENIH. V Marenbergu je zgorel v noči od sobote na nedeljo poln hlev sena graščine Zupan. V razmeroma kratkem času je bil to že drugi požar pri marenberški graščini. Sumijo, da je požar delo maščevanja. Na kraj požara so prišli takoj gasilci, ki so ogenj lokalizirali. o. Slrela ubija. Rlizu Brežic je strela ubila 34 letno železničarjevo ženo Antonijo Medvešek. Nesrečnica je bila na mestu mrtva. o. Holandski turisti so v večjem številu obiskali Savinjske planine. Najavljenih je še več skupin holandskih turistov. o. Zasebna dvorazredna trgovska šola združenja trgovcev bo odprta letos v Murski Soboti. Tamkajšnji trgovski krogi so se za to šolo že dolgo zavzemali. GOSPOD se Sprejme v vso oskrbo. — Smetanova 51-1. vrata 3. 7008—7 GOSPODIČNA šivilja, ki ima veselie do trgo vine, se sprejme. »Obnova«, Jurčičeva 6. 7024—7 o. Poljedelski delavci, ki želijo ' Francijo za eno ali dve leti, naji ^ javijo za pojasnila pri Francoski fed? raciji poljedelskih delodajalcev, ki p° od 1. avgusta dalje imela svojo pis^' no v Ljubljani, Kolodvorska ulica 4 >■, Sedaj pridejo v poštev samo delavkfs o. Prvi vinarski muzej bodo uredil; v Ptuju. Potrebna sredstva so zbra' mestna občina, banska uprava in vino gradniki. Vinarski muzej bo v bivše® obrambnem stolpu, ki ga bodo Pr£ uredili. Celje c. Dva nova grobova. Umrl j® v Celju v soboto popoldne po daljše® trpljenju 56 letni upokojeni želez.ni»* uradnik in bivši celjski podžupan ■ Drago Žabkar. Pogreb pokojnika danes ob 17.30 iz mrtvašnice na nem pokopališču. — Na Dečkovi ces* 10 je danes umrl v 91. letu svoje st% rosli učitelj v p. in posestnik g. roDIV Grah, splošno znana in spoštovali' ^ celjska osebnost. Pogreb bo danes 0 ^ 16. iz hiše žalosti Dečkova cesta ®|e okoliško pokopališče. Obema pokfl, nikoma bodi ohranjen časten spom1I!; | c. Umrl jc na Zg. Hudinji 103 J*1 Celju 52 lelni rudar Janez Umek. v m. p.! c. Predcenzura je bila odvzeta JI stu „Zbor“, ki izhaja v Celju. Po lisla je bila cela naklada 5. števil*1 konfiscirana. Posest Prodam novo zidano TRISTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom, 10 minut od postaje Moče, v Rogozi št. 65. 7006—2 Vzamem ENODRUŽINSKO HIŠO v najem s 15. VIII. ali 1. IX. Naslov v upravi. 7011 2 Čatopitni papif zeSo ugodno na prodaj, v uprav ..Večernika^, Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slovenske gorice! — Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Prazno ali opremlieno sobo, eventualno tudi kabinet od-dam. Masarykova 20. 7007—7 DVA GOSPODA se sprejmeta kot sostanovalca Smetanova ul. 48. vrata 1. 7000—7 Razno KOPALNE OBLEKE nogavice, perilo, blago za žen ske obeke >n perilo dobi e v novi trgovini in pletllnicl »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (poleg tržnice). 6317 1 OSETOV »GRIČ« VABI! Klopotec, avtogaraže, prenočišča, amerikanska elektrika. Mozler liter 10 din. 6944-1 SPALNICO z eno posteljo, pisalno mizo, jedilno mizo, omaro, gusalni stol. slike ii ->osodo prodam. Tomšičeva 10-11.________7025—4 ' ZARADI "ŠELITVE poceni naprodaj bela omara, dobro stensko zrcalo in razno. Ciril-MetodoVa 12, priti., levo. 7003—4 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6. 7002—7 Službo dobi DOBRA KUHARICA ki bi opravljala tudi vsa dru ga hišna dela. se sprejme k 2 osebama. Vrazova ulica 11, I. nadstropje, levo. Predstaviti se dnevno od 7—8 ure zvečer, razen nedelie. 6937-9 VSAKOVRSTEN PREVOZ z novim tovornim avtomobilom oskrbi točno iti solidno prevoznik: Roman Ploi, Maribor, Aleksandrova c. 36-11. ______________________7015-1 VINOTOČ če« ulico od 5 1 naiprci. Kovačič, Počehova 11. 7016—1 TRGOVCI IN RAZSTAV LJALCI ki potrebujete risarie za napise. diplome, skice in plakate, sporočite svole želje »Stelo«, Kosarjeva 41. Tel. 25-44. 7018—1 LAHKI MOTOR se proda' Pipuševa 4-1. 7001- LEP RADIO na prodaj, istotani se odda opremljena sobica. Tvrševa 26-11 (Gosposka), vrata 3. 7014—4 Naznanilo preselitve Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški salon iz Slovenske ulice 20 v Frančiškansko ulico 21 UČENKO frizersko, ki ima veselie do moškega in ženskega dela, sprejme takoj salon Drljevič. pri glavnotn mostu. 7027—9 UČENCA ALI UČENKO za boljšo gostilno. Naslov v upravi lista. 7020—9 ZA POTOVANJE kovčegi, torbice, nahrbtniki, krušniki, aktovske, velika izbira, nizke cene Pri šterbalu. Meljska c. 2. Tre svobode 6. 7030—1 PRODAM po jako nizki ceni 5 oken, 5 vrat in velika vežna vrata. Vpraša se Viktor Parmova 16 Tezno.____________ 7009—4 LEPA KRAVA na prodaj. Betnavska 73 7026—4 Stanovanje DVOSOBNO STAN°V^N'E se takoi odda. Llublianska 36. Fletno blago za deive najnovejših vzorcih In bogati izbiri pri Sladkor v sipi za vkuhavanje kakor prvovrstni kis za vla ganje vedno na zalogi Gosposka 28______________7029—t Najboljša kava samo uri Gosposka 28. 7028—1 Prodatn POCENI NAPRODAJ stavbeni les in gotovo mizarsko delo 3500 din. Vprašati Ribniška ul. 7. Maribor. 6844 —4 SOBA S KUHINJO se odda. Pristan 6, SOBA z manjšo kuhinjo se takoj odda. Ljubljanska 41. 7023—5 SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Nova vas. Bol fenkova ul. 3. 7022—5 I MARIBOR, GOSPOSKA U. Sirite „Večernik“ SOBO IN KUHINJO takoj oddani. Zrkovska cesta 7. Pobrežje. t>9965 SOBA, KUHINJA se odda s 1. avgustom. .1 urči čeva 2. Tezno, 7013—5 Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIK \R v Mariboru, l iska ue vručajo, pjtmm Jttfome S 1. avgustom prevzamem MODNO TRGOVINO ZA GOSPODE »ELITE« 1n bom isto vodil dalje pod svojim imenom s sveže sortiranim blagom. Prizadeval si bom, cenjenim odjemalcem postreči vedno /. dobrim blagom po najsolidnejših cenah ter jih v vsakem pogledu zadovoljiti. Se priporoča z globokim spoštovanjem vdani Karel Tkalec, Maribor. Gosposka ul. 32 ceniku. — * Triborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - OrIosI po Mariborska tiskarna d u ' 1 ^ ^ uprave žtov. 28-67. - Poštni čekovni račun btev. — Uredništvo in upravu: Maribor, Kopališka ulicu 0. — lelclon