Anketa 99Naše s upnosti" Razdelitev dobička med komunami in podjetji Bofon §ego, direkfor strojno kovinskega podjetja »SKIP« v LJUBUANI: Visoke cene kot posledica razdelitve dobička Zaradi razmeroma velikega deleža, ki sroo ga dajall občiai, pa. tudi republiki in Zvezi, Je bdlo podj«tje prisiljeno držati cene aa precej visokem nivoju, kljub borbi za znižanje lastne oene. PoeJediee, ki smo jih ne-posredno občutili, so se odražale T težjem vnov-eevanju proizvo-ck>v, predvsem pa v nezadostni vlšini sredstev, ki ¦ bl marala ostatt podjetju za rekonstrukcijo zastarele in iztrošene kapacitete. V bodoče bi bilo vsekakor treba pustiti podjetjem več sredstev za investicijako vzdrževanje In re-konstrukcijo obratov, za prehod na sodcbno mebanizirano in 6im bolj racionaloo prorzvodnjo. To bi pacenilo proizvodnjo in zbolj-šalo delovne pogoje, povečalo rentabilnost podjetja in vplivalo na poveianje iivlj«njske ravnt. Micko Simenovski, predsednik Ijudskega odbora občine »Sahat Kuto« v Skoplju: Sisfem instrumentov je treba spremeniti S sedanjtm slstemom delvtve dobiflka je zlasti mesto Skoplje ptizadeto, a prav takc tudi pod-jetja na ajegovem ozemliju. Del dobidka, ki ostaja podjetjem, je čisto majhen, zato ker mesto Skoiplje nlraa podjetij, ki bi ustvargala velLk dobiCek (razen tobačnih). Mestni ljudski odbor je v položaju, ko mora s svojiml instrumeniti zajeti 90% sredstev, ki ostaneoo od dela dobiCka, kt je določen za razdeUtev med ijudskim odborom fn podjetjem. V takam stanju }e težko govoritl o orientaciji na rentabilnejše Iz-koriščanje sredstev iz sklada za samoistojno razpolaganje. Znana )e težnja podjetij, da zato zvišujejo cene vseh tistih proravodov, za katere je na trgu neomejeno povpraievanje. Sistem sedanjih nkrepov W bilo treba apopolniti z tastru-menti, ki bi stimulirall podjetja In jim omogočUi, da bi iz sklada za samostojno razpolaganje vla-gaM večja sr&dstva za rekon-strukcijo. Danllo štaka, predsednik občlne Ilidža-Sara|ev»: čuvajmo podjetja, da bodo jutri močna Ilidia kot topHško zdravilišče ic turisUčno mesto fma sploSno Jngoslovanski pomen. Zato nihfe od nas ne zahteva, da saml, aamo z lastnirai sredstvl in moč-mi vzdržujemo in zboljšuietno toplice, parke, izvir Bosne tn druge turLs-tične privlačnosti. Do-bivamo zares ted«tno pomoč od ofcraja in republike. Vse to pa J«, glede na deja-nske potrebe, premalo. Objekti sami že mno-go zahtevajo, a tu so že Sole, zdretvstvene ustanove, stanova-nja, elekitrifikaciii-a va-si in mnogi drugi probleml. Pravijo nam, da Imatno močan gospodarski temelj v naših jxxl-jetjih. To drži. Na področja naSe občine lrnamo tovarno motorjev, tovarno strogev za obdelavo lesa. tovarno koles, tovarno lesonitnili plošL in preeUlnloo. Vsa ta pod-jetja skuipaj dajejo dostl mill-jard bruto proizvoda. Ni pa naJ namen, da se »vržemo« na ta pod]etja In da Jlm zajamemo prevelik del dobička, kajtd vsa ta podjetja so še v gradnjl ali v potzkusnem obratovanju in bt rsaka kratkovldna politika pre-globokega poseganja v njihove sklade onemogočfla njihov raz-voj. To bi se nam jutri grdo maščevalo. Podjetja končno tro-šijo ves dobiček za ttsto, za kar bi ga tudl ml saml dali: za iz-poipolnjevanje proizvodnje, za raclonalizacijo naprav, za stano-vanja tn druge objekte družbe-nega standarda. Razdelill imo samo skrb, tmeiatlva kolektlva pa se krepi.€ Kovlnskl zavod »Tito« Skoplje: Podjetje in komuna brez sredstev »Obstoječe ins-trumenite za raz-deldtev dobička bi bilo tako prl-lagodifci, da bi bMe vse gospodar-eke organizacije enako Btunuli-rane, česar pa doslej ni bilo. Po dasedanjfh instrumentih so tiarta podjetja, kf plafujejo anultete, pnstavljena v neenakopraven po-k>žaj, ker ne anorejo doseSi do-blčka, ki bi ostal podjetju. Po drugi strani pa tista podjetja, kl nunajo posojil (dolgoročnih), de-U$9 dobiiefc med komiuao in samo gospodarsko organizaci]o takoj po razdelitvi z Zvezo. Mne-nja smo, da bi bilo pravil-neje, če bi se vnaprej odvzel od dobička del za •anui.teto in zatem izvrSila razdelilev med Zvezo, komuno io podjetjem. Kovinsikemu zavodu »TITO« v SkopJju ni v prvein polle*iu 1955 od daseženega dobička v zneskn 18,389.187 dinarjev ostalo ni-česar, ker gre 50«/o v zvezni pro-račua (9,194.594), od ostanka pa se plačajo najprej anuitete, EcJ znašajo 8^89.400 din in plaiajo izdatki p.o čl. 39 uredbe o raz-deliitvi dobička t j. za bolezen-ske dopuste do sedmih dni. P