II. tečaj 1849.
V četertik 15. suš ca.
11. list I. polovice.
Zvonikarjeva.
(Pesem, vzeta iz „Slovenske gerlice." Zložit Slašs Potočnik.)
>o daji se zaznam va,
Danica prfp-lava. Se sliši zvonenje Vez hribe, čez plan:
ZvQiiovi, zvo-nite!
Na delo budile,
Ke> naše življenje Je kratek le dan.
Kdor lioče živeti
In srečo imeti, Naj dela veselo, Pa moli naj vmčs:
Zvonovi, zvonite 1
K molitvi vabite, Ke> prazno je delo Brez žegna z neb4s.
Če delavc se vpe"ha, Terpljenje mu ne"ha,
Ga delapust valji,
Večer Ka hladi: Zvonovi, zvonile! Nedeljo znanite,
Gospod ne pozabi,
Plačilo deli.
Oh! naglo nas mine Ves trud, bolečine;
Utruden se vleže
Na pare terpin: Zvonovi, zvonite; Domii ga spremite?
Gre 'z dela in teže
Adamovi sin.
Korist učenosti.
(Pove"st.)
Janez je bil sin imenitniga in silno bogatiga gospoda, Martin pa revniga rokodelca. Oba sta v eno in taisto šolo hodila.
Janez je bil ves muhast, nič se ni hotel učiti. Večkrat so ga gospod učenik svarili: Ljubi Janez, so djali, ako se ne boš učil, ne boš nič vedel, in dosti-
82
krat se boš mogel svoje nevednosti sramovati. Janez, ta si je pa vso drugo mislil. Kaj se bom nek učil in si glavo belil — reče večkrat — oče moj so bogati. Po smerti mi bojo denarja na kupe zapustili. Ravno tako bom lahko dobro pil in jedel, kakor de bi bil učen. O, de bi že skoraj sam svoj bil! — K&, prav malo se je Janez učil. Ko v leta pride, pa še to pozabi, kar je vedel. Ali vse drugači se je Martin obnašal. Rad, pridno je v šolo hodil in z1 velikim veseljem se učil. Ni jo zamtidil šole. Uk — fa mu je bil nar večji veselje. Zato si je veliko vednost v raznih rečeh pridobil. Pri velikim spraševanji, ki so ga_v šoli imeli, se z jasnimi in umnimi odgovori nekimu kupcu tako prikupi, de ga k sebi vzame in ža kup-čijstvo nameni. Kdo je bil srečniši od-Martina4--------
V kupcovi hiši je bil Martin ravno tako priden. Nar bolj ga veseli, de mu Kupec učenika laškiga in francozkiga jezika najme. Kmalo zna po laško žlo-bodrati in tudi nekoliko po francozko nosljati. Po končanim vsakdanjim opravilu je tudi druge&lepe in* koristne bukve bral, in se tako v vsili vejicah lqipčijstva dobro izuril. Vsak, kdor je imel kaj z njim opraviti, ga je zlo obrajtal in častil.
Gospod ki se je nanj popolnama zanesil, ga čez nekaj časa na Angležko pošlje nekaj blaga .nakupit. Martin opravi naročeno težko delo v tako veliko za-dovoljnost svojiga gospoda, de mu ta štiri tavžent goldinarjev podari. Zdaj začne Martin na svojo roko kupčevati. —
Kaj je pa med tem Janez počel? Na lov je hodil, po kerčmah in gostivnicah lazil, ali pa s kakim konjem kod derpalil. — Ko mu oče vmerjo in veliko premoženje zapuste, se je jel toževati. Zroči tožbo pravdosredniku. Ta ga dobro opehari, in na zadnje — še tožbo zgubi. Ob veliko premoženja je Janez prišel. K nesreči pa še vojska vstane. Sovražniki v mesto prirobanijo in mu še to' poberd, kar je njegovi za-pravljivosti ostalo.
Zdaj je Janez revež, de nikoli taciga. Dolge je hotel delati;  ali nobeden  mu noče nič posoditi.  Dela
83
ni bil vajen. Naučil se ni nič, zakaj pregovor pravi: „Kar se Anžek ne nauči, tudi Anžek ne zna." Kaj mu je bilo začeti? Ko megla brez vetra, se je po mestnih ulicah vlačil. Dostikrat še koščika kruha nima, de bi lakoto potolažil. Več kupcam se je pisarja ponudil. *Kli znana je bila vsim njegova nevednost, in — nobedUl ga ni hotel v službo vzeti. Na zadnje zboli. Nesejo ga v bolnišnico. Tukaj je dostikrat sam sebi tožil: Oh, zakaj se nisim v svojih mladih letih kaj naučil, s čemur si bi zdaj živež prislužil! Ko je jesen listje z drevja spravila, tudi Janeza jetka pod zemljo spravi.
Tudi Martin je v vojski ob vse prišel. Vse so mu sovražniki pobrali. — Le, kar se je naučil, tega mu niso mogli vzeti — le to mu je ostalo. ' Ponudi se svojimu nekdajnimu gospodu v službo. Z veseljem ga sprime,, ker je poznal njegovo brihtnost in umnost. Ko se gospod že postara, mu zroči gospodarstvo čez vso hišo, in na smertni postelji mu vse svoje premoženje zapusti. Tako je bil Martin sčasama nar imenitniši in bogatejši moz celiga mesta.
Ko bi se bil Janez kaj učil, bi mu gotovo ne bilo treba kruha stradati. Lenoba mladosti ga je tepla. Vidimo zdaj, kako de je uk potreben in koristen. Nezamudimo tedaj, mladenči, ne ure ne, v kateri bi se kaj koristniga lahko naučili!             yace šoiinar.
Življenje imenitnih Slovanov.
Janez Vajkard Valvazor.
(Konec.)
De je zamogel Valvazor krajnsko deželo z vsimi njenimi znamenitnostimi natanjko popisata, je on sam na svoje stroške vse kraje, vse gradove, samostane in večji cerkve obiskal, popraševal in zapisoval. K tako velikimu in težki mu delu pa je potreboval tudi pomagavcov. Najel je na svoje stroške Andreja Trošta in Matij ata Graj zarja. Ta dva učena obrazarja ali malarja sta mu narejala v njegovim gradu Bogenšpergu (Wagensberg) po-
84
dobšine krajnskih mest, gradov i. t. d. Erazem Fran-cisci, znajden pisavec tiste dobe, mu je spiske v red deval. Včasi pa tudi svoje misli čez kako reč pripisal. Valvazor je štel nar imenitniši može tiste dobe v domači in v drugih deželah med svoje znance in prijatlgi Bil je ud kraljevske družbe učenost na Angležkim. Ko j^rnjego-vo slavno delo (1689) na svitlo prišlo, so vrele pohvalne pisma in pesmi do njega ne le od njegovih rojakov, ampak Judi iz Hrovaškiga in Dalmatinskiga v slovenskim, hrovaškim, ilirskim, nemškimin latinskim jeziku. — Te našimu učenimu rojaku hvalo pevajoče per srni so bile natisnjene in tudi v „S lav o Vojvodine krajn-ske" vzete. Berejo se prec za predgovoram v pervim zvezku. Spričujejo, s kakšnim veseljem de je bilo to delo od vsik Slovanov tistiga časa sprejeto.
Ker je bil Valvazor velik prijatel staroznanstva, je nabiral skerbno tudi stare denarje. Veliko nabiro jih je imel. Razun te nabire si je priskerbel tudi nabiro nmo-goverstnih redkih in torej imenitnih reči.
Vajvazor pa ni bil le učen, ampak tudi mož velike serčnpstj. V letu 1683 obležejo Turki Dunaj. Brez po-> mislika se ponudi Valvazor stotnika konjikov in hiti s štajerskimi vojaki Dunaju na pomoč. — Vse to mu je strašup veliko stroškov .zavdalo. Sosebno veliko stroškov pa mu je zavdalo že večkrat imenovano imenitno delo. Skoraj vse svoje veliko premoženje je prodal, de ga je dokončal. In vsp to je storil iz goje ljubezni do svoje domovine, vse za domovino. Kdo bi takiga moža ne spoštoval, kdo ga ne cenil, kdo mu srečniga življenja ne vo-šil! — Ali vmerl je revež v silni revšini! Malo pred smertjo ponudi svojo veliko knjižnico Lj ubljanskim stanovam na prodaj. Ta reč pa se je dolgo vlekla. Nazadnje jo proda za male denarje v Zagreb. Sila ga primora tudi grad Bogenšperg prodati. Preseli se v Kerško in vmerje tukaj v letu 1693. Celo deželo je njegova smert z britko, žalostjo napolnila. Sosebno pa je žalovalo po njem glavno mesto Ljubljana. —
65
Počiva na Kerškim pokopališu. Neki, prijatel (L G. T. I. u. D.) mu je naredil na grob latinski napis, v kterim se bere, kar nam je že znano: Valvazorjev rojstveni kraj, njegove veduosti, in de mu je spomin tudi neki prijatel (JL P. Z. I.) v letu 1893 postavil.
Razun imenovanih je spisal še več drugih bukev v latinskim jeziku. Nar imenitniši so vender „SIava Vojvodine krajnske'', ki nam so navade, šege in celo življenje naših slovenskih preddedov tako popisane ohranile, de si jih bravec žive pred seboj misli. Ljubljanska knjižnica ima dva izpisa teh, zdaj že 160 let starih bukev. Spredej se vidi Valvazorjeva podoba. — De bi slovenska dežela pač še veliko Valvazorjev rodila, to je takih rodoljubov, kot je bil on!                                j. Navratil.
$treharjem Je posebne: varnosti treba.
Popoldne -prAVj lepigft dnev« je bilo. Tovaršijia stre,-r hnrjev, (krovcov) je ^pri Figarji na kmetih svoje delo dokončala. Figar je bil z delam močno zadovoljin. Dal jim je tedaj verh plačila jesti in piti na. ponudbo-, de dobro vince marsikterimu izmed njih pod klobuk zleze,
Imel je pa ta kmet hlapca, Janeza po imenu, iz ptuje dežele doma^ ki ga je že, več let prav zvesto in pošteno služil«, Janez bi se rad streharjje učil. Zaprosi svojiga gospodarja, naj bi mu pusti), k ravno ti streharski tovaršiji v uk stopiti. Gospodar mu prošnje ne odreče. Ga izplača in brez zaderžka prijazno odpravi.
Radostniga serca se zdaj pridruži Janez krovcam, ki mu vse dobro obetajo.
Desitudi je bilo že v noč, se oni vendar še tisti dan k drugim u kmetu podajo. Tu je pa dela na cente. Novi vezani kozelc so imeli pokriti, pa hišno streho popraviti. De bi torej to delo, pred ko je, doveršili, se ga vkljub bližnje tame berž lotijo. Strešna grčd (lojtra) se pristavi in vsiga k temu delu potrebniga priskerbi. Po Figarje-r vi m vincu prav zidane volje, še streharji naravnost dvi-
86
gnejo na kozelčno. sleme in Janez za njimi s skopnikam slame za vratam. — AH malo časa se gori po mudijo, kar privihra gosta, megla čez unstran gore. Ko bi trenil, se grozno tamna noč. naredi. StreharjL, nič več moči delati, se hipama po gredi navzdol spuste. — Janeza pak, ne-navajeniga jia tacih visočinah biti, velika groza obleti — omotica ga popade — gred zgreši — o joj!. — in ubogi revež leži na tleh med hlodi ves zmamljen in polomnjen. Vrat si je podvil, glavo razbil in cel život silno, hudo po-r habil, de mii je besedo vzelo. Drugi krovci se zlo prestrašijo. Ga polivajo, dokler se zgane. Na pol onertvi-ga v hišo neso.! Zdaj kar hitr* po duhovna. — Ali kaj, ker Janez ne more ne besedice, več zinitiJ Barve vedno spreminja in neka černa kri mu lica zalije. Le včasi nekako zagerči. Oči pa nič več ne odpre. Dajo mu vriska vohathVGa por^enceh? in t po celij glavusB-njim močijo — pa vse zastonj. Gospod duhovnik ga denejo v sveto olje, ter njegovo" •ub"ogo,,dušo' MiIostljiviifluJpftytfročijo. S Drugi dan ga peljejo na njegov 'dom, kjer tč vež "po strašnih mukah vmerje. —
Ljubeznjiva; slovenska mladost!' Ogni se skerbno in vselej Vinjenih ljudi, in'lie pfečaj se ž njimi, če ti je ljubo zdravje kaj mar. Nikar ne hodi na nevarne Vraje, kot: strehe, drevje, i; t.' d. Posebno pa se nikar ne podajaj na visočine pozno v mrak, akd nočeš, kakor naš rajni Janez žalostno1 življenja zgubiti. Človek se ne more nikoli zadosti varovati nevarnost, ki jih tolikanj na-nj preži.
Semerl.
Nektere posebne lastnosti žival.
Kakor človek ima tudi žival po vsim životu i občutek za vse, kar se ji primeri; če se je dotakneš ali jo dregneš, bo dobro vedla j če jo pritisneš ali vdariš, jo bo bolelo/ Kako tanek tip mora pajk imeti tako mrežico spre-sti, ali čbela, tak6 uinetavno vse luknjice ali celice v sa-tovji ^opolnama enake mere zdelati? —
Živali so niende večidel z veliko bolj tanjkim diškam
87
previden« ko človek.' Vse organske reči, žive" in c mertve puhteveč ali men j 5 tak puh zaslede živali, gredo za njim1 živeža iskat in ga tudi najdejo. Kdo pove osi, čbeli ali muhi, ktera hruška na drevesu > in kteri grojzd —iinna kteri t^ti je pervi zrel? ali ne njih nos ali'dišik? —J Volk zasledi clo od deleč merho, in vravnovi zasledijo že bol-niga, zvernjeniga, pa ne še cerknjeniga kpnja in ga ob-letajo. Ovca, govedo• kouj,'.slon in mnoge druge živali nič ^ie1 jedo. de bi pred! rie' pbvohate; ko Tii pa kaka živili iz haglosti ali nepazljivosti kd[ zagrabil^ alj ugriznila, 'kar seji ne prileze, precej vini verze, in na znanje da, de ima tudi svoj slaj ali pokus; kar bi ena žival nikakor ne jedla, je drugi večkrat prav prijetna in zdrava jed: če vrabic rad češnje je, mačka si bo pa raji miško vlovila. —
Vse živali Vidijo, mndge imajo po več oččs J Hektere majhne, kakor metulji, muhe i. 1j. d. po spričevanji naravos-lovcov še clo na tavžente. Znano je tudi, .de mačke, ježi, sove in-vsi čuki in sploh vse žiVali, ki si ponoči živeža išejo, v nar bolj černi tami dobro vidijo. Živali večidel tudi slišijo in nektere zlo, na tanjko kakor mačka, pes, konj i. t. d.; razločijo popolnama glasove od groma, strele, zvona, od človeka in druge živali; na prijazni glas se perbližajo, na osorni ali strašni pa beže.
De imajo živali tudi svoj jezik in de se med seboj v svojih plemenih zastopijo, nad tem nf clo nič dvomiti; veči plemena, ki po pljučah dišejo, glasno govori, manjši pa mende po pomiglejih. Govejo kosti, ki ti je od kosila ostala, deni kam na stran, če je tudi na visokim, poiši mravljinca in deni ga na-njo j ta ne bo samo pot nazaj na dom našel, $emuč tudi doma od svoje srečne najdbe dopovedal, in po novi poti veliko trumo svoje družine na to mesto pripeljal. Živali zamorejo vse svoje potrebe, vse olicutleje od radosti, zadovoljnosti in dobre volje, od sker-bi, ljubezni, žalosti, strahu ali jeze ena drugi razodetij zamorejo ena drugo poklicati, ali si kako drugo naznanje dati. Kokoš, ki zagleda na visocim nebu vrano ali orla, le besedico čerhne, in ta hip vse druge kokoši ali pišeta
88
na nefco pogledajo, in-«e Hitro v bližnji germ skrijejo. Petelin jiajde glisto, in pokliče kokoško, de jo ji da. Marsi-ktere plemena.zlasti odletavne se v jeseni skličejo, imajo med seboj pogovore, si župana zberd, se vzdignejo ob enimvin pod njegovim vodstvani, in lete v vunanje deže-Le* Ce.se s šinkovcamj slavcam, kanarčkam ali L psam pogovoriš, boš vidil, kako bo pazil, poslušal, kako ti odgovarja, kako se* sili, kako iz njega dre, de bi se s teboj pomenil5 še cld prasec, ko je-zadavoljin, in1 ko ga gladiš ali češeš/ ti bo, odgovarjat, dokler se boš z njim menil, Vsi pogovori med živalimi so večidel bolj .odkritosrčni, in ne tako Minski in potuhnjeni, kakor se večkrat med ljudmi pripeti'        (DVijc sledi.)
KratkoČasnica.
,Skoai neko nemško vas je kruljev Francoz jezdariP, in raz konja padel., Prebivavci te vasi to viditi urno priskočijo in ga vzdignejo. Ko pa vidijo, de je kruljev, so mislili,- de si je nogo ravno zdaj spahnil ali kako drugaci poškodoval. Hitro ga eni primejo za roke, drugi za život Tretji pa so jtnu z vso močjo nogo" vlekli. Revež vpije,, jn si prizadeva po moči jim dopovedati, de si ni noge spahnil, temveč, de je že od nekdaj kruljev. Pa vse zastonj. Nemci niso francozkiga jezika razumeli. Mislili so, de zavoljo hudih bolečin vpije — in ga še bolj vlekli.
Zastavica.
V hteri p i nji se nikoli ml4ko ne ntžde?
•tfuia-off 4
Nenavadne besede v tem listn.
Detapusf (Feierabend) je počitek po delu.
Organ jegerška beseda in pomeni orodje. — Organske reci pa imenujejo učeni stvari, ki iz znotraj rastejo, postaviml vse živali, kterim se tudi človek prištevanju rastljin&f Kamenje, rude, soli i. t. d. ne rastejo iz znotraj, ampak, če se od zunaj kakšen enak del z njimi sprime. [Talke reči so neorganske.
Pravdosrednik^ po domače pravdni ali jezični dontar.
Radost; veselje; radostenx vesel.
Rozahja Eger, založnica. J. Navratit, vrednik.