St. 29. V Goriei, v soboto dne 11. aprila 190**L r Letnik X. ________________________ ^w_ * Izh»ja TBaktorek in pobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva prasnik uide dan prej ob 6. zvočer. Staue po poflti prejeman ali v Qorici na dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno 2'50K. ProdajaserGorici v to- bakarnan Schwarz v ŠoUkih ulicah, Jelieriitz t Nunskih ulicah in Le- b«n n» Verdijerem tekaliiSu po 8 Tin. Hrcdništvo in upravniiitvo if nahajata ˇ «Narodni tiikarni», uiica Vetturini h. it. 9. Dopiae je nasloviti na uredniilro, oplase in naročnino pa na upravniAtvn >Gorice«. Oglasi »r računijo po pptit- Tritmh in licer ako ie tiikajo 1-krat j,o 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiskajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgo?. L. Lukežič). Dva važna predloga po- slanca fona. V eeji dne 9. aprila je poslanec F o n stavil na naačnega ministra na- elednjo interpelacijo: Slovenščina pri maturi. „Goriška gimnazija in realka eta čudna izjema avstriJBkega srednjega ioi- stva. Nemci na Goriikem niso prebi- valatvo in tudi nimajo mnogo šolskih otrok, vendar je na vseh srednjih šolah nemšoina učni jezik za večinoma slo- venske in italijanske nčence. Le krščanski nruk 86 v nižjih dveh razredih poačaje y slovenskem in itaiijanskem jezika. Po- sledica te nezdrave pedagogike so dijaški nemiri in neredi, učni nevspehi in pri- tožbe roditeljev. Sedaj pa pride Se nor ndarec naačne oprave. Doslej sta bili slovenäöina in italijaušoina ravnopravna predmeta za maturo. Nova navod la za matnro pa popolnoma izkijuöajejo oba deželna jezika pri zreloBtnih izpitih. To se mora še o pravem Času popraviti, in ¦icer tako, da za slovenske in italijamke ucence odpade izpit iz nemščine ter se nadoraesti z izpitom iz materinačiue. Z» to vprašajo podpisani naačnega ministra: 1. Kako opraviči določbo, da sta na Go- riškem izkljnčena oba deželna jezika kot predmeta pri maturi? 2. Ali hoče gospod minister takoj potrebno nkreniti, da že pri bodoči maturi Da goriških srednjih Solah materinščina velja kot izpraševalni predmet nameeto nemičine." Poalanec Fon je stavil tudi posebno za goetilničarje po vaseh važni predlog, glede na oprostitev nžitninskega davka na vino, ki ga rabi goatilničar za se in za siojo družino ter delavce. Predlog pravi med drugimi: Zasebnik redno ne plačuje nžit- ninskega davka na vino, ki se ppije v lastni hiži. Go Kmecfka hranilnica ia posojilaica Kozana-Vipolže. V nedeljo dne 5. t. m, je bil v Eozani vataaovni zbor hranilnice in posojilnice v Eozani. V načeistro bo bili izvoljftni: P. n. Andrej Prinčič (Ko- zana 126) kot načelnik, Jtnez Va^a, vikarr v Eozani, kot blagajnik, J)žef Jakončič (Kozaua 26), Andrej Jikin (Ko- zana 139), Jakob Pirih, vikar v Vipolžah, Jožef Podvršio (Vipolže 22) in Jožef Školari8 (Vipolže 49). V nadzorstvo pa so bili izfoljeni: P. n. Earol pl. R^ja (Eozana 5) kot predaedaik, Feliks pl. Reja (Eozana 89), Earol Jikončio (Ko- zana 108), Alojzij Prinčio (Vipolže 23) in Andrej Jakonöiö (Vipolže 11). — Na aatanovnem zbora sta govorila ö. gosp. dr. A. Pdvlica in g. Syitoslav Ppamroa, poslovodja „Goriške zveze". Z'vela nova trdnjava kmečkega ljadstva ! V Grgarju je bil y nedeljo dne 29. marca vstanovni zbor „Emečke hranilnice in posojilnice". Govorila sta č. g. dr. Pavlica in g. poslovodja Bitežaik. V načelstvo so bili: P. n. Andrej Doljak kot načelnik, Josip Godnič, karat kot blagajnik, Anton Drafovka, Janez F.lipič, Josip Badin, Josip G'j (Ravnica) in Ant. Vodopivec, nadačitelj. V nadzorstro pa so bili izvoljeni: P. n. Franc Jaretič kot predsednik, Iran Spitzer, vikar, Anton Pavlin (Ravnica), Jožef Boltar in Valentin Leban. V Križu na Vipavekein se je astanovila v nedeljo dne 29. marca „Emečka hranilnica in posojilnica". Go» voril je p. n. g. S^itoslav Premron, poslovodja „Goriške zvezeM. V načelstvo so bili izvoljeni: P. n. Ivan Eodre žapnik kot Eftäelnik, Karol Č^rnigoj (Gssta), Ivan Simoniö (Place), Anton Stopar (Do- bravlje), Jernej Simoniö (Place), Aaton Mrevlje (Sv. Eriž) in Valentin Trost (Male Žftblje). V nadzorstvo pa so bili izvoljeni: P. n. Josip Vovk ^(Dobravlje) kot predsednik, Filip Pavlič (Sv. Eriž), Earol Belja (Male Zablje), Anton Spelt (Place) in Franc Bizjak (Cssta). Čegavo glasilo je ,Soča"? Že večkrat srno opozarjali javnost na sumljive znake prijateljstva. ki jih opažamo med last- nikom „Soče" in pa luteranskim pastorjem v Gorici. To nam potrjuje tudi „Soša" z dne 7. aprila. V posebni notici vabi na pri- digo, ki jo bo imel kmalu luteranski pastor iz Ljubljane v farovžu goriškega pastorja o Primožu Trubarju. Obenem pristavlja, da naznani pozneje, kedaj bode pridiga. Tu- kajšnjega nemškega luteranskega pastorja nazivlje „č. g. ž u p n i k Schmidt", slo- venske katoliške duhovnike zmerje pa s farji. Glavni častilci Primoža Trubarja so pristaši „Svobodne Misli", ki taje obstoj Boga in zametavajo krščanstvo in vsako vero sploh. Zato ne bomo raziskavali, zakaj je začel Gaberšček častiti Primoža Trubarja, ali radi „č. g. ž u p n i ka S eh m id t a", ali radi „Svobodne Misli". Glavna stvar je tem ljudem, udariti po kntoliški cerkvi. To je jasno! Če pa je nsmški luteranski „č. g. žtipnik" tako prijazen, da odpre tudi svojo blagajnico, v kateri se nahajajo marke iz Nemcije, namenjene za razširjenje luteranstva po naših krajih, je pa seveda še bolje: tem ložje in slajše je udariti po klerikalcili, po rimskih hlapcih! In še se dobe ljudje, ki ne uvidijo, kam vodi liDeralizem! So pa tudi ljudje, ki nočejo tega uvideti, ker delajo za liberalizem skrivaj. „Naš Glas" prašamo: Če niste hinavei, odgovorite nam: ali je proti veri, ali ni, če kdo dela za luteranstvo. Odgovorite i Čas je tukaj, ko je treba po- kazati pravi obraz! Ljudje s, hinavskimi lar- fami na obrazu imajo svoje uspehe le en- krat: o pustu. Tako se je zgodilo tudi vam le enkrat, da ste premotili pri pustnih vo- litvah ljudi, a jih ne bodete več, ker vam potrgamo krinke raz vaših obrazov. Prili. dež. volitve jih /e skrbe. nElinostu je prinesla z Goriikega dopi3iö, ki je ei minianra verna sliöica utiho- tapljene agrarno-liberalne zmage. Izza vrstic ma skrivnostao veje prepričanje, da je ta temačna zmaga sestavljena iz neitevünih faktoröiöev, katerih veliko število spada v zbor mah jednodnevnic. Z» h'p so se našli, a se nikdar veö ne najdejo. Td mračna slatnja mori duha dopisnika — „rodoljaba". Skrb, kaj bo za lest let, ma poraja misel, „da bi bila dolžnost novoizvoljenih poslancev (seveda agrarnoliberalnih), da pred vsem zastavijo vse svoje sile na to, da se od- pravijo vsaj glavne pogreike nove vol. refjrme in njene sramotne posledice za nai narod". — Ubogi „šimel", še te niso nehali jahati! „Pogreäke", „posledice" M kaj pa če bi imenovali otroka po imena? Torej: Riečo canjo, v katero so libe- ralci zavito vol. reformo kazali lahko- vernim in topournnim paranom. Pa pa- stimo jih, naj bo „frigajo" v svojih f razah! Čajmo torej nadaljevanje „kanšt- nega" rodoljuba: „To bi büc piöd vsem, da se vzpoätavi status qao ante glede na- rodnostnega poseatnega stanja v katerem ozira trpe Slovenci zbog nove vol. re- formed To prejšnje stanje pa bi se dalo doseči s tem, da bi se vol. red na noro tako predelal, da bi se odpravile skopne volitve za vso deželo v «lovenski in ita- HjanBki splošni kariji in v italijanskih t 3stih". — Temu svojema predloga do~ da ja nenmljivi „rodoljub" sicer to-le pri- pomnijo : »Mialiro, da je vsakoma takoj jasno, kaj tak predlog namera in ni po- treba ie posebnega komentarja!" — ali mi menimo, da bi komentarja trebalo, ker ni najbrže niti en procent „Edino- stinih" čitateljev te kolobaeije razamel, morda ne celo dopisnik sam. „Status qao anteunarodnostnegaposestnegastanjahoče imeti, kakor da bi se bilo to posestno stanje po nov. vol. reda Bog ve kako premenilo, ako volita slovenski in laiki del dežele vsak zase skapno po tri po- slance, in ako voli po veöini prebivalatva laika Gorica skapno z laškimi mesti! Uganiti ae pa vendar le da, kaj teži srce „rodoljaba"; boji se, da se pri prih. vo- litvah ne bo dalo več tako zmagati, in zato nlati, da bi bilo bolje za agrarce in liberalce, da bi vsak okraj tadi v sploini kariji za se volil po enega poslanca, ker bi jim vsaj sežanaki okraj ostal. Glede Gorice si pa hoče tadi ta „rodoljab" steči rekord na polju nezmiselnoBti; hoöe menda — koJ'kor Be da iz njegova ko- lobaeije izluš' — naj se Gorica loči od drugih laSkih meat in voli svoje za- stopstvo zopet sama zase. Torej n? mesta da bi vsi mestni Lshi volili 4 poslance, naj bi se zopet delili: goriiki dva, far- lanski ja dva. In to imenaje „rodoljab" Nspremembo narodnostnega posestnega stanja!M No pa saj vemo, kako bedarijo ima tadi on v mislih, a zdi se ma že tako neslana, da jo noče imenovati. Li- beralni kalini naj namreö verajejo, da se slovenska niti četrtinska manjäina ˇ Gorici kar jatri izpremeni v veöino ia da bi bila Gorica že poslala slov. za- stopstvo T dež. zbornlco, če bi ne bilo te presnete vol. reiorme. la zato tadi „rodoljabni" kalinöek prav skrivnostno öivka peBmico, da bi OBta lo Sloveucem TBaj npanjp, da aivdoglednem času pridobi večino, tako pa je to upanje izgobljeno za vedao. U p a n j e Da prib. stoletje ! D ogleden č a a za sto in več let! 0 ti zakrkneni frazerji! Iq pa še kako otroöji! Zi take lapalije naj se komaj vcerajänja vol. refjrma kar jatri izpremeni ! Naj nam pove ta „bistroamni" „rodoljab", s kako dvc- tretjinsko večino! Z» dodatek äe kratek vzgled, 8 ka- kimi temeljitimi misled imamo opraviti. Gorica proč od Furlanije — modrajejo — ker bode jatri sloveoska. Zipet na dragi strani: Farlanakiitn raestom se godi krivica, ker jim je z vol. reformo vzeta možaost, priti do zastopstva v dež. zbor- nici. — Te dve premisi daste torej lo- gični zakljuöek: Eo dobodejo (jatri se- veda) Slovenci v Gjrici veöino, se jim bode godila krivica, ker pridobejo kar ätiri poslance namestva dva. — Tableau! Liberalna prosvitljenca Josip Volčič in Anton Švara. V „Soöi* od 31. marca imata dolg dopis iz Komna JoBip Volöiö, župan, in Anton Švara. Teh dveh možakarjev sicer ne poznamo proBvitljena sta pa, da se vse kadi. Po vsebini dopisa soditi, sta ga sama spi- sala, » ker je dopis pisan popolnoma v Gabričekovem žargom in ob enem b precejšnjimi slorniikimi pogreški in v alabi stilizaciji, priöa, da ga je spisal kak napol-izobražeoec, Josip Volöiö in Anton Švara sta ga pa samo podpirala — t svojo blamažo. — Josip Voloič in Anton Šrara pravita, da dahovniki lažejo, obre- kajejo, kradejo cast in poitenje in pa zlorabljajo vdro. Ša hadir mora biti je- zen na to, ne pa samo Josip Volčič in Anton Srara. Cslo v jarem ja hoöejo nkleniti dahovniki. A Josip Volčič in Anton Švara nista živina, pravita, ampak Slovenca, ki imata svoje prepričanje, in zato sta vo- lila za poslance može, ki so narodni, pametni in dobri goapodarji. Ta imata gotovo y mislih oba Štreklja, Gabräöeka, Gregorina, Frankota in Križniča. To so torej možje, ki so narodni, pametni in pa dobri gospodarji. No, dobri gospodarji so pa res vsi. Oba Štrdklja znata gospo- dariti s trtami. Gregorin je bogat tržaiki advokat, Franko pa si jo do vrha na- polnil žepe z denarjem „nerazsodne mase", kakšno pamet pa ima Križnič in kakäen dober gospodar je, o tern pa go- tovo nista imela časa razmišljati Josip Volčič in Anton Srara, ker jima je Ga- bršček le nekaj dni pred volit- vijo nkazai, da morata po svojem pre- priöanju vol ti tadi Križniča. Da pa je od vseh teh najbolj naroden Gabršček, priöajo laški in nemiki napisi na nje- govi botegi, in da je tadi dober gospodar priča to, da je iz nbožnega šomaitva postal bogatin, ki se že dolgo let vozi v prvem razredu po sveta, zdaj je pa za- öel celo žajfo prodajati, katero priporn- öamo tadi Josipa Volciöu in Antona Svari, da se ž njo amijeta vselej, kadar poäljeta še kak tako neamen in amazan dopis T „Sočo", kakor zadnjid. Pa Josip Volčio in Anton Švara imata prav, da se pastita komandirati od Gabračeka in ne od gg. dnhovnikov in zato ata pohvale ˇredna, pravita. — „Vera ni v nsvar- QO8ti, ampak v nevarnosti je narodnost naša", pravita Josip Volčio in Anton Sfara in prav imata. Ona dva že vesta, (*a pri liberalcih vera ni veö v nevar- nosti, ker je nimajo nid, v nevarnoatije pa že celo narodaoat. Kadar pa ie to 'zgabijo, tadi to ne bo več v nevarnosti. Dobro ata povedala Josip Volčič in pa Anton Šrara ! Pa kaj ne bosta, saj st& izobražena in spadata k inteligenci, ne pa kakor klerikalci, ki so analfabeti, ka^or na Kranjskem. Cs bi Josip Volöiö |o Anton Švara ne bila tako strašao izobražena, bi tadi vedela, da so taki Werikalni analfibeti tadi na Štajerakem, Koroäkem, posebno pa na Danaja, kjer 8 8am cesar doma. Ali da bi bili kleri- kalci samo analsabeti, bi toliko zamerila Joaip Volčič in Anton Örara, ampak se dajo oelo kapiti in prodati kakor živina za liter vina, vrečo otrobov in za par kilogramov soli in vrha tega se io skri- vajo kakor kakavice, da jih ae [morejo dostojni liberalci napadati, sramotiti in zmerjati in vprašati kje je tistih 15.000 kron. To je res žalostno, prav žalostno ! In zopet pravita Josip Volčič in Anton Svars, da pri liberalcih ne gre za vero. Team je priöa neki mož bliza Kotnna, ki je naročen na „Svobodno miselu, a je okoli agitiral z razpelom v roki, kakor öeä „gre za Kristr.sa". No, se vidi, da je ta mož dobro spoznal iz „Srobodne rnisli", da liberalci res rajejo proti veri in proti Rristasa. la Jjsip Volöiö in Aa- ton Šrara bi morala vedeti, ker sta pro- svitljena človeka ne pa krave, da „Svo- bodno misel" izdajajo, piäejo, priporo- čajo, propadajo, kapajejo in berejo libe- ralci, ne pa politikujoöi nnnci. Na koncu svojega prosvitljenega dopisa pa dajata prav lepe in očetovske nanke gospodom dahovnikom. Jasip Vol- čio in Anton Šrara, namreč. Pravita jim da naj se držijo bolj cerkve in iole. manj pa naj se vtikajo v posvetne in njih gospodarske razmere, dragače jih bosta povsod prezirala. To pa ni Spas ! Torej gospodje dahovniki, abogajte ven- dar, poslaiajte ta klic, ce ne vas bosta prezirala Jasip Volöiö in Aaton Švars. In potem kaj bo I Bog je rekel svojim uöencem pri vsaki priliki „mir z Vami", pravita Josip Volciö in Anton Švara (drngega do sedaj nista še naila v evan- gel jih) tako morate tadi vi, gospodje da- hovniki pri vsaki priliki reöi liberalcem „mir z Vami", potem bodo mirni. Če bo pa äe kaj treba, se bosta še glasila. Tako pravita Josip Volöiö, žopan, in Anton Šrara v Komna na Krasu dne 28. marca, kar je podpisaltadi Andrej Vaga, krčmar, ravno iatega dne. Nismo lagali, ko smo pisali, da se je „ob volitvah razbijalo sv. razpelo in da se je volilo v pijanosti". nSoöa" nam oöita, da lažemo, ker ji na njeno vpraäanje niamo takoj postregli z odgo- vorom. Da ne bo äe dalje v skrbeh, po- vemo, da se je to grdo dejan je zgodilo v Biljah pri Gorici» kjer vladajo doslej ie liberalni agrarci. Nismo si izmislili tega öina, ker je pregrd. Tako je zopet na novo dokazano kako delajo z verskimi reömi liberalni agrarci. Yelikanske kupe nesramnosti je nagromadil „Soöin" pisar v „SaÖi" 7. aprila. Radi novih naiih vžigalic napada vse mogoöe oaebe in naprave. G^lo ko- roäki slovenski mandat izrablja pisar v boja zoper nove vžigalice. To je dokaz, da so vžigalice dobre. Če bi bile zanič, bi ne bilo treba toliko kanonov. So- miäljeniki, odgovorite na „Sočine" nore sarovosti b tern, da rabite le naäe vži- galice „V korist obmejnim Slovencem", ker 8 tern bodete pomagali tadi sloven- skema äolstva v Gorici. — Ooriški deželni zbor bo baje sklican meseca janija. — V Rihemberg je poslala vlada 2338 kg bakrevega vitriola, da naj ga žapanstvo razdeli mej občinarje. Žipan- stvo je napravilo seznamek oböinarjev, ki so trpeli v 1. 1905 radi toöe in v 1. 1906 radi velike sale. Ta neznanek, ki ga je potrdilo stareäinstvo, je poslalo žnpanstvo c. kr. okr. gUvarstva v Go- rici, ki ga je pregledalo, popravilo in po- trdilo. Po tern seznamka se je razdeljeral vitriol. Razame se samo o sebi, da ni bilo mogoöe vsem vstreči. Mnogo jih je nezadovoljnih. Najbolj nezadovoljno je žnpanstvo samo, ki ni moglo vsem ustreči in ki mora zdaj posiaäati äe očitanja. Taka razdeljevanja rode povsod nezado- voljnost. Zito se je žapanstvo hitro v zaöetku opetovano obrnilo na visoko vlado s proinjo, naj bi se denar, ki je namenjen za vitriol, daroval rajäi za popravo oböinakih cest ali za kakodrago občinsko napravo. Vlada ni hotela uali- äati te proinje. Tako je moralo žapanstvo sprejeti naloženo ma nalogo terrazdeliti vitriol po 5, 10, 20, 30 kg mej občinarje. Kakor reöeno, niso bili možje s to raz- delitvijo zadovoljni. Nekateri bo se v tem ozira obrnili tuii na naäe aredniitvo. Vsem tem naj velja pojasnilo, ki smo je ta napisali in smo je prejeli od rihem- berškega žapanstva samega. -- Vojaška vest. Pijonirji 2. stot- nije so doapeli v Gjrico z iuino želez- nico iz Przemyila na Giliäkem. Na jožoem kolodvorn bo jih vsprejeli: ge- neral z mnogimi častniki, politična obiast po svojem zastopnika. Pozu)je prideta še dve stotniji. Na Rojicah Bi gradijo barako, kjer^bodo shranovali ladje in drago njim potrebno orodje. Ljadje bo lepe, črste rasti, večinoma Slovaki. — Strašen samoamor. — Minolo nedeljo 5. aprila se je zgodila v Lokavca na Vipavskem velika nesreöa. Anton Slokar, poaestnik in krčmar si je prerezal vrnt in z brivno britvijo razparal trebnh in umrl po hadih boleöinah. Dejau je bil äe v sv. olje. Dr. F.nk ma ježe mrtvema Z8ÜI trebah. Uoogi Slokar je storil ta žaloaten korak v napada amobolno^ti in zato se ga je lahkj cerkreno pokopalo. Ta je tisti mož, ki ;e sroje dni r. g~*sp. Štefana Kerkoö, žagal % nožem in z ve- liko teža?o so ga spra^ili takrat v bol- niinico za umobolne v Gorici. N. v. m. p. — Napad v Cepovanu. V aoboto ob 8 h zveöor je bil t Č^povana pred vasjo napaden zidar Martin Podgornik. Trije napadalci so planili proti njema ter ma zadali precej veliko raao v čelo. Napa- dena sta bila tadi dva draga raoža, ki pa nista ranjena. Napadeni so pristaäi S. L. S., napadalci pa so najhnjši liberalci Alojz in Peter Marovec in Štef*n Brataž, ki bodo svoje liberalno dejanje äe obža- lovali. Zadevo ima v roki orozniätvo. — Prikazen o kiteri se je pisalo iz Avč ni bila topova kroglja, am- pak meteor ali zvezdni atrinek, katerega je bilo videti i& sliäati tadi dragod. Po Vipavskem so isti dan in ob isti nri sliäali bobnenje v Cavna, kakor bi se gora posipala in videli so tadi dim v smeri proti Arcana. Mislijo, da je dim oddniek potresa. — Vojaki §o prišli 31. saäca t Kobarid. Iq sicer je priäla 1 stotnija do- mobrancev iz Celovca. — Strelne vaje. Deželnob-ambovako poveljstvo v Graden je dobilo od bramb. mioiaterat.a nkaz od dne 10/2 1908. it. III. 1206, fx 1907, da pospeäaje med prebivalstvom strelne vaje. Radi tega je naročeno 4. deželnobram. pešpolkn, ki biva od aprila do septembra po goriäkih hribih, da vodi in nadzoraje take strelne vaje. Toplo priporoča omenjena okrož- nica snovanje strelnih draitev. Orožje in streljivo dobe drnätveniki brezplaöno • — Otrok se opekel. V Viänjeviku je padol otrok v kotel zavrelih strobov (28. marca). Vsled hudi oporjenosti — opekline je amrl 29. marca. Cavajte ma- tere zvesto male — nikdar ni preveč, da ne bo poleg nesreöe in žaloati in oöitanja äe — kazen ! Naäe soöatje! — Tihi zveder na delu. V Tržičn so v torek po noöi obiskali avedraöi žnp- nišče. Predrli so strop sobe, kjer se je nahajala železna blagajna, se Bpastili po vrvi v sobo, ter priöeli svoje „diskretno" delo. Toda nek ropot jih je pregnal. B!a- gajno bo le malo navrtali. Tako so priäli ob lep plen. V blagajni je bilo 3000 K denarja. — Bosanski polk v Tratu. — V aredo dopoldne je doiel v Trstn bosanski polk. Priöakoval) ga je nad 15.000 ljndi. Na postaji so ga bnrno pozdravili Slo- venci in Italijani. Bosanska godba je svi- rala himno sv. Jasta. Ntvzoöa sta bila tadi nameätnik Hjhenlohe in žapan San- drinelli. V vojaänici je imel polkovnik hrvaiki nagovor; pozdravil je vojake v imena meatn. Sledili so navdaieni živio- klici vojakov cesarja in mesta. Vtis je bil ngoden. „Balkan" poroöa, da je bosanski polk pozdravila godba 97. pešpolka. Spre- jeli so jih tadi stari in novi veterani.Od kolodrora do velike vojainice jo korakal polk med äpalirji radovednega Ijndstva. Vajakom se je poznalo, da so od doigega potovanja ntrnjeni. — Uredništvo „Perotninar ja v Tržiču naznan;a vsena svojim cen. na- roönikom, da so se valed preaelitve v Ljabljano in stem zvezanega ogromnega dela, zapoznele ätevilke 11 in 12 drazega letnika „Perotninar", kakor tadi odgovori na razna doäla vpraäanja, kar se bla- govoli oproatiti. Onenjeni itevilki izidett okolo sredi aprila t. I. ter se razpošijejo äe iz Trüöa. III. letnika prva itevilka bode izila v priöetka raaji in sicer iz Ljabljane, Jinez Trdinore alics ät. 8. — Liberalnih duhoviiik. \— V Nevehlavi na Ceäkam je znani agrarni poBlanec dahovnik Zahradnik na shodn dejal: „Čeprav veri ne slažim, äkodoval pa ji tadi ne born', Nato pa je neki kovaö, Calik, proeil za besedo in dejal: „Goapoa doktor, kar ta trdite, ni res. Kje pa ste bili med debato o pred- logo Maearykovem ? Tri dni se je tam zabailjalo proti veri, cerkvi in svetoi- kom, vi pa, gospod doktor bogoslovja in dahoTBik ste m o 1 ö a 1 i. Jaz sem oöe deveterih otrok, toda v takem položaja ne bi molöal, tadi öe bi ilo za moježiv- ljenje". — Dr. Zahradnik zdaj kovaöa toži zaradi razžiljenja öaati. Zihradnik je deški agrarec, ki so vzor naäim agrar- cem. Vsa cast kovaöa Galika. Hrala Boga, takih mož ima tadi naäa S. L. S. stranka mnogo. — Nenavaden pojav. Ni Ozbenn se je videl pretekli teden Coden, nenu- vaden pojav. Iz tal ven je plapolal nad 2 m visok raznobarven plamen, in sicer ob nevihti in dežja. Od kod ta nenava- den „kres?' AU daje zemlja ven, kar je slabega, ali kar je dobrega ? — Avstrijski vojaški begunci. V Hambarga so prijeli dva avstrijska vo- jaäka beganca, ki sta se hotela zastonj peljati na parnika ,Aaatria" iz Trsta v Hamburg. Medpotoma so ja pa odkrili t njanem akrivalisön. Izroöili so ja avstro- agrBkema konzalata. Št. 747 0. š. sv. Razpis učiteljskih mest v sežanskem okraju. V tem okraju razpisujem ta-le učiteljska mesta: 1. mesto višega učitelja na šti- rirazrednici v Nabrežini; 2. mesto višega učitelja na dvo- razrednicah v Kostanjevici in v To- maju; 3. mesto učitelja-voditelja na enorazrednicah v Avberu, na Barki, v Mavhinjah, Kobljeglavi, Koprivi, Štjaku, Štomažu in Velikemdolu; 4. mesto učitelja na trorazred- nici v Lokvi na štiriratfrednici v Nabrežini in na petrazrednici v Komnu in Sežani; 5. mesto učiteljice na trorazred- nici v Lokvi, na dvorazrednicah v Kostanjevici, v Pliskovici in v šta- njelu. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. ja- nuvarja 1906 1. dež. zak. in ukaz. št. 10. Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom pod- pisanemu uradu v dobi štirih tednov po oglasu tega |razpisa v uradnem časopisu »Osservatore Triestino«. Nezadostno opremljene prošnje se zavrnejo. \ C. kr. okr. šol. svet vSežani, dne 3. aprila 1908. Predsednik: REBEK. Z Maršnerjevo I znamko zaznamovanl šumeči limonadni bomboni (malinov, limonov, jagoriui, črešujev in mareličen okus) so najboljši. Prvo češko delniško društvo za orient sladkorno blagc in čekolado prej A. Maršner kraljevi Vynohrady. Prva goriška tovarna umctnik www wwww ogrcjev s strojnim obratom izdelujc: rakete, bencjalične Iuči, rimske svcčc, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. (i. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske muzm palace.) — Mil eevljar v Semeniški ulici 1 priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hiiro. I Zahvala. j Ker nam ni mogoče oseb- ! no se zahvaliti vsem onim ki so i se vdeležili pogreba našega nepo- j zabljivega rajnkega i Stefana Makuc-a | ! zahvaljujemo se tem potom vsem. J S V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. ; ' g. kuratu Jan. Humarju za njegov I j trud in tolažbo pokojnemn v času i , bolezni. Zahvaljujemo se katoliškemu ' j bralnemu društvu iz St. Ferjana j katero se je udeležilo pogreba z društvenc zastavo v obilnem šte- vilu. Ravno tako tudi pevcem iz j Pevme ki so pred hišo žalosti in na pokopaiišču ganljivo zapeli kakor tudi vsem onim ki so se vdeležili j pogreba v obilnem številu. V Grojni, 10. aprila 1908. Žalujoča družma. Epilcpsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tain vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Društena opekarna ŽhlDflRČlCs BRflTfl mOZETIt v lienčah naznanja, da s 1. januarjem 1908 ni v ni- kaki zvezi z „Zadrugo za prodajo ilovnatih izdelkov" v Gorici. Z istim dnem je postala ista samostojna in je ne veže nikak kartel. Za pojasnila se je obrniti na vodstvo društ- vene opekarne Brata TTlozetič v Gorici. Pijanosti ni več. i i Uzorec tega čudeznega iz- delka ,,C0ZA" se pošlje brez- : piačno. > More se dati v kuvi. v nile- ku, v pivu. v vinu ali v jedi- Iih r.e da bi pivee to zapazil. : Prašek „COZA" učinkuje čudovito. tako. tla se pivcu pristiuli alkohol in vse alko- holne in močne pijače. Ta prašek deluje tako tnirno in , gotovo, da mil ca sniejo dati žt na. sestra ali hči dotienika. ! ne da bi on zapazil. kaj je j resnično provzročilo njegovo zdravljenje. | Prašck „COZA" je prinesel • mir v tisočere družine. je rešil \ oftronino oseb sramo in po- nižanja. da iz takih oseb je celo napravi! evrste, močne in vsakega dela n ožr.e ljudi. Ta prašek je že niarsikatera nila- deniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam, — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalarni . n en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. ' Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. \ m7A IQTITIITF 62, Chancery Lane, \j\JLf\ lO I I I U I L London257 (Anglija) Na pisnia je djati znamko 25, na dopisnice za t 10 stotink. ; Rihard in = = Felix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slaino, ro- zanieo iu kroinpir vsake vrste pod Dajn^oduejSimi pogoji. Velepodjetje prve vr- j ste v lastnem obratu z lastno parno silo. JUHEINOMAKE /Tj PRIPRAVUENEIZ so močne izdahe in cone. Kjer se gane dabi,naj se piseponj pod nasiovotr HEINRICH STÖSSLERDUNAJJ/20 Cerhvena mizarskn dela v pimshem in gotišhem slogu udeluje fl. Ciernigol- Gorica. H P0Z0RI |=--------1 P0Z0RI y- Slamnikarska ^adruga v Mengsu, Kranjsko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in M M Av M. otroških slamnikov m m m av. Naročite čimpreje da se more naročilo pravočasno zvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na --------"¦z-==== ogled, ako se to želi -.,_=^š;7^ Išče se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slaninike! -I Svoji k svojim! Svoji k svojim! x CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZORl Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Uliyiiiuruibiuriu auuji ueiajo se po io- letni uporabi brezšumno. Orioinal-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obitne namene. Original-Victoria stroji so najpripravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Onginal-Uictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. » Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk —Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. g. lid UU1 uu llldlllllaJvulllHU UldiU po zelo nizki ceni prodaja: v Gorici Ož „Krojaška zadruga" J3 v Gorici Gosposka ulica St. 6 in 7. Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici! Cene so stalnel