PoitniM plačana v gotovini.
Izha|a vsak torafc, Četrtek In soboto.
Cona posamezni it. Din —1-tilu.
TRGOVSKI,»UST
ČASOPIS Z& TRGOVINO, INDUSTRk .N OBRT.
Uredn)81vo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90 za poi leta D 45'—, za četrt leta D 22 50, mesečno O 7*50, za inozemstvo D 120*—. — Plača In toži sc v Ljubljani
——
LBTO V.
LJUBLJANA, dne 4. novembra 1922.
ŠTEV. 12».
List slane od 1. novembra 1922:
1.	za kraljevino SHS: celoletno	Din.	120.—
polletno	Din.	60.—
četrtletno	Din.	30.—
mesečno	Din.	10.-—
posamezna štev. Din.	1.—
2.	za inozemstvo: celoletno	Din.	150.—
Spanje poklicanega.
*
V naši državi se vmešavajo v posle ministrstva za trgovino in Industrijo skoraj via ministrstva in ker imamo kar 18 ministrstev, kolikor jih nimajo niti največje in najbogatejše države, tedaj imamo veliko nepoklicanih, ki šušma-rijo v trgovinski politiki. Celo minister za vere se je že vpletava! v posle ministri za trgovino.
Toliko se je govorilo o redukciji uradništva. Nihče pa ni črhnil besede o redukciji ministrstev in ministrskih penzijoni&tov, ki žro naravnost ogromne zneske davčnega denarja.
O vseh ministrstvih slišimo in či-čitamo, le o trgovinskem ne. Raditega bi lahko domnevali, da to ministrstvo sploh ne obstoja, če bi pred kratkim ne čitali, da je šel minister za trgovino na daljši dopust. To ministrstvo tedaj obstoji, ali njegove posle izvršujejo drugi, ali se vsaj vmešavajo v nje.
Že dolgo je tega, kar je to ministrstvo dalo vajeti trgovinske politike iz rok in jih je prevzelo ministrstvo financ in ministrstvo za socijalno politiko.
V redu je, da minister financ Skrbi za svoje vedno prazne blagajne, v redu pa ni, da mu je minister za trgovino izročil na milost in nemilost trgovino, obrt in industrijo. Minister financ sicer pozna dobro svoje brezobzirne fiskalne koristi, vendar obdačuje brezmejno le obrt, trgovino in industrijo, ogromno večino prebivalstva pa obdačuje naravnost malenkostno. Država ne dobi od veleagrarca skoraj nobenih davkov. Tisto govoričenje o prevaljanju davkov na konzumenta od strani trgovca je ravnotako veljavno za producenta tedaj tudi kmeta, ali pa za nobenega. Tudi kmet prevali davek na konzumenta.
Povsod gledajo, da okrepijo industrijo in obrt, da jačijo voljo* do investicij, 'le ,pri nas se je spravil finančni minister celo na rezervne fonde, kateri bodo posebno sedaj pri izpremembi vrednosti denarja potrebni in so bili do sedaj pogojno davka prosti.
Predočimo si tudi prometni davek. To je nemoralen davek, ker mora plačevati ga tudi tisti, kateri pri svojem delu komaj ali niti ne zasluži enega odstotka na primer zastopniki mlinskih podjetij, ali pa moraš plačati tudi od prometa, pri katerem si zgubil.
Finančni minister se je vrinil celo na borzo, čeravno ni niti najmanj poklican zato. Tja spada minister za trgovino.
Dinar se je začel popravljati in vse računa in zahteva znižanje cen. Pričakovali bi tedaj, da minister financ ne bo vsaj zvišal svojih taks itd. Motite se! Včeraj je zvišal takse na cigaretni papir danes poviša na vžigalice jutri bo pa na petrolej in tako naprej.
Poglejmo si ministra za soc. poli-itko, ki podpira lenuharenje in pre-
kucuhe, preganja našo trgovino za malenkosti in jo izroča birokratski samovolji in nerazpoloženosti. Žalostna isti na je, da naše uradništvo z nezadostnimi izjemami nima niti poima o gospodarskih zadevah in vprašanjih ter je večinoma nenaklonjeno trgovini in obHi. To svojo sta^o dedščino iz časov Avstrije pridno izkorišča.
Sporazumno z ministrstvom za trgovino gotovo ne povišuje minister za pošto iri telegraf svoje pristojbini:, sicer bi pristojbine za vozno pošto ne bile tako visoke, da pristojbina mnogokrat presega vrednost blaga. Istotako sporazumno ne podrižujt minister »šao-Brača« železnice, sicer ne bi potiražfcval kir vse povprečno za 100%. Železniški uslužbenec pa vkljub vsem povišanjem živi v veliki bedi, obračaj pa je dan za dnevom slabši.
Izvrševanje poslov ministrstva za trgovifio po vseh mogočih ministrih se mort nehati, kakor tudi n * smejo delati brez sodelovanja ministra za trgovino. Ta mora iastopati koristi in ugled pridobitnih krogov, tedaj trgovine, industrije in obrti, ki vživajo v naprednih državah veliki ugled in vso zaslombo državne oblasti. Ta minister mora z enetgičnim nastopom uveljaviti svoj delokrog Trgovinski minister mora trgovski in obrtni s ran, ki je važen činitelj v gospodarskem življenju ščititi pred birokratskimi šikanami ministrstva za socijalno politiko, pa tudi pred ropanjem od strani ministra financ.
Osebno spoštujemo g ministra za trgovino, nikakor pa nismo zadovoljni z njegovo popustljivostjo in pasivnostjo v trgovinski politiki. To ministrstvo mora oživeti in prevzeti svoje posle ter omogočiti vmešavanje vseh nepristojnih in nepoklicnih ministrstev. — Všik naj dela to, za kar je postavljen in naj ne šušmari v poslih drugega.
Trgovinska pogodba s Poljsko.
Naši delegati za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Poljske«! gg- dr. Velizar Jankovič in dr. Slavko Šečerov so se vrnili, pod-pisavši dogovor, ter so dali beograd-skim časnikom poročila o detajlih dogovora, iz katerih posnamemo sledeče:
V	glavnem se mora v svrho izmenjave dobrin med našo in poljsko državo odpraviti sledeče težkoče: potrebno je, 'da se uredi transport in prometne zveze. Naši državi imata zveze preko Romunije, Madžarske, Avstrije in Čehoslov&ške. Zato je potrebno čim prej zaključiti nove trgovske pogodbe, ter potom njih jamčiti tranzit orez omenjene države v kolikor nismo tega niti mi, niti Poljaki še do sedaj storili.
Med blagom, ki interesira v prvi vrsti poljska tržišča, so sledeči naši ek športni predmeti: vino, mast slive (pel(mez) in stavbeni les. A poljski izvozni predmeti, ki interesi/ajo V glavnem naš. uvoz so: soj, nafta, petrolej, tekstilno blago, olje za mazila, premog in predelano železo .
Potom trgovinskega dogovora se je zasigural izvoz našega vina, čegar uvoz je drugače v Poljski prepovedan. Naše vino se bo smelo uvažati na Poljsko v poljubnih količinah, v potrebe Poljske zadostno. Za naše vino se ni določil kontingent, ampak
je določeno, da smejo naši trgovci placirati toliko vina, kolikor jim ga bo mogoče razprodati. Na to vprašanje je naša delegacija osobito presi-rala, ker je v zadnjih dveh letih vsled hiperprodukcije vina, nastala prava kriza na našem vinskem tržišču. Tudi drugi naši izvozni predmeti ne bodo naleteli pri uvozu na Poljsko na prav nobene potežkoče. Vse je tedaj odvisno od spretnosti naših izvoznikov, da sl bodo znali najti vrata na poljsko tržišče. Kar se tiče sladkorja, ki se fie s*nfc izvažati iz Poljske, a katerega uvaža naša država v znatnih količinah, ker je domača produkcija nezadostna, »e je potoift dogovora zajamčilo, da brano smeli izvažati iz Poljske toliko sladkorja, kolikor bo v mejah splošnega izvoznega kontingenta, katerega določi poljska vlada vsako leto, sploh dovoljeno. V tem oziru se priporoča, da se naši trgovci, koj po končani sladkorni kampanji, pravočasno preskrbijo izvoznice v Poljski, da bi bil tako naš kontingent čim večji.
V	pogledu dobave sirovega petroleja in nafte, se je po velikih težavah vendar posrečilo, da dobimo za tekoče leto povečani kontingent 500' vagonov, pod pogojem, da kupimo v istem času v poljskih rafinerijah 1000 vagonov petrolejskih proizvodov, kakor: petroleja za razsvetljavo, plinskega olja, parafina, olja za mazila, mašinskega olj, cilindričnega in vulkanskega olja. Izvoz sirovega petroleja se bo mogel vršiti postopno v najmanjših količinah po 20 vagonov. Glede tega vprašanja je bilo največ ovir in težkoč* ker je poljska vlada že izgotovila zakonski projekt, glasom katerega se bo v bodočem sploh zabtranil izvoz sirovega petroleja iz Poljske, in se bo smelo izvažati samo nekatere petrolejske predelke. Razlog, da zavzema poljska vlada pri tem vprašanju tako stališče leži v tem, da še poljske fabrike za rafinerijo petroleja same nimajo doma dovoljno sirovin na razpolago, da bi mogle izkoriščati svojo popolno kapaciteto.
Cene in način plačan j a, z ozirom na denar in kredite, so zelo ugodne, in bi bilo zato zelo dobro, da se naši trgovski in drugi zainteresirani krogi čim prej posiužijo zaključnega trgovinskega dogovora s Poljsko — Plačila za nakup izvoznih predmetov iz Poljske, se vršijo v poljskih markah. Tudi je zagotovljen v dovoljni meri kredit za naše trgovce uvoznike, poleg nizkih cen, ki so posledica ceni h delovnih moči na Poljskem. Tako stane n. pr. po tovarniških cenah v Lodžu, meter najboljšega suk-na 80 do 100 dinarjev, medtem ko se plača za tako blago pri nas 300 do 400 dinarjev. Istotako so sorazmerno z drugimi tržišči zelo po ceni tudi predmeti strojne industrije — posebno tekstilne mašinerije v Bjelski in vzhodni Šleziji. Rudninska sol iz Vjeličke je poznano najboljša.
V	trgovinskem dogovoru je zajamčena pravica največje * pogodnosti med obema državama, ki se razširja na pravno trgovanje, na carinske, železniške ni parobrodne tarife.
Novi trgovinski dogovor s Poljsko bo v eljal eno leto, in stopi v moč z dnem ratifikacije, ki se mora izvršiti v Varšavi, kakor se je to dogovorilo in predvidelo.
Iz pravosodne prakse.
Trgovsko sodllče.
(Nadaljevanje.)
Tožitelj iztoževal je od trgovske družbe J. kupnino za prodani les v ostanku okroglo 25.000 K.
Tožena družba je temu zahtevku ugovarjala svojo protiterjatev v enakem znesku nastalo sledeče:
I. S. kupil je od graščakinje L. 300 m8 hlodov po 550 K za 1 m’, V to pogodbo vstopil je pozneje tožnik, ki je pa z odstopnim pismom z dne 22. svečana 1921 odstopil svoje pravice toženi družbi. Toda že prvotno računalo se je z možnostjo, da bo dobava lesa vsled agrarne reforme preprečena, zaradi česar je tožitelj s pismom z dne 28. II. 1921 izjavil, da bo v tem slučaju toženi družbi kupnino povrnil.
Res je okrožni agrarni urad z odlokom z dne 5. II. 1921 prepovedal prvotnemu kupcu I. S. sekanje lesa, vendar je pa to prepoved vsled pritožbe agrarna direkcija z odlokom z dne 28.
3.	1921 razveljavila, toda odlok pozneje izpremenila v toliko, da mora kupec od kupljenega lesa 60 im po 3 30 K odstopiti okrajnemu cestnemu odboru. Dne 6. 4. 1921 sporočil je tožnik toženi družbi, da je prvo partijo 50 m3 prevzeti dne 11. 4. 1921. Toda toženka zahtevala je vso množino in je že s pismom z dne 1. 4. 1921 dala za to tožniku dobavni rok 8 dni, ker je bil za dobavo prvotno določen rok do 30. marca 1921 in mu je ob enem zapretila, da bo sicer zahtevala povračifo plačanih okroglo 25.000 K in odškodnino.
Tožnik trdil je, da je bil v prvotni pogodbi rok določen do 30. 3. 1921 le v prid dobavitelju, vsled česar pogodba določa, da se bo partija »prevzela«, ne pa da se bo »dobavila.« Nadalje je trdil da bi smela dati toženka naknadni rok kvečjemu prvotnemu kupcu I. S., ne pa njemu. Tudi je ugovarjal, da toženka ni mogla zahtevati cele množine lesa naenkrat, temveč le v partijah po circa 50 m9, kakor je bila pogodba sklenjena. Slednjič je tožitelj ugovarjal, da dobavitelj ni zakrivil zamude, temveč jo je povzročila le prepoved agrarne oblasti. Vrh tega tožena družba neopravičeno uveljavlja protiterjatev, kajti 28. 2. 1921 družba še* ni bila vpisana v trgovski register, temveč se je to zgodilo šele
11.	3. 1921, pred katerim dnem torej še ni pravno obstojala.
Toda trgovsko sodišče spoznalo je toženkino protiterjatev za obstoječo in nje ugovor za upravičen ter pri tem upoštevalo sledeče:
Višino ugovarj'ane protiterjatve tožitelj priznava. Ugotovljeno je pa, da je agrarni urad že z odlokom 5. 2. 1921 prvotnemu kupcu I. S. prepovedal sekanje. S tem je agrarna oblast vzela dotični les iz prometa, predno je bil les kupcu izročen, vsled česar ima kupna pogodba veljati po § 880 o. d. z. za nesklenjeno. Sicer je agrarna direkcija z odlokom z dne 28 3. 1921 prepoved razveljavila, toda pogodba, ki je postala že neveljavna, z razveljavljenjem prepovedi ni mogla zopet oživeti.
Če bi se pa smatralo, da ni dan pogoj § 880 o. d. z., bila je pa tožena družba opravičena odstopiti od pogodbe. Po vsebini med tožnikom in prvotnim kupcem 1. S. sklenjene pogodbe imela se je vsa množina lesa prevzeti vsaj do 30. marca 1921.
Z istimi pravicami in dolžnostmi vstopila je v pogodbo tožena družba.
V	besedi »prevzeti« ni najti pomena, kakor ga zatrjuje tožitelj, temveč se je s to besedo določil le čas za izpolnitev pogodbe po obeh strankah in se taka razlika pri običnih pogodbah ne dela.
Ker pa tožitelj ni dobavil lesa v pogojenem času, dala mu je toženka v smislu čl. 356. trg. zak. še naknadni rok 8 dni in ker tožitelj tudi v tem času ni izvršil pogodbe, je toženka bila po čl. 353 trg. zak. opravičena odstopiti od pogodbe in ni bila dolžna prevzemati takrat še les v partijah po 50 m3, ker je imela biti po pogodbi že do 30. 3. 1921 prevzeta vsa prodana množina lesa.
(Dalje prih.)
Italjanske državne finance.
Xe samo v premaganih deželah, ampak tudi v zmagovitih državah je postala vzpostava ravnovesja v proračunu temeljno vprašanje celokupnega državnega gospodarstva.
Skoraj vsi italijanski državniki so na eden ali na drug način zavzeli stališ^ napram temu vprašanju, toda izhoda iz težkega finančnega položaja dosedaj ni še mogoče spoznati. Šele ko se bodo splošne gospodarske ra/mere temeljito zboljšale, se bo mogel zopet urediti tudi državni proračun.
industrijska in trgovinska kriza v Italiji nikakor ni še premagana in brezposelnost, ki se je v poletnih mesecih vsled poljedelskega dela nekoliko /manjšala, bo sedaj najbrže zopet narasla. V posameznih strokah se vidijo znaki zboljšanja gospodarskega položaja; ni pa mogoče še soditi, če se ima tem znakom pripisovati večja važnost. Vsekakor je n. pr. važno, da so severnoitalijanske električne centrale v zadnjih mesecih zabeležile ‘20% znižano oddajo električnega toka velikim in malim industrijam.
Pred tremi meseci je finančni minister cenil proračunski primanjkljaj na 7 do 8 miljard Ur. Ta cenitev je tedaj globoko vznemirila italijanske finančne politike. Zadnje vesti pa kažejo, da je bila tudi ta cenitev optimistična: kajti državni dohodki ne dosezajo pričakovanj, ker so se vsled gospodarske krize znižali dohodki na davkih, posebno dohodki iz prenosnega iz luksuznega davka. K temu prihaja še, da se polagoma iz-črpujejo izredni davki, upeljani v povojni dobi, posebno davek na vojni dobiček.
Že več nego leto dni so vse finančne razprave, toliko v parlamen- -tarnih krogih, kolikor v tisku obvladoval od naziranja, da je potrebno skrčenje izdatkov. Do sedaj se pa ni
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(49. nadaljevanje)-
Kot vam je ae znano, sem se odločil, odpreti s prihodnjim 1. januarjem podružnico v Londonu, koje vodstvo bo poverjeno Mr. Brovvnu, in tebi, Kurt. Z angleško trgovino si se dovolj seznanil, da boš mogel veliko zaupanje, ki se stavi na te, vedno in v vsakem oziru opravičevati, in vsled tega te bom z mirnim srčen; videl odpotovati. — Po temeljitem premisleku skupno z gospodom Krejem sem sklenil, poleg Mr. Bro<w-na tudi tebi, kljub tvoji mladosti, dovoliti prokuiro. S tem napraviš velik korak pri napredovanju in boš poklican v razmeroma kratkem času na vodilno mesto. Izkaži se vrednega tega mesta in imej vedno pred očmi, čin’! večje so zahteve, ki se stavijo na te, da je tem večje veselje, jih izpolnjevati. Sicer pravi nemški pregovor:	Komur podeli Bog vodilno
mesto, temu podeli tudi pamet, vendar se ravnam rajši po lastnem pregovoru, ki se glasi:	Kjer	je	zavest
dolžnosti in razum, tam je vodilno
še našlo polje, na katerem bi se to skrčenje lahko udejstvilo; nasprotno, lahko se z gotovostjo računa s tem, da bo moral zakladni minister seči globoko v žep, da prepreči nazadovanje mnogih industrij, kakor n. pr. ladjedelniške industrije, ter jim zopet pomagati na noge. Najbolj bi bilo še mogoče kaj prištediti v proračunu za državne železnice, preveč pa ti prihranki ne bi vplivali na celotni izid. Kongres industrijcev v Milanu je zagovarjal predlog, naj bi se državne železnice izročile zasebnim družbam. Toda država bi morala, vsaj v pravem času, podpirati te zasebne družbe, da te vzdržujejo proge, ki malo nosijo, ki so pa važne za gospodarstvo dežele. Mnogo prihrankov bi lahko dosegla država, če bi se ji posrečilo spremeniti znatni viseči v konsolidiranega. Toda nejasni politični položaj ne dopušča te velike transakcije in celo že sklenjena zamenjava kratkoročnih zakladnih obveznic v dolgoročne in izžrebljive se dosedaj še ni izvedla, ker prevladuje mnenje, da ni še prišel čas za to.
Znižanje oziroma olajšanje ogromnega državnega dolga je problem, s katerim se bodo morali baviti še mnogi italijanski zakladni ministri. Ceiokupni državni dolg, konsolidirani in viseči, notranji in zunanji je dosegel že višino 200 miljard lir, in obresti samo za notranji dolg zahtevajo več nego pet miljard lir, t. j. več nego tretjna celokupnih drža.»iih do hoc^ov.
Zakiadne obveznice, ki so v prometu, dosezajo vsoto 40 miijard lir. Ker je, kakor rečeno, konverzacija teh obveznic za sedaj izključena, je treba za bližnjo bodočnost računati s tem, da. bodo izdane nove obveznice. Za sedanji borzni položaj je značilno, da vedno bolj pojema zanimanje za papirje s stalno obrestno mero, posebno za državne papirje, katero zanimanje je še pred nekoliko meseci obvladalo trg, med tem ko se je zopet nekoliko povečalo povpraševanje po industrijskih papirjih. Vzrok tiči deloma v tem, da se zopet in zopet pojavlja govorica, češ, da se ima udejstviti že pokopani načrt, glasom katerega bi se imeli vsi papirji na prinosce spremeniti v'papirje na ime, ki bi imelo zadeti tudi vse državne papirje razen zakladnih bonov.
Gospodarska politika v Rusiji.
Kar se je v Rusiji uvedla »Nepot, to je »nova gospodarska politika«, predstavlja ruska sovjetska republika dvojači stvor, ki nima v zgodovini vseh držav nikakega primera. Komunizem odstopa . korak za korakom, eno postojanko za drugo, — to pa priznava samo deloma in se hoče na
še ostale »pridobitve; komunizma tem tesneje skleniti, pridobi sedaj eno, sedaj drugo že izgubljenih postojank zopet nazaj, in cinca ter koleba neprestano med novim in »starim. Ta dualizem je značajen za življenje sedanje Rusije v vsakem oziru: izvaža se v koncesijskem sistemu v lastninski pravici in najbolj eklatantno pa se kaže dualizem v so-cijalni politiki te države, ki ni še sedaj odložila ime »kmetska in delavska država<. Prav gotovo, da niso pojavi na socijalnopoltičnein polju sovjetske Rusije, in najbolj paradoksni med pojavi — tendenca sovjetske vlade po znižanju delavskih mezd — posledica samo one spremembe smeri »velike politikec, ampak tudi posledica splošnih gospodarskih potreb, ki so danes merodajne za socijalnopolitične ukrepe, tudi
v	drugih državah. To velja predvsem za ogromno rusko denarno inflacijo. Vsekakor je zelo značilno, da med tem ko koraka v državah zapadne Evrope Inflacija skupno z istim korakom kakor povišanje mezd, ki je delna (akoravno mogoče sekundarna) posledica tega povišanja, je v Rusiji ravno nasprotno, znižanje mezd delavcev v državnih podjetjih, je direktna posledica inflacije. Popolnoma trdno se je ugotovilo to zvezo oziroma odvisnost v nekem poročilu predsednika najvišjega gospodarskega sveta Bogdanova, na nedavno ob-dr/janem vseruskem delavskem kongresu, ki se je zaključil dne 21. septembra t. 1. Industrija Rusije je izvršila, tako je izjavil Bogdanov, brez vsake aktivne pomoči inozemstva, veliko sanacijsko akcijo. Izjavil je, da dosega danes produkcija ruske industrije 60 do 70 odstotkov predvojne produktivnosti. Ta čudež se je izvršil takorekoč z golimi rokami, in vendar je nepobitno dejstvo, da so državna podjetja, kar se tiče delavskih mezd, vedno zaostajala. To je pa v zvezi s sanacijskim stremljenjem državne banke, in predvsem s politiko omejitve emisij.
Davčni dohodki države znašajo kvečjemu 60 od sto potrebnih izdatkov; ostalih 40 odstotkov se mora zato kriti potom emisij. Državna banica odreka večkrat najnujnejše kredite in prepušča državna podjetja brezobzirno vsakovrstnim težkočam. Predsednik Bogdanov zahteva zato v glavnem: podelitev državnih kreditov kot najvažnejše sredstvo za rešitev ruske državne industrije. Brez-dvomno je tudi, da je moralo pomanjkanje denarnih sredstev zelo neugodno uplivati tudi na gibanje delavskih organizacij. Kajti, dasi se je, po ustanovitvi »Nepo«, opustilo princip državnih obveznic delavskih zadrug.in se je uvedlo načelo svobodnega pristopa k delavskim zadrugam, se pa vendar sovjetska vlada
ne upa izpustiti iz rok tako važno sredstvo, kakor so ravno delavske zadruge in se mestoma poslužuje v tem oziru zelo drastičnih mer. Tako se zahteva n. pr. v Petrogradskem in Moskovskem industrijskem rajonu kolektivni pristop vseh delavcev posameznih tovaren k zadrugi; tudi se večkrat odtrgajo zadružne pristojbine direktno od mezde. Toda delavci, katerim ne gre, kakor je že zgoraj rečeno, v državnih podjetjih preveč dobro, se vprašujejo: kakšen namen imajo sploh zadruge? Tako se poUa-zuje v Rusiji danes nov pojav: emancipacija od državnih, obveznih zadrug in osvoboditev svobodnih, neodvisnih delavskih organizacij. Zelo karakteristično je, kar je na letošnjem komunističnem kongresu, ki se je vršil meseca avgusta, povdarjal Tomski, da je od januarja do maja t. 1. izbruhnilo v 17 gubernijah 49 stavk s 22.915 delavci; v Moskvi, Petrogradu, Tuli in Tweru pa 1082 sporov in stavk z 47.000 delavci, pri čemer se je stavkalo ponajveč v državnih podjetjih.
Da se delavstvo odvrača od države, ima seveda svoj vzrok tudi v tem, da so se najvažnejši činitelji države, kakor Zinovjev, dasi z gotovimi klavzulami, izrekli proti kolektivnim pogodbiim, ki so sedaj ena najvažnejših zahtev ruskega delavstva. Na vseruskem delavskem kongresu, je formuliral Zinovjev stališče ruske komunistične stranke napram kolektivni pogodbi naslednje:	Centralni
odbor ruske komunistične stranke je pod danimi pogoji proti dekretiranju dolžnosti kolektivne pogodbe, akoravno kolektivno pogodbo principi-jelno, kot eno izmed oblik državnega poseganja v gospodarsko življenje, ne odklanja. Za to diplomatično formulo tiči zopet isti namen: kolektivna pogodba je najboljše sredstvo za povišanje mezd, nikakor pa ne odgovarja sedanjim tendencam ruske države.
Najvažnejši fakt goriomenjenih socialnopolitičnih razmer v sovjetski Rusiji je, zdi se, za aktualni moment ta, da gre vse delavsko gibanje za tem, da predisponira delavstvo, za prehod državnih industrij k privatnim industrijam, ako ni delavstvo o neobhodnosti tega prehoda že itak v dovoljeni meri prepričano.
Oiloialte o .TtioosRem Listu'!
Izvoz in uvo2.
Omejitev uvoza sladkorja v Nemčijo. Iz Berlina poročajo da bo uvoz sladkorja v Nemčijo dovoljen od 10. novembra le z dovolitvijo oblasti. Ta omejitev se je odredda, ker se računa na možnost, da bo domača producija zadostovala za domače potrebe.
mesto v pravih rokah! Zapustil nas boš torej, Kurt, v prvih dneh meseca januarja! Izrabi z vnemo te tri mesece, ki ti še stoje na razpolago, in zavzemi se pred vsem za angleško trgovino!
Kar se vas tiče, »nadaljuje gosp. Feldbach, obrnivši se proti drugim trem svojim sinovom,v nastopi od danes naprej tudi v vašem delova-« nju gotova sprememba. Tudi na va^ bodo zdaj stavljene večje zahteve, in akoravno ne bodo vaša mesta tako samostojna kot Kurtovo, boste imeli kljub temu dovolj prilike, pokazati svojo vnemo in spraviti do veljave svoje znanje. Ti, Ernst, odstopiš stati-tični oddelek Adolfu in prevzameš •trgovino z Levante in Sredozemskim morjem, kateri bo priklopljen tudi naš promet z Madeiro, Azori in Kanarskimi otoki. Ti, Fric, prepusti špedicijski oddelek gospodu Reschu, da ga bo sam vodil, in se boš zato posvetil francoski, nizozemski, angleški in nordijski trgovini. Delali boste pod mojim, vodstvom in vodstvom gospoda Kraja, toda, kot že rečeno, imeli boste dovolj priložnosti, navaditi se na samostojno delo in disponiranje. Gospod Krej se bo bavil z našim skupnim prekomorskim prometom, dočim prevzamem jaz sam nemško trgovino in shranjevanje importiranega blaga. Ko bo-
mo nekaj časa delali v tem smislu, ukrenemo mogoče zopet drugo razdelitev in vam odkažemo po»možno-sti še večji delokrog. Adolf k gl predstojnik statističnega in informacijskega oddelka, je za bodoči čas posredovalni člen med vašimi oddelki. Obvestil vas bo o novih vrstah blaga. ki so sposobne za naročilo in vam dajal vsa zaželjena pojasnila, kol je do zdaj tudi Ernst delal. Razgovorite se pogosto in temeljito med seboj, poročajte si glede potreb, ki nastopijo na vašem polju in skušajte doseči, da se razvije z našim posredovanjem med posameznimi deželami dobičkahosna izmenjava blaga. Kljub temu, da je vaš pravi delokrog dozdevno omejen, se nikar ne bavite izključno samo z njim, temveč bodite vedno kolikor mogoče v tekočem glede vseh kupčijskih dogodkov in zasledujte pred vsem naš prekomorski promet, da boste vsak čas vedeli, katero blago uvažamo in katero potrebujemo za izvoz .
S tem sklene gospod Feldbach, in naši prijatelji nastopijo kot dobro izurjeni trgovski pomočniki svoja nova mesta.
Mesec oktober je prinesel tudi še ene novo pomnožitev k prekomorskim zvezam tvrdke. Mr. Brown je -topil v promet z neko prvorazredno hišo v Kapstadtu, z imenom Jacobi,
Smith & Čamp., in je isto najtopleje priporočal. Imenovani so imeli podružnice v Porth-Elizabeth in Durban in delali živahne uvozne in izvozne kupčije, deloma za lastni račun, deloma komisijsko. Dali so redno prepotovati kolonijo Oranje in Transvaal in poleg tega vzdrževali zastopništva v Johannesburgu in Pre-tariji.
Kupovali so do zclaj skoraj izključno samo v Angliji in sicer pred vsem rudarske in poljedelske stroje, mineralna olja, železnino, tekstilno blago itd., želeli pa so stopiti v zvezo še s kako dobro tvrdko v Hamburgu, da bi jim: dobavljala nemške izdelke. Delali so konsignacije z nojevimi peresi, volno in ovčjimi kožami, in ker je Mr. Bro\vn izvršil že celo vrsto kupčij v njih polno zadovoljnost, so radi pristali na to, da bodo delali s tvrdlco Feldbacl), to je pošiljali ji konsignacije v Hamburg in London in trdna nakupovalna naročila, v slučaju, če bi bila tudi ta pripravljena, od 'svoje strani odpošiljati konsignacijske^ pošiljke.
Gospod Krej piše Mr. Brownu in tudi novim korespondentom, da so z veseljem pripravljeni, gojiti dalje začeti premet in jim glede cen in pogojev po možnosti iti na roke. — Prav posebno je stavil na razpolago moči tvrdke Feldbach v Hamburgu
TRGOVSKI LIIT
3
flsrodn* OTatftfske zadete.
Trgovina.
Cene sladkorju v češkoslovaški. Češkoslovaške sladkorne rafinerije so sklenile dogovor, s katerim so uredile medsebojno konkurenčno razmerje na domačem slodkornem trg«. Po tem dogovoru stane 100 kg sladkorja, postavljeno na kolodvor 400 Kč.
Znižanje cen železu v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo: Na plenarni seji prodajnega urada zedinjenih tvornic železa se je sklenilo znatno znižane] cen železu .
Primanjklaj v madžarski zunanji trgovini znaša po uradnih podatkih v prvih 10 mesecih okoli 35 milijard Km.
V	prvi polovici 1922 je znašal le 7.7 milijarde in je torej v nadaljnih 4 mesecih silno narastek
Industrija.
Velika tekstilna tvornica v Orosar-
Iju bo započela z delom v kratkem času. To podjetje bo največje te vrste v Jugoslaviji. Pri podjetju je udeležen tudi češkoslovaški kapital.
Pridelek sladkorne pese v Češkoslovaški se ceni na okoli 42 milijonov kvintalov, to je za 21.19 odst. več nego lani. Pridelek sladkorja pa se ceni v celem na 6.68 milijona kvintalov proti 8.60 milijona kvintalov leta 1921.
Oenarstvo.
Stanje papirnatega denarja r Nemčiji. Dne 23. oktobra je bilo v Nemčiji v prometu za 400.923.301.000 mark papirnatega denarja.
Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po izkazu 23. oktobra 2683.8 milijarde kron.
Carina.
Znižana carina RA (rvos sadja iz Češkoslovaške. Češkoslovaško trgovsko ministrstvo je znižalo izvozno carino na sadje od 3 na 1 čsL K. Istočasno je ukinilo vse uvozne takse za moko in vse vrste žitaric.
Davki.
Kaj je storiti davkoplačevalcem v dobi do konca leta 1922? (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) 1. Stanovanjski listi in zaznamki. Do 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in Prekmurju vložiti sgmi ali po svojih na-mestniikh pri pristojnih davčnih obla-stvih hišne in stanovanjske izkaze, če so dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Izkaze oziroma zaznamek je izpolniti po stanju z dne 15. novembra t. I. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri davčnih ohlastvih. 2. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegel v L 1921
in obljubil čim najcenejšo in najskrb-nejšo izvršitev vseh naročil nemškega blaga. Istočasno je javil malo kon-signacijo 300 sodov portland cementa in se priporočal za naročilo svetilk, glasbenih instrumentov, peči in štedilnikov, žice, razne železnine, izdelkov iz medi, dalje kondenziranega mleka, ladijskega prepečenca itd.
Sestavili ste velikanski seznam, pripomni gospod Feldbach, ko prebere pismo, menite li, da nam bo mogoče z vsem tem blagom uspešno konkurirati z Anglijo?«
'Brez dvoma! Ravno v tem, kar sem navedel, je nemška industrija najmanj tako- močna, kakor angleška, v nekaterih stvareh jo še celo prekaša. Začetkoma nas bo stalo seveda dosti truda, spraviti trgovino v razmah, toda če so Jacobi, Smith & Comp. res tako dobro vpeljani v Juž. Afriki, kakor trdita Mr. Brown in Standard Bank of South Afrika v Londonu, ki nam je dala pojasnilo glede tvrdke, bomo pač kmalu videli uspehe, zlasti še, ako bomo podpirali Jacobi, Smith & Comp. s konsigna-cijamik
>Na vsak način bota dobila Mr. Brown in Kurt veliko dela, kajti pr-
vi	čas se bo pač razvijala glavna trgovina med Kapstadtom in Londonom.«
:',60.000 Din in omenjenega davka za III. četrtletje t. 1. do 30. oktobra še niso odpremili, naj to naknadno store, da izognejo kaznim in si ohranijo pravico pritožbe, ako bi se njihova prijava ne spoznala za pravilno. Prijave naj se napravi po vzorcu A, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922 št. A 6/3 ex 22 (Uradni List z dne 3. junija 1922 št. 59) v'3 izvodih, od katerega obdrži davčni urad dva izvoda, enega pa vrne plačniku kot pobotnico. Knjige opravljenega prometa davčni urad ne sme zahtevati, ker je za to opravičen po čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/1923 na podstavi določbe davčnega odbora edino le predstojnik davčnega oblastva. 3. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra t.
1. so dospeli v plačilo direktni davki za 4. četrtletje 1922. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru prisilno iztirjati in zaračunati poleg 6 odstotkov zamudnih obresti še za opomin 4 odstotke tirjanega zaostanka. 4. Napovedi za hišno najinarino. Hišni posestniki, ki še niso vložili napoved o najemnini za 1. 1923 oziroma za leto 1923/1924 -v- teh je še precejšnjo število — naj čimpreje zadoste svoji dolžnosti, ker se jim bo pri pogonu teh napovedi stavil rok le 3 dni in zapadejo kazni do 100 Din, ako bi tudi na pogon ne vložili v 3 dneh napoved. Vrhutega bi davčno oblastvo moglo uradno sestaviti napoved in si zaračunilo za to delo efektivne stroške uraduega odposlanca.
Promei.
Prometne Izpremenbe. Srejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih naklaoih za Zaprešič je pričenši od 2. XI1922 do nadaljnega ukinjenja. Izjeme po okrožnici št. 6003-
V	z dne 29. IX. 1922 in pošiljke naslovljene na tvrtko Premeta in Brsča Jane-kovič. Medpotne in že sprejete pošiljke naj z tečejo.
Omejitev prometa v Bosni. Sarajevska železniška direkcija ]e s službeno brzojavko obvestila vsepostaje, da je s 26. oktobrom ustavljeno prevzemanje vsake robe, ki se prevaža v zaprtih vagonih. Izvzete so samo pošiljke za Brod in preko Broda. Ta ukrep je sledil vsled nakupičenja robe v Brodu in vsled velikega pomanjkanja zaprtih vagonov. Za Brod se sprejema roba zato, ker so tam potrebni vagoni, da se v nje pretovori robo iz širokotirnih vagonov. Kakor doznavamo, je ustavljena tudi prevzemanje carinske robe za Sarajevo ker se 'e tam nakupičilo 50 vagonov carinske robe, ki se ni mogla hitro ocariniti. $
Skupni vagoni Romunije in Jugoslavije. Naši vagoni so se nahajali za Časa okupacije na rum. železnicah, so odslej po doseženem sporazumu skupna lastnina naše in romunske države. Vagoni bodo imeli tudi skupna znamenja.
Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. S 1. novembrom so se povišale poštne pristojbine v Avstriji za 100 odstotkov.
Dobav«, prodaja.
Oddaja pokrivanja strehe z zaretno
opeko. V pisarni inženjerskoga oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani vršila se bode na dan 11. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne javna poslednja oferua dražba za pokrivanje strehe s zarezno opeko na zidanem skladišču št. XIII. na ljubljanskem polju pri Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
/iramo na lej višini. V tem smislu sem vodil razgovore v Pragi, našel sem tu najboljše razumevanje in imam najboljše zaupanje v bodočnost. Upamo, da bo naša skupna češkoslovaško-jugoslovan-ska pot glede konsolidacije naših valut imela sedaj, ko je Rašin finančni minister Češkoslovaške, najboljši uspeh. — Glede posojila je izjavil, da nam je potrebno češkoslovaško posojilo v gotovini v svrho stabilizacije dinarja in nikakor ne posojilo v blagu.
Knjigovodstvo v dinarjih. Kakor smo že svojčas poročali, je odredilo trgovinsko ministrstvo, da morajo voditi vsa podjetju, ki so zavezana javno polagati račun, svoje knjige in bilance od 1. januarja 1923 v dinarjih. Relacija 1:4 velja tudi za vse aktivne in pasivne postavke brez ozira na datum nastanka. Na podlagi te naredbe bosta izdajala oba odbora pri Nifrodni banki počenši s 1. januarjem dovoljenje samo v dinarjih in ne več v kronah.
Oljčna žetev v Dalmaciji bo letos tako dobro izpadla, kakor že dolga leta ne. Sad je velik in zdrav. Cene olju so v promeu že sedaj padle, pričakovati pa je še nadaljnega padca.
Nove lokomotive in vagoni iz Nemčije. Prometno ministrstvo je dobilo 35 uovih lokomotiv za normalne proge in 50 osebnih vagonov iz Nemčije na račun reparacij.
Stinnes pride v Budimpešto. Iz Budimpešte poročajo, da pride Hugo Stinnes dne 10. novembra tja ogledat si več industrijskih podetij, glede katerih se pogaja za soudeležbo.
Madžarska pogajanja za posojilo v Ameriki. Kakor poročajo iz Budimpešte je podpredsedniku Anglo-amerikanske banke Krauszu, ki se je nahajal v Ameriki, uspelo, dobiti posojilo za Madžarsko v dolarjih.
Državni dolgovi Italije. Notranji dolg kraljevine Italije je znašal 1. avgusta 1922 — 92.579,880.000 lir, zuna-nij dolg znaša 86 milijard lir (Angliji 503 milijone 60 tisoč funtov šterlingov, Ameriki 1.658 milijonov dolarjev.)
Madžarska in južna železnica. Iz Budimpešte poročajo: Tekom novembra se bodo vršila mednarodna pogajanja o Južni železnici. Na tej konferenci bo stavila tudi Madžarska svoje zahteve na Južno železnico. Te zahteve izvirajo iz prehodne dobe, ko je Madžarska družbi dovolila znatne kredite. Ker Italija za te kredite garantira, je mogoče, da bo Madžarska s svojimi zahtevami po pla-
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po
solidnih cenah nudi Jugo-Avte, d. z o. z. v Ljubljani.
Čilu počakala do časa, ko bo družba mogla zopet izpačevati dividende.
(Avstrijski proračun) izkazuje 9123 miljard izdatkov in 4587 miljard dohodkov. Primanjkljaj znaša torej nič manj ko 4536 miljard avstrijskih kron. (Ena zlata krona je vredna že skoraj 15.006 papirnatih.)
kiUIIO.
Erjavec & M
PRI ,,ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve.
Plavšie e naši valnti. Uredniku pol-oficijoznega glasila češkoslovaške vlade »Prager Pressev se je izjavil g. pomočnik finančnega ministra o naši valuti med drugim tudi sledeče: Mala antanta mora gledati tudi na to, da bodo njihove valute stabilizirane. To bo mogoče edinole, če se razvije promet in medsebojna trgovina. Zato je treba, da stabiliziramo dinar in ga dvignemo na eno gotovo znatno višino in na nji vzdržimo. Jugoslaviji je potrebna za stabilizacijo dinarja in njegov dvig inozemska centrala, in zato je po mojem mnenju najboljša Praga. Upamo, da dvignemo dinar im curiški borzi v najbližji bodočnosti na 11, 12 centimov in ga stabili-
Samo na debelo I
Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbce za otroke, dokolenice ter vseh barv volne.
GASPARI AFAHIIIIKiER
MARIBOR
Samo na dabalo!
Tržna porotna.
Vinski trg v Dalmaciji. V številki 126 našega lista smo prinesli tržne cene vinskega mošta v Šibeniku. Ker pa razumejo pod besedo mošt v Dalmaciji brozgo to je zmešano grozdje (vino in grozdje skupaj) kar imenujejo Srbi »Kljuk« Nemci pa« Maische« opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bodo omenjene cene prav razumeli. Kskor smo naknadno zvedili se je plačalo za pravi mošt 1.800 do 1.900,— K za hi. na mestu iz stiskalnice.
Borza.
Zagreb, devize: Dunaj 0.0821 do 0.0871, Berlin 0.90—1.20, Budimpešta 2.34—2.64. Bukarešt 40.25 -41.75, Milan 263-267, London 272.50-277.50, Newyork 61—62, Pariz 427.50—432.50, Praga 198.50—201.50, Švica 1127-1131, Varšava 0.43—0.53; valute: dolar 60 do 61. a\str. kroue 0.0821—0.0871, češke 196.50 - 199.50, levi 27-29, franki 417.50—422.50, rnadž. krme 2.35 —2.65, marke t.09, leji 39.50, Ure 259—263.
Beograd, devize: Pariz 438, Londou 276. Newyork 61.75, Ženeva 1130, Milan 260, Praga 200, Berlin 1.15, Bukarešt 38, Budimpešta 2.47. Sofija 42, Dunaj 0.0845, Solim 140.
Uurih, devize: Berlin 0.08375, Nevv-york 548.50, London 24.53, Pariz 37.'60. Milan 23.05, Praga 17.40, Budimpešta 0.22, Zagreb 2.20, Bukarešta 3.47, Sofija 3.75, Varšava 0.04, Dunaj 0.0071.; avstr, krone 0.0074
Berlin, devize: Italija 26.134—26.266 London 27.431.25—27.568.75, Newyork 615.956—619.044, ■ Pariz 42.8tl2 -43.108, Švica 112.717—113.282, Dunaj 798 do 802, Praga 19.950 -20.050, Budimpešta 242 -244, Sofija 4289 -41111, Zagrel) 100.24-100.70.
SZKSZJSZlSZJSZlSZlSZi
Trgovci
ki se zanimajo za prodajo važnih sredstev za zatiranje mrčesa itd. na sadnem drevju, vsakovrstnih poljskih in vrtnih škodljivcev, dalje peronospore, snet-javosti pri žitu itd., naj nam javijo svoje naslove, da jim pošljemo natančnejše tozadevne podatke.
Ljubljanska komerc. družba
Umujem. Blelveison c. 11.
Karbid
in karbidne svetilke, priporoča cenjenim gosp. trgovcem na debelo po originalni tovarniški ceni.
»eletrsovina z železom tovarniško zaloga karbida
Iva Andraschitz
Maribor.
Ali ste že okusili
f*
f!
LUKUL ! H
naš prvi, edini domači juhini iz-vleček (zabela), kateri
= prekosi — —
vsied izdatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdeluje ,LUKUL*, d. z o. z. Ljubljana.
Zahtevajte v vseli trgovinah! Ne pošiljajte našegs denarja v tujino!
\
in ki
d. d. Škofja Loka
Šplalittft: nhr klobuk).
Sini
Veletrgovina
Miloš OSET
Maribor
nasproti glavnega kolodvora
priporoča gg. trgovcem po najrižji ceni vse
špecerijsko in fcolo-nijalno blago.
Naslov za pisma’ in brzojsv: MILOŠ OSET, Mii-lBoi*. Tilcfon iriter. 15. Zahtevajte cenik.
A A A A A. A .A A +A--A. A .A A A- A -A £ A A
Kislo zelje
najbolje kakovosti v sodčkih vsake veličine in pristno ŠTAJER. ČEBULO razpošilja v vsaki množini
tovarna za konzerviranje zelja in repe
-T  V PTUJU.......................
t
Galica lega delikatnega likerja Je ne-po pisen užitek f
Priporočamo: Cognac Dalmatla Medicina) in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prefi GUlkouann dtiinotlnsfia parna destilacija V. Morporso. Split.
AtfMf K6rdW, Ljubljana, Beethovnova 9.
Novec - sip:
Portland- in romun-cement apno, opeko, umetni M strešno in izolacUsKo lepenko, watprof, kar-boflntJ, drotement, razne žeblje
nudi ro na)nižji cen)
veletrgovine s stavbenim marerijaiom
Ljubljana,
MtklolKeva cesta itev 13.
Prevzame s« tudi izpeljava xyk>-littanih tlakov.
.     . . .
^Baas:a»a:i:ag:;iggit:8ia:«a!:gfei(Ariariigert»is»feat«etgž:8:a8i
1 IIndni>iirnfj|
iiiboliil amirikanli Mi strni siianiest)
m
□DD
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno In ročno pisavo potom ne-Izrabljlve steki, pioite
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Uubliana, Gradišče 10.
Hoderno urejeno popravllnlea oseh pisalnih stroje«.
s ssssssssssss 5SSSSSSSSSSS B88S
Tomaževa žlindra, kallleva sol, kakcu, koks za kovače In livarne, bendn In ameri-kanskl petrolel vedno v zalogi.
TONEJC & ROZMAN
MARIBOR.
------r---mm**1-
DOC
□ao
J
"* Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga:
Potkve za konje;
„Styria“ kavine mlinčke;
Vile, jeklene, z 4 rogmi, 12“ dolge;
Kladiva za gramoz (Schotterschlagel); Cveke za pete v zabojih po 50 kg;
„Puch“ kolesa;
Svinčnike, znamke ,,Staedler“.
Cene zelo ugodne!
„SINTA“
Industrijska in trgovska druiba z o. z., Ljubljana, Mikloiiieva c. 15
TTTTT “TTVTTTTTVT"t t' 'f' I'
Jadranska banka -- Beograd
i
Zagreb.
I'— Umna: Din
PODRUŽNICE:
Bled,	Jelša,	Ljubljana,	Split,
Cavtat,	Jesenice,	Maribor,	Šibenik,
Celje,	Korčula,	Metko	vU,	Trilč,
Dubrovnik, Kotor, Prevalje,
Menognovl, Kranj, Sarajevo,
Amerikanski oddelek.	Maslov za brzojave: JADRANSKA.
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
Lastnik: »Merkur« trgovsko-lndustrljska d. d., Ljubljana. — davni urednik: Robert Bienk. — Odjtovomi urednik : rranjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin * LJnbllftBl