DOMŽALE, 31. JULIJ 1996 • ŠT. 7-8, LETNIK 35 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Treba je stati za svojo pravico. Oditi in pustiti vse v sovražnikovih rokah bi bilo toliko kakor priznati svoj poraz. RABIDRANATH TAGORE V petek, 26. 7. 1996, so v prostorih Občine Domžale slovesno podpisali pogodbo o izvajanju primestnega potniškega prometa občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče na osnovi enotne vozovnice za avtobus in vlak. Vsem uporabnikom javnega potniškega prometa bo tako kmalu na voljo ustreznejši prevoz, saj bo s prvim septembrom mogoče kupiti enotno mesečno vozovnico. (Tekst in foto: D. B.) INDUPLATI TEKSTIL - ZARADI STEČAJA OSTALO BREZ DELA 58 DELAVCEV Delavci na cesto, direktor Ivkovič pa na dopust Naši bralci se gotovo še spominjajo razgovora, ki ga je imel Bogdan Osolin v 3. številki Slamnika z Goranom Ivkovi-čem, predsednikom poslovod- nega odbora Induplati, v katerem je direktor kategorično zavrnil vse obtožbe na svoj račun, med drugim tudi trditev, da je v tovarni zaposloval svoje Čez poletje delovno v komisiji za celostno podobo Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale je v mesecu februarju 1996 imenoval novo Komisijo za celostno podobo Občine Domžale, saj je prejšnja na decembrski seji Občinskega sveta odstopila zaradi zavrnitve predloga novega grba in zastave občine Domžale. Komisijo za celostno podobo občine sestavljajo g. Feliks Hribernik (predsednik) in člani ga. Andreja Jarc-Pogačnik, g. Franci Mušič, ga. Majda Pučnik Rudi, g. Janez Cerar, ga. Cveta Zalokar Oražem, prof. dr. Janez Marolt, g. Franc Valt Jurečič in g. Darko Rudi. Komisija se je dosedaj sestala trikrat. V časopisu Delo je bil 15. junija objavljen javen anonimen natečaj za oblikovanje grba in zastave Občine Domžale. Rok za oddajo natečajne naloge je potekel 15. julija. Pravočasno je prispelo 28 natečajnih predlogov in komisija jih je že pregledala. Za najboljše je predvidena nagrada od 20.000 do 100.000 SIT. Kot pomoč pri oblikovanju grba in zastave so zainteresirani dobili nekaj podatkov o grbo-slovni teoriji in kritiki obstoječih grbov ter kratko zgodovino in značilnosti Domžal. Komisijo čaka še precej dela pri izbiri najboljšega predloga in njegovi morebitni dodelavi ob soglasju avtorja, preden bo prišel na obravnavo in sprejem na sejo Občinskega sveta. Upajmo, da z večjim uspehom kot prejšnji, in da bomo občani Domžal dobili celostno podobo občine, s katero se bomo predstavljali navzven. LOVRO LONČAR sorodnike. Takrat je povedal, da je bil njegov prihod leta 1993 v tovarno zanj poseben izziv, saj je bila tovarna Induplati tako rekoč pred razsut- Spominjanje ob petletnici naše države Brez spominjanja na preteklost, na prednike in njihov način ter možnost življenja, dela in bivanja bi bil dandanašnji človek reven in sirpmašen. Gore knjig, časopisov in revij, to je tiskana beseda, nam osvežuje in pomaga ohranjati spomin. Veliko je tudi ustnega izročila. Vse, kar smo slišali, zvedeli ali izvedeli od staršev, naj bi povedali svojim otrokom. Resda zgodovina zadnjih petdeset let še ni objektivna in vsestranska, pa jo dogodki v zadnjem desetletju že bistrijo in razčiščujejo. In to nam daje upanje. Zadnje čase stari ideologi razpet ,i vajo več vrst zgodovine in resnice. Toda čas jih bo obdelal in nazadnje bodo spoznali, da je resnica ena sama, pa četudi jo skrivajo ali pa desetkrat obrnejo. Nadaljevanje na strani 5 jem, s svojimi prijatelji, ki verjamejo njegovi poslovni filozofiji, pa da jo je postavil spet na noge. Pohvalil se je, da so začeli z uvajanjem novega računalniškega sistema, s čimer je očitno mislil računalnike, ki jih postopoma priključujejo na vsak tkalski stroj. Računalniki tako budno beležijo vsak poteg kartice, s katerim delavka dokaže, da je pričela z delom, in ne samo to. Računalnik natančno zapiše vsak zastoj stroja, tudi če se brez delavkine krivde pretrga osnovna nitka in podobno. V razgovoru je tudi zatrdil, da ni govora o kakršnem koli stečaju. Komaj tri mesece je minilo od njegove izjave, že Nadaljevanje na strani 7 V SLAMNIKU PREBERITE Trasa avtoceste skozi občino Domžale je določena! Lukovica: Dejavnosti na področju telefonije - ATC Lukovica Moravče: Naj se Vam izpolni želja, matka Meje občine Domžale Nedokončana zgodba o tiskalniku Kraj dogajanja je prostor (»pisarna«) uredništva Slamnika na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. V njem je računalnik. Letos pomladi ga je glasilu treh občin podarila gospa mag. Anuša Rode, diplomirana inženirka matematike, zaposlena kot vodja delovnega področja za informatiko na Inštitutu za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Slamnika se ji je že iskreno zahvalila za prepotreben pripomoček za pisanje v marčev-ski številki časopisa, kot njen pomočnik in najbrž tudi njegov glavni »uporab- nik« pa se ji nekoliko pozno, vendar iz srca, toplo zahvaljujem na začetku pričujočega »prostega« spisa o tiskalniku. Skoraj vsa moja takšna in drugačna besedila za Slamnik so najprej zapisana na podarjenem računalniku in shranjena na »privatni« disketi. Torej, besede so zdaj zapisane na monitorju računalnika, shranjene na C:/ in na B:/. Toda, glej ga šmenta, kako naj zdaj napisano besedilo »dostavim« urednici! Žal ga brez tiskalnika ne morem spraviti na papir A4. Pa se nekega dne odpravim z disketo v prostor občine, kjer imajo kar dva tiskalnika, in poprosim gospo V. V., če smem na njenem tiskalniku »natiskati« svoje misli za Slamnik. Gospa V. V. je bila res prijazna, saj se poznava še iz pfrejŠnjega uredništva in besedilo je brž ugledalo »svetlobo dneva«, kot bi se temu tudi lahko dejalo. Seveda se prijazni gospe nisem pozabil zahvaliti za »uslugico«, ki jo je po njenem dovoljenju zame naredil »občinski« tiskalnik. Malodane v isti sapi pa sem se nadvse prijazni gospe V. V., tudi članici uredništva Nadaljevanje na strani 3 2 /lamnik Domžale 20. SEJA OBČINSKEGA SVETA Trasa avtoceste skozi občino Domžale določena Po več kot dveh letih obravnav na sejah Občinskega sveta (in še prej Skupščine Občine Domžale) so člani občinskega sveta na svoji 20. seji dne 3. julija 1996 določili potek avtoceste skozi občino Domžale oz. sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje nove občine Domžale. Z obravnavo in sprejemom tega odloka, ki se nanaša na izvedbo avtoceste na odseku Blagovica - Šentjakob in spremljajoče posege na območju nove občine Domžale, so dano možnosti za začetek pripravljalnih in gradbenih del za avtocesto. Seja Občinskega sveta je bila kar burna. O avtocesti so člani Občinskega sveta razpravljali kot o prvi točki dnevnega reda in jo kot edino točko tega dne zaključili po sedmih urah. Predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc, je člane Občinskega sveta in prisotne že na začetku seje opozoril na poslovniška določila sodelujočih v razpravi, saj je bila sejna soba Občine Domžale kar premajhna za vse zainteresirane, ki so hoteli predstaviti svoja stališča do predloga odloka. S sklepom članov Občinskega sveta je bila dana beseda vsem, ki so to želeli. Uvodno dodatno obrazložitev gradiva je podal g. Simon Mavsar, podžupan, svoja stališča do predloga odloka pa so predstavili tudi predstavniki krajanov KS Dragomelj-Pšata. Stališča razpravljalcev v razpravi (v razpravi so sodelovali investitorji, projektanti, arheologi, predstavnik Zveze društev za varovanje okolja, člani Občinskega sveta, predstavniki Štude) so bila do poteka avtoceste različna. Največ dilem je bilo okrog poteka avtoceste skozi KS Dragomelj-Pšata, ki deli krajevno skupnost na dva dela, pa tudi sami krajani Dragomelj-Pšata niso enotni glede poteka trase avtoceste. Predstavniki Urada za prostorsko planiranje R Slovenije in DARS-a so na seji vztrajno zagovarjali predlagano osnovno varianto poteka avtoceste. G. Jurij Berlot je v razpravi skupaj s še štirimi svetniki predlagal sprejem dodatnega amandmaja, ki bi v odloku izv-zel del trase avtoceste od Mlak do Šentjakoba (skozi KS Dragomelj-Pšata), vendar člani Občinskega sveta tega niso sprejeli. Na predlog osmih članov občinskega sveta so člani občinskega sveta trikrat tajno glasovali o predlogih sklepov in amandmajev. Najprej je bilo izvedeno glasovanje o vprašanju, ali občinski svet vztraja pri sklepu, ki ga je sprejel 27. 10. 1995 in ki govori o tem, da Občinski svet Občine Domžale podpira modificirani varianti A in C skozi KS Dragomelj Pšata po predlogu KS Dragomelj Pšata (glasovanje je pokazalo, da člani ne vztrajajo pri sprejetem sklepu), nato pa so tajno glasovali še o amandmaju na Uredbo o lokacijskem načrtu avtoceste Blagovica Šentja- kob glede priključka na avtocesto v Studi in o sprejemu odloka v celoti. Poleg Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale, ki se nanaša na avtocesto skozi občino Domžale in ki določa potek avtoceste (s tem je sprejeta t. i. osnovna varianta po predlogu stroke) in amandmajev na usklajen predlog Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-Šentjakob (z enim izmed njih določajo faz-nost izgradnje priključka na avtocesto v Studi, obveznosti in- Razprava o avtocesti je bila burna (Foto: B. O.) NADALJEVANJE 20. SEJE OBČINSKEGA SVETA Sprejet odlok o ureditvenem načrtu območja D20 nad športnim parkom in povišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Člani Občinskega sveta Občine Domžale so se sešli na nadaljevanju 20. seje že naslednji dan po prvem delu seje, ko so razpravljali o avtocesti. Za obravnavo jih je čakalo še 12 točk dnevnega reda. Na začetku so sprejeli Odlok o pogojih, postopkih in merilih za dajanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe Dimni-karstvo; to obsega pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva in preprečevanja pretiranega onesnaženja zraka, protipožarne in zdravstvene zaščite v obsegu, na način in ob pogostosti, kot jo določajo državni predpisi in standardi za obravnavano dejavnost. Po hitrem postopku so bili v nadaljevanju sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale, ki naj bi prispeval k učinkovitejšemu izvajanju nalog Sklada stavbnih zemljišč, in odloki o spremembah odlokov o ustanovitvi vzgojnoizobra-ževalnih zavodov s področja osnovnega šolstva, ki pa bodo postali veljavni s pridobitvijo soglasja tudi drugih treh občin (Mengeš, Lukovica in Moravče). Člani Občinskega sveta so se seznanili tudi s poročilom o opravljenem nadzoru proračunskih sredstev v Krajevni skupnosti Dob, Simona Jenka Domžale in Radomlje, ki ga je pripravil Nadzorni odbor. Ob sprejemu poročila so člani Občinskega sveta sprejeli tudi sklep, da občinska uprava Občine Domžale do konca septembra 1996 pripravi strokovne podlage za pripravo novih statutov krajevnih skupnosti. Dobro se je tudi posvetovati pred odločitvami Soglasno so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o ureditvenem načrtu D20 nad Športnim parkom, s katerim se je srednji šoli Domžale omogočila zidava telovadnice na njenem južnem delu. Sprejet ie bil tudi sklep o izdaji soglasja k prenosu pravice upravljanja za Zdravstveno postajo Mengeš na občino Mengeš in soglasje k statutarnemu sklepu Knjižnice Domžale. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 se je povečala na 0,165 sit, kar predstavlja 10% povečanje vrednosti. Na prejšnji seji Občinskega sveta 20% dvig ni bil sprejet. Ta dvig naj bi zagotovil postopno približevanje vrednosti, ki jih plačujejo zavezanci v Ljubljani in uresničevanje načrtovanih investicij v komunalno infrastrukturo v občini Domžale. Pri točki Volitve in imenovanja je bil g. dr. Milan Na-prudnik zaradi preselitve v Ljubljano razrešen članstva v Nadzornem odboru Občine Domžale, namesto njega pa je bil imenovan za člana g. Vinko Juhart. V Nadzorni odbor Stanovanjsko komunalnega podjetja Domžale so bili imenovani g. Janez Pevec, g. Peter Škufca in g. Janez Lim-bek. Občinski svet Občine Domžale pa je dal tudi pozitivno mnenje k imenovanju ravnatelja Srednje šole Domžale g. Viktorju Jemcu. V zadnji točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta službam v občinski upravi posredovali štirinajst predlogov, zahtev in pobud. Predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc, je člane Občinskega sveta seznanil, da bo naslednjo sejo Občinskega sveta sklical predvidoma v drugi polovici septembra. LOVRO LONČAR Vinko Okršlar, dr. Miha Brejc in Lovro Lončar (Foto: B. O.) vestitorja izgradnje nove podružnične šole s telovadnico v Dragomlju), ki jo sprejema Vlada R Slovenije, so člani Občinskega sveta sprejeli še nekaj dodatnih sklepov. Na predlog g. Jožeta Nemca je bil sprejet sklep, da je investitor avtoceste o rezultatih meritev in opazovanj monitoringa dolžan redno obveščati pristojne službe občinske uprave občine Domžale, še posebej in takoj v primeru ugotovljenih prekoračitev. Nadalje Občinski svet od Vlade R Slovenije in njenih pristojnih služb zahteva izvedbo vseh potrebnih ukrepov in nalog, ki bodo omogočili izvedbo rekonstrukcije magistralne ceste M-10 na odseku Črnuče--Depala vas (rekonstrukcija mora biti končana do konca leta 1997). Hkrati se od Vlade R Slovenije zahteva, da ob sprejemanju Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-Šentjakob sprejme dodatni sklep, s katerim bo ministru za promet in zveze R Slovenije določila rok uradnega začetka postopka priprave lokacijskega načrta povezovalne ceste Zelodnik-Men-geš-Vodice. Omenjena cesta mora biti takoj uvrščena na seznam prioritetnih investicij v slovensko magistralno cestno omrežje. Občina Domžale zahteva, da se Ministrstvo zn okolje in prostor in investitor avtoceste pred sprejemom usklajenega predloga lokacijskega načrta na Vladi R Slovenije posvetuje s Krajevno skupnostjo Dragomelj-Pšata in krajani Male Loke v Krajevni skupnosti Ihan v zvezi z rešitvijo deviacije oz. ureditve nadomestne lokalne ceste Drago-melj-Mala Loka. Trasa avtoceste bo tako potekala od Blagovice proti zahodu po dolini Črnega grabna, v manjšem delu po severnem in v večjem delu po južnem robu doline, kjer se prepleta s strugo Radomlje. Po izstopu iz doline zavije južno od Lukovice in poteka med Vrbo in Imovico, severno od Krtine preko Krtin-skega hriba v vkopu dolžine cca 200 m. Dalje poteka med Dobom in Gorjušo in se vkop-Ije v gričevnat svet vzhodno od Domžal. Kamniško Bistrico prečka južno od Zaboršta, nato zavije proti jugu, poteka vzhodno od naselij Mačkovci, Studa in Šentpavel, med naseljema Dragomelj in Pšata in se južno od Dragomlja, na meji občin Domžale in Ljubljana, naveže na traso vzhodne avtoceste v Ljubljani. Odsek avtoceste med Blagovico in Šentjakobom je dolg nekaj več kot 20 km in bo zgrajen kot štiripasovna cesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri in z vmesnim ločilnim pasom z odbojno ograjo. Kljub obsežni točki z veliko razpravljala in večkratnim glasovanjem, tudi tajnim, je članom Občinskega sveta pod vodenjem seje predsednika Občinskega sveta, dr. Mihe Brejca, uspelo točko zaključiti, saj je bil to zadnji rok za obvestilo Vladi Republike Slovenije o sprejetju ali zavrnitvi sprememb in dopolnitev planskih aktov. LOVRO LONČAR Kako je bilo s priznanjem Slovenije? Gospod Igor Lipovšek me je ponovno ljubeznivo opozoril na napako, ko sem zapisal, da je papež Janez Pavel II. prvi priznal samostojno Slovenijo (Slamnik 25. 3. 1996, str. 1). Našteva vse države, ki so nas priznale pred Sv. sedežem. Domneva, da podatka nisem napisal na pamet, a natančno to se je zgodilo: zapisal sem, kar se je pogosto slišalo in pisalo v medijih. Za to od drugih prevzeto netočnost se opravičujem. Resnica je, da je Sv. sedež to storil med prvimi, ne pa prvi, in to je bilo v zadnjih tednih tolikokrat povedano, da se uredniškemu odboru in meni osebno ni zdelo potrebno posebej popravljati te pomote. Najbolje, da še enkrat navedemo verodostojen vir. Predsednik Milan Kučan je na Brniku v pozdravu papežu rekel: »Narodov spomin ne bo pozabil, da se je Sveti sedež že zgodaj leta 1992 odločil med prvimi priznati novo slovensko državo. Odločil se je priznati nova dejstva, ki so nastala z zlomom ideoloških in političnih delitev v Evropi, ker je bolje od drugih razumel znamenja novih časov. Dal je zgled in pogum drugim državam. Prav to mednarodno priznanje nam je ob še drugih okoliščinah pomagalo, da smo se morda zadnji hip ognili uničenju, trpljenju, žrtvam in moralnim poškodbam, kakršne bi prinesla dolgotrajna vojna vihra tudi na naših tleh. Lahko smo v miru začeli novo življenje v lastni državi« (podčrtal B. D.). BOGDAN DOLENC Domžale /lamnik 3 SVETNICA MAJDA PUČNIK-RUDL ZA SLAMNIK Odpravljanje arhitekturnih ovir Že v letu 1991 smo v Sloveniji sprejeli »Koncepcijo razvojne strategije invalidskega varstva« in se s tem opredelili za sodoben sistem invalidskega varstva, ki temelji na celoviti vključitvi invalidov v družinsko, bivalno in delovno okolje. Pri tem ima pomembno vlogo prav odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir. Omenjena zasnova iz leta 1991 določa, da bo potrebno s sprejetjem novega zakona o gradnji objektov zagotoviti pogoje za gradnjo objektov brez arhitekturnih ovir ter opredeliti nadzor in sankcije za neizvajanje zakona; zagotoviti invalidom dostope do javnih objektov in odpravljati arhitekturne ovire v prometu (semaforji za slepe, izravnava tlakov na prehodih za pešce, prilagoditev javnih prometnih sredstev za vstop z vozičkom, zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za invalide itd.) Kako daleč smo na tej poti v Domžalah? Iz zapisnikov Občinskega sveta Domžale smo razbrali, da je dala pubudo za povečanje sredstev za socialo oziroma za odpravo arhitekturnih ovir Majda Pučnik-Rudl, članica Socialdemokratske stranke, zato smo jo zaprosili za kratek pogovor. Kmalu zatem, ko ste bili izvoljeni v občinski svet, ste dali pobudo za zagotovitev sredstev v občinskem proračunu za odpravljanje arhitekturnih ovir oziroma za zagotovitev dostopov do vseh javnih objektov invalidom. Nam lahko poveste kaj več o tem? Pobudniki smo bili Socialdemokrati, in sicer smo pri proračunu za leto 1995 predlagali, da se odpre nova postavka - odpravljanje arhitekturnih ovir. Uspeli smo z razmeroma nizkim zneskom, samo 800.000 sit. Takrat je županja obljubila, da bo naročila izvedbo projekta, ocene stanja Uredniški odbor glasila Slamnik prosi vse bralke in bralce, da fotografije, ki jih pošiljajo za objavo, opremijo z imenom avtorja. Majda Pučnik-Rudl je dala pobudo za odpravljanje arhitekturnih ovir za invalide (Foto: D. B.) oziroma ocene potreb. Tega ni naredila, je pa ta sredstva namenila za dvigalo za invalide v občinski stavbi. Ker je bilo dvigalo dražje od omenjene vsote, je v prvem rebalansu proračuna 1995 predlagala še dodatnih 700.000 sit. Skupaj je bilo torej v letu 1995 za invalide na razpolago 1,500.000 sit, vendar pa je bilo v letu 1995 porabljenih samo 360.000 sit. Ko smo na občinskem svetu obravnavali realizacijo proračuna, smo želeli pojasnilo, dobili pa smo odgovor, da je prišlo do zapletov in da bo dvigalo vsak čas končano. Največja pomanjkljivost je po mojem mnenju v tem, da ni bila narejena ocena stanja, da bi tako pristopili k reševanju problema sistematično, ker je v Domžalah veliko javnih objektov, do katerih invalidi praktično nimajo dostopa. In prav zaradi te pomanjkljivosti smo se v letošnjem letu srečevali z velikimi težavami pri zavzemanju za to postavko. In kaj ste predlagali za leto 7996? Na predlog proračuna za letošnje leto smo socialdemokrati dali dopolnilo, in sicer za oceno stanja in potreb ter za odpravo najnujnejših ovir na javnih objektih, ki jih invalidi najpogosteje obiskujejo. Dosegli smo malo, samo 2,000.000 sit. Težko je namreč planirati sredstva, če ni projekta s finančno konstrukcijo. Kako je po vašem mnenju v Domžalah poskrbljeno za invalide? Prepričana sem, da je pri nas zelo slabo poskrbljeno za invalide. Opažam, da naše službe, ki so pristojne za to področje, prav nič ne skrbi, kako se bodo invalidi vključili v bivalno in delovno okolje. To nezanimanje za makro okolje se vidi tudi pri vsakem posamezniku. Nihče ne pomisli, da bo morda lahko kdaj tudi sam invalid, ali gibalno omejen na starost, ko na primer gradi hišo in podobno. Menim, da bi bilo na tem področju nujno v najkrajšem času kaj storiti, morda za začetek dopolniti pomanjkljivo zakonodajo, ki bi zahtevala gradnjo brez arhitekturnih ovir ter da se v čim krajšem času odstranijo vse že obstoječe arhitekturne ovire. Pred kratkim sem slišala, da neka gospa, ki stanuje v večnadstropni stavbi, sploh ne more iz hiše prav zaradi teh ovir. Na področju prometa pa so po mojem za invalide največja ovira pločniki in otežen vstop v javna prevozna sredstva. DADA BREJC Nedokončana zgodba o tiskalniku Nadaljevanje s prve strani Slamnika, toplo priporočil, da bi smel tudi ob njeni morebitni odsotnosti uporabiti »njen« računalnik, seveda s tiskalnikom vred. Dovolite, da že kar na tem mestu te zgodbe zapišem, da je o našem »vne-bovpijočem« problemu s tiskalnikom, ki ga še ni v »pisarni« uredništva Slamnika, seznanjen še prijazni gospod M. P., s čigar pomočjo se na podarjenem Slamniko-vem računalniku piše v slovenskem VVordu, različica 6.0. in prijazna gospa C. Z. O., ki morda že razmišlja, kako bi uredništvo edinega občinskega glasila vendarle dobilo tako nujno napravo, kot je vsekakor tiskalnik za vsak časopis. No, naj počasi dokončam »nedokončano« zgodbo. Tistega lepega dne sem dobil ustno dovoljenje prijazne gospe V. V., da lahko mirne duše stiskam svoja nova be- sedila kar na njenem tiskalniku. Še enkrat sem se ji lepo zahvalil in z veseljem v srcu odšel s natiskanim člankom za Slamnik in »privatno« disketo nazaj v »pisarno« brez tiskalnika, a trdno prepričan, da je težava zaradi njega, tiskalnika namreč, le še težavica. Morda dvakrat ali celo trikrat sem v odsotnosti prijazne gospe V. V. izkoristil njeno ustno obljubo, izrečeno tistega veselega dne, da smem uporabiti njen, pardon, občinski tiskalnik. Nekega dne pa, verjemite, zgodba postaja že nekoliko napeta, pa me čisto samega, samo z ustno obljubo oboroženega, pri tiskanju nepričakovano zaloti druga gospa. Mimo in brez izgovorjene besedice, sporočal je le njen presenečeni obraz, je v svojo pisarno vstopila C. Z. O. Komaj mi je takrat uspelo, da sem nenavadno mrki gospe pojasnil, da tiskalnik uporabljam po dovoljenju prijazne gospe V. V. Priznam, da sem se za hipec počutil kot James Bond 007, čeprav sem imel čisto vest, ampak me je tak občutek v meni najbrž prebudil »detektivskih pogled ne preveč prijazne gospe C. Z. O. Ko sem, začudene gospe, ki bi mi lahko celo prepovedala »vohunsko« početje, potem ni bilo več zraven, dokončal s tiskanjem, sem pomislil, ali sem res stiskal svoje besedilo za Slamnik z »občinskim« tiskalnikom. Brez pravega odgovora na to »zapleteno« vprašanje sem ostal do naslednjega dne, ko sem spet na Slamnikov računalnik »vkup spravil« novo besedilo. Mirno sem odšel v pisarno, kjer sta samevala dva »občinska« računalnika v tihi družbi dveh tudi »občinskih« tiskalnikov. Vklopil sem tistega prijazne gospe V. V., vstavil disketo in - glej ga zlomka! Namesto da bi računalniku odtipkal moj običajni ukaz VVINI - v tej zgodbi sledi popoln preobrat - je on od mene nevljudno zahteval nekakšen PASSVVORD - GESLO. Nezaslišano, »občinski« računalnik s tiskalnikom ob njem mi ne dovoli brez »čarobne« besede stopiti v njegov program! Saj sem z njim samo hotel natiskati člančič za občinski Slamnik, nekoliko užaljeno in naivno vseeno poizkušam najti njegovo tajno šifro. Normalno, neuspešno. »Uf, že vem, to je zagotovo maslo tiste mrke gospe C. Z. O.«, me v hipu spreleti prva razlagalna misel. V tistem trenutku sem se še zavedel, da je težavica s tiskalnikom zopet postala PROBLEM. Zgodbe sicer še ni konec, po tem pripetljaju se je zgodilo še nekaj jako interesantnih stvari, toda o njih morda v novi številki Slamnika brez tiskalnika. POMOČNIK ODGOVORNE UREDNICE Odsevi... »Hura, počitnice!« so zavpiti otroci konec junija, ko se je končal pouk. Slab mesec kasneje se je veliki večini četrtošolcev odvalil kamen s srca, ko so dobili maturitetna spričevala, vendar njihov smeh že ni bil več tako brezskrben. Možnosti vpisa na večino akademij, fakultet in visokih strokovnih šol so namreč omejene. Mladi, ki imajo dovolj učenja ali tisti, ki jim življenske razmere nadaljevanja šolanja ne dopuščajo, pa si skušajo poiskati delo, vendar je v tem času težko dobiti redno zaposlitev. Spet so tu skrbi. Na počitnice ob morju ali v kakem drugem turističnem kraju prav gotovo ne misli več kot 120.000 brezposelnih, pa tudi mnogi od skoraj 600.000 zaposlenih si takšnih počitnic ne morejo privoščiti. Marsikdo bo letni dopust namesto za počitek in nabiranje novih moči izkoristil za delo na polju, za občasno plačano delo in podobno. Tudi večina upokojencev bo ostala kar doma. Kdo pa bo potem sploh odšel na počitnice? Vsi tisti, ki jim dohodki pač to dopuščajo. V turističnih agencijah vedo povedati, da so najbolj eksotične in tudi najdražje počitnice že zdavnaj razprodane, nekaj podobnega pa pravijo tudi za počitnice na otokih v Dalmaciji. Državne statistike v Sloveniji in na Hrvaškem so zmerno pesimistične, dejanska podoba turističnega utrinka v znanih turističnih središčih pa je porazna. Na slovenski obali so si izmislili »izvirno« dodatno turistično ponudbo. Namesto da bi turistom ponudili poleg sonca, morja, dobre hrane, pijače in spodobnega prenočišča še vrsto dodatnih možnosti zabave in rekreacije, turiste preganjajo s pajki in lisicami, če svoja vozila ne parkirajo na plačanih parkiriščih. Očitno hočejo turistični delavci tako vsaj za silo potešiti svojo neizmerno lakoto po denarju. Lahko si mislimo, da se turisti ne bodo vračali v tako neprijazna okolja. Pri vsem tem pa ne gre samo za morsko obalo, gre tudi za Bled in Bohinj, podobno pa je gotovo tudi v še kakšni drugi turistični »Meki«. Ne moremo si misliti drugega kot to, da naši turistični delavci, ker očitno ljudem ne znajo ponuditi nič drugega, poskušajo od dnevnih gostov, ki si ne morejo privoščiti tedenskih ali dvotedenskih počitnic, iztisniti kar se na/več da. Še več. Ti enodnevi gosti jim gredo še posebej na živce, saj imajo hrano in pijačo s seboj. Pri vsem tem pa moramo prenašati še abotno domislico o Sloveniji kot turistični deželi, ki pravi »Imejmo se fajn«. Kdo bo rekel, saj niso počitnice le ob morju, v Sloveniji je še mnogo drugih lepih krajev. To je sicer res, a ljudem ne gre zameriti, če želijo vsaj za dan ali dva zaplavati v morju. Nekateri bodo odšli na Hrvaško, kjer je tudi vse dražje, poleg tega pa na vsakem koraku pobirajo parkirnino, ponudba je zelo skromna, turistov pa je malo. Človek se vpraša, kako je mogoče, da so znani turistični kraji sredi julija skoraj prazni. Poznavalci pravijo, da zaradi lastninjenja hotelov. Pristojni želijo čim bolj zmanjšati vrednost hotelov, da bi jih lahko nato poceni kupili. Vas to na kaj spominja? Gre za tipičen obrazec lastninjenja v nekdanjih jugoslovanskih republikah. VSIoveniji je tako večina nekdaj družbenega premoženja kar nekam izginila, po volitvah pa bomo debelo gledali, ko bomo ugotovili, kdo so večinski lastniki podjetij. Danes so ljudje tiho, nekateri se celo jezijo na tiste, ki opozarjajo na krajo stoletja. Ko bodo delavci jutri v še slabšem položaju kot danes, pa bo že prepozno, saj bodo takrat nekdanji politični funkcionarji v vlogi lastnikov in managerjev že znali poskrbeti za »svojo« lastnino in težko bo izvesti revizijo lastninjenja. Prav malo je tudi verjetno, da bodo že ugotovljena oškodovanja družbene lastnine našla pot na sodišče. Ravno v teh dneh namreč oblast zaključuje še zadnje kadrovske zamenjave, da bodo lahko novi ljudje poslušno »pozabili« na grehe oblastnikov in njihovih prisklednikov. Vse to vidimo in nič ne storimo. Ali smo res tako slepi in preplašeni, da si ne upamo dvigniti glasu? Zgodba o uspehu, je res zgodba o uspehu, a ne za tisoče brezposelnih, za množico ljudi, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec, ampak je to zgodba tistih, ki so kradli družbeno lastnino in ustvarili sedanje razmere. Kdo je povzročil tako klavrne razmere v državi? So to odpuščeni delavci tovarne Induplati, so to delavci Tarna, Sladkogorske in številnih drugih tovarn in podjetij? Prav gotovo niso krivi delavci, ampak so k temu prispevali levji delež predvsem tisti, ki so ves čas vodili to državo, ki so zavestno ustvarili današnje razmere. Pa kaj bi kar naprej o politiki. Pred nami soVendar počitnice. Privoščite si jih, kolikor le morete, naužijte se sonca in vsega tistega, kar je mogoče, da bi z jesenjo začeli ustvarjati boljši jutri. To in še več vam želi DADA 4 /lamnik Domžale INDUPLATI - STEČAJ? Odpustili delavko, čeprav ji manjkata do upokojitve samo dva dneva Še ena zgodba o uspehu z velikim številom ponižanih in razžaljenih delavcev tudi v domžalski občini. Rezultate zgodbe o uspehu čutijo tudi delavci tovarne Induplati - Tekstil, ker so vodilni delavci pripeljali podjetje v stečaj. Nastop direktorja g. Ivko-viča so stare sile podprle z velikim medijskim pompom, ta pa naj bi sicer obetavno podjetje skupaj s svojimi vodilnimi delavci, ki jih je pripeljal s seboj, popeljal tovarno v nov razvoj. Namesto novega razvoja oz. ohranitve programov pa se je stanje v podjetju začelo slabšati, za delavce so se začele še večje težave. Prišlo je do odpuščanja strokovnih delavcev in vodilnega kadra - stebra industrije Induplati ter predčasnih upokojitev. Namesto njih je g. Ivkovič pripeljal svoje »strokovnjake«. Ze tako nizke plače so delavci dobili z zamudo. Regres za letni dopust je zamujal, del plač pa so izplačevali v bonih, kot v času prve petletke v socializmu. Potekalo je manipuliranje z nepremičninami, razporejanju delavcev v druga podjetja, čeprav so najboljša leta pustili prav v tem podjetju. Vrhunec je bil odpust 58 ljudi iz proizvodnih obratov - Tekstil, saj gre v večini primerov za žensko delovno silo. To so delavke s 20-25 let delovne dobe v glavnem že delovni invalidi in socialno ogroženi. Med njimi so tudi primeri mater samohranilk z dvema otrokoma. Med vrsto na čakanju je tudi delavka s 30 let delovne dobe, ki ji manjkata do upokojitve samo 2 dneva. Pogoji dela v tekstilni industriji pustijo delavcu -delavki v dvajsetih letih hud pečat delovne invalidnosti. Tako visokodoneča zgodba se končuje s prisilnim upraviteljem in negotovo usodo velikega števila delavcev. V socialdemokratski stranki IZJAVA OBČINSKEGA ODBORA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE SDS odločno proti nehumanemu odpuščanju delavcev Predsedstvo Občinskega odbora Socialdemokratske stranke je na zadnji seji obravnavalo problematiko odpuščanja zaposlenih v Induplati - Tekstil. Ostro je obsodilo ravnanje prenovljenega vodilnega »strokovnega« kadra, saj je za nastalo situacijo v tovarni krivo izključno vodstvo. Po vsej verjetnosti se ne bodo ustavili pri številki 58 odpuščenih delavcev. V Občinskem odboru SDS smo prepri- SDS SocialDemokrati Slovenije čani, da se bodo tej skupini odpuščenih priključile še nove, in to ne samo v tovarni Induplati, ampak tudi v drugih podjetjih, ki delajo v sozvočju z miselnostjo oblastnikov, ki trenutno zasedajo visoka mesta. Predsedstvo Občinskega odbora SDS zato ugotavlja, da je skrajni čas, da se podobne nepravilnosti ustavijo in takšna ravnanja obsodijo. Hkrati Občinski odbor Socialdemokratske stranke poziva vodstva podjetij, naj pri odpuščanju delavcev upoštevajo tudi socialne razmere. Predsednik OO Socialdemokratske stranke Domžale ROMAN KURMANŠEK tako ravnanje najostreje obsojamo, od vodilne parlamentarne koalicije zahtevamo, da poskrbi za socialno varnost delavcev, vodilni delavci pa naj za svoja dejanja odgovar- ia,° JOŽE ŠORN Številčnost in sloga je naša moč Upokojenci, člani in simpatizerji SLS bodo tvorno sodelovali pri sprejemanju novega pokojninskega zakona Podoba Ormoža, idiličnega, več kot 650 let starega mesteca z obrobja Slovenskih Goric, je bila zadnjo junijsko drugačna kot običajno - na pobudo tamkajšnje podružnice SLS je bil namreč gostitelj upokojencev, članov in simpatizerjev Slovenske ljudske stranke. Zbrani so najprej ugotovili, da jih je čedalje več in še nekaj so spoznali - da so v povprečju čedalje mlajši! Številčnost je naša moč, so ugotavljali. Toda, so še dodajali, zgolj to nam ne bo kaj dosti pomagalo, če se ne bomo tudi primerno organizirali. Upokojenci so se zbrali v dvorani ormoškega kulturnega doma. Tam so med drugim ugotavljali, da se je v naši državi od osamosvojitve pa do danes marsikaj spremenilo. In se pri tem spraševali: zakaj upokojence večkrat kot ne obravnavajo kot sloj, s katerimi so le problemi? Zakaj je v njihovih vrstah kljub ogromnemu napredku medicine vedno več mladih? Povprečna starost se veča, med drugim tudi zaradi uspešne zdravstvene pomoči. Ker pa so starejši ljudje večkrat bolehni, so tudi stroški zdravstvenega varstva z njimi večji kot z mladimi. Vse to morajo upokojenci poslušati, država jim več obljublja kot daje, zato je njihov sklep povsem logičen; takšnih in podobnih očitkov se lahko ubranimo le s skupnimi močmi, kajti od države ne zahtevamo nič posebnega, le to, kar smo ji v mladosti dali. Dokaj burna razprava se je razvila, ko so govorili o tako imenovani nacionalni pokojnini in visokih prispevkih za sicer nizke kmečke pokojnine, in pa o tem, da bi pokojnine dobili tudi tisti, ki imajo manj kot 15 let delovne dobe. Na koncu so se AVTO ŠOLA »ZŠAM« DOMŽALE SMO ENA OD AVTO ŠOL S 30-LETNO TRADICIJO IN IZKUŠNJAMI, ZATO VAM LAHKO PONUDIMO NAJBOLJŠO KVALITETO POUČEVANJA IN UGODNE PLAČILNE POGOJE. PO STATISTIČNIH PODATKIH SMO ŠE VEDNO NAJUSPEŠNEJŠA AVTO ŠOLA V DOMŽALSKO-KAM-NIŠKEM OKOLIŠU. NUDIMO VSE USJ-UGE, KI SO POTREBNE ZA OPRAVLJANJE VOZNIŠKIH IZPITOV - KATEGORIJ A, B, C, D, F. NASLEDNJI TEČAJ TEORIJE IN C. P. P. PRIČNEMO 12. 8. 1996. TELEFON: 713-180, DOBITE NAS NA LJUBLJANSKI 87 V DOMŽALAH. domenili, da bodo budno spremljali vladne predloge in ukrepe v zvezi z novim pokojninskim in invalidskim zakonom. Odločili so se za poslansko vprašanje glede nesprejemljivo visokih prispevkov kmečkih zavarovancev, še bolj odločni pa so bili, ko so nasprotovali prodaji naše zemlje tujcem in tudi sicer so bili proti kakršnikoli prodaji vse dotlej, dokler denacionalizacija ne bo končana. Vse to se je dogajalo v mestecu, ki je pred petimi leti uspešno kljubovalo napadom tedanje jugoslovanske vojske. V tem mestecu je bila izstreljena prva topovska granata v osamosvojitveni vojni, toda mesto je zdržalo - če je kaj simbolike, bodo tako, kot so tedaj branitelji mesta vzdržali, sedaj »napadalci« za upokojenske pravice zmagali. Sodeč po pogovorih, ki so se razvili po uradnem delu sestanka na Kogu ob dobri kapljici in hrani, se upokojenci SLS tako zlahka ne bodo predali -oblastniki, računajte na njih! MARKO BREGAR dipl. inž. Združena lista nima počitnic Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov tudi v poletnih mesecih nadaljuje z rednimi ponedeljkovimi srečanji. Na njih obravnava pereča vprašanja tekoče politike občin in delovanja občinskih svetov ter se pripravlja na dr-žavnozborske volitve. Medse so povabili tudi pisca Ivana Jana; ta v svojem delu Korenine zla analizira razmere med 2. svetovno vojno ter razloge in posledice kolaboracije na Slovenskem. Na prvem julijskem srečanju je Robert Špendl, direktor podjetja Oikos, ki pripravlja strategijo varstva okolja za občino, predstavil možnosti, obenem pa od članov in simpatizerjev Združene liste dobil obilo koristnih idej, napotil in usmeritev za prijaznejši odnos in ravnanje z okoljem. RDEČI KRI Zadnja točka Politika tudi brez različnih vprašanj, dobrih predlogov, zanimivih pobud pa smelih zahtev ne bi bila demokratična. Na 19. seji Občinskega sveta Občine Domžale (19. 6. 1996) je bila ZADNJA TOČKA dnevnega reda v znamenju pobude, ki je zapisana pod zaporedno številko 200. • • • Pod pobudo so podpisani krajani Rov, svetnica SDS Martina Urbanija in svetnica SKD Breda Kokalj-Limbek. Na seji so vložili zahtevek o postavitvi ležečih policajev od križišča (pri znamenju sv. Marije) proti vasi Dolenje. Pobudniki so med drugimi argumenti najbolj zaskrbljeni nad prometno varnostjo otrok, ki na tem območju nimajo svojega igrišča, zato se otroci kljub opozorilom staršev običajno igrajo kar na cesti. Pristojnim občinskim službam so predlagali na nepreglednem križišču še postavitev dveh ogledal. Svetnik dr. |anez Grošelj (SKD) je na seji ugotavljal, da v višini TEN - TENA teče po nekem kanalu v Kamniško Bistrico umazana temna tekočina, ki močno smrdi. Zanima ga, od kod izvira in kdo je dal za to dovoljenje. • • • Krajani Nožic oziroma najbljižji stanovalci v Grašičevi ulici 2 so svetnico Martino Urbanija (SDS) opozorili, da je tam zaradi visoke žive meje (1,5 m) pri hiši g. Franca Mavsarja zelo nevaren izvoz iz te ulice na glavno vaško cesto. Zaradi tega so stalno v veliki nevarnosti življenja olrok v ulici, ki se tam vozijo s kolesi, starejši pa z avtomobili. Lastnika hiše g. Franca Mavsarja so že nekajkrat prosili, da bi jo znižal, vendar so naleteli na gluha ušesa. • • • Neobičajno pobudo pa je na 20. seji Občinskega sveta (4. 7. 1996) predlagal svetnik Tone Dragar (LDS), zadnjo točko dnevnega reda seje Občinskega sveta želi namreč spremeniti v 2. točko. Težko že pričakujem odgovor g. Mihe Brejca, predsednika Občinskega sveta, kajti v »nevarnosti« je tudi naslov mojega »kolumna«. Svetnik je na isti seji še predlagal, da bi se na prvo jesensko sejo uvrstila točka dnevnega reda z naslovom Poročilo o postopkih denacionalizacije na območju občine Domžale. • • • Kako pa napreduje ločeno zbiranje odpadkov v domžalski občini, pa je na seji zanimalo svetnika dr. Marka Starbka (SKD), ki je izrazil še pobudo, da bi se do naslednje seje obravnaval osnovni projekt. Za njim pa je svetnik Jurij Berlot (SLS) predlagal, naj javno pozovejo občane, da kupijo posode za ločeno zbiranje odpadkov. O isti zadevi je na seji spraševal Roman Kurmanšek (SDS), hkrati pa je prosil, da bi se svetnikom Občinskega sveta posredoval terminski plan, po katerem potekajo dela oziroma sanacija obstoječega odlagališča v Dobu. • • • Na 20. seji Občinskega sveta sta bili posredovani tudi dve vprašanji, na katerega svetniki še niso dobili zadovoljivega odgovora. Zastavila sta ju svetnik Roman Kurmanšek (SDS) in svetnik dr. Marko Starbek (SKD). Zanima ju, ali so že vsi posojilojemalci proračunskih sredstev že vrnili (zakonita?) posojila in kdaj ga je vrnil zadnji od teh. • • • Svetnik Bogdan Osolin (SKD) je bil nezadovoljen z županjinim odgovorom na svetniško vprašanje v zvezi z njenim strokovnim potovanjem na Švedsko, ki ga je predstavil na 18. seji Občinskega sveta. Zanima ga namreč podrobnejša navedba stroškov potovanja v slovenskih tolarjih, v njenem prvem odgovoru so bili stroški »izkazani« le v nemški valuti (750 DEM) brez cene »zapravljenih« dnevnic. Pomočnik odgovorne urednice Domžale /lamnik 5 Na svečanosti je sodelovala častna enota slovenske vojske iz 530. učnega centra. Foto: V Repanšek -% OB PETI OBLETNICI TRZINSKE BITKE Ponosni smo na vas! Območno poveljstvo slovenske vojske Domžale je ob obletnici trzinske bitke pripravilo 27. junija v Trzinu svečanost; te se je ob ' borcih enot takratne TO, pripadnikov slovenske vojske, slovenske policije ter člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo udeležil tudi minister za obrambo Jelko Kacin. Vse prisotne na svečanosti, zlasti pa udeležence bitke, je ob začetku pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem in med drugim dejala: »Ostali smg sami s seboj. In s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas niso zatajili. Zmogli smo, ker je bila naša vera trdna in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih. Zmogli ste tudi vi, aktivni udeleženci upora proti agresorju, Jabila s svojimi enajam, vabil pa je tudi Veltkt Rogatec odet v preprogo avnkeljev. Pri bivaku na Kalu so jih pričakali vodniki is PD Gornji Grad in nato pospremili izkušenejie planince na vrh Velikega Rogatca (177Sm). Najmlajši udeležena izleta so šli po lažji poti do Spehovega in tam pričakali tiste, ki so »osvojili vrh«. Dalje jih je pot vodila do cerkvice sv. Lenarta in naprej v Gornji Grad, kjer so st privoščili sladoled. Ob vožnji domov so misli še vedno begale med cvetoče lwade, besede pa obljubljale ponovno vrnitev. BARBARA FALE Foto: AVGUŠTIN FALE Plaz je saniran IN MEMORIEM Mariji Šorn Še se oko ozira po drobni sivolasi gospe, ki je klub letom vsak dan skrbno urejena pešačila po Moravčah s kanglico, šopkom rož ali nakupovalno vrečko. Za navidezno nečimernostjo se je skrivala prijazna upokojena učiteljica Marija Šorn. Koliko njenih učencev se je s hvaležnostjo spominja in kolikim je poleg znanja posredovala nešteto modrosti za nadaljne življenje? Njeno poklicno delo je bilo zagotovo uspešno. To je izdajal že njen radoživ pogled nebesno sinje barve, velika sposobnost poslušanja in modre besede, ki jih je namenjala vsem, ki smo z njo radi pokramljali o tem in onem. Zdelo se je, kot bi imel pred seboj enciklopedijo informacij o kraju, ki so bile zabeležene v njenem spominu. Vajena natančnosti se je v času po upokojitvi vestno in odgovorno lotila prepisovanja knjig iz običajne pisave v Brailovo pisavo za slepe. Tako je luč učenosti občutil marsikdo, ki ga je mati narava bogateje oftd.inl.i m hkrati prikrajšala za vid. Mnogo manj ji je bila usoda naklonjena ob možu, ker je le-ta že po nekaj letih skupne sreče umrl. Poslej je vsa svoja hotenja in duhovno moč posredovala edinki in vnukoma, katerih obiskov se je nadvse veselila. S tolikšno skrbnostjo je pripravljala sladke dobrote /,i ta srečanja. Njena zemeljska življenjska pot se je končala v mesecu juniju, kot bi dokončala še eno šolsko leto. Odšla je tako liho, mirno in neopazno, kot je bilo njeno življenje. Za seboj je pustila neizbrisane pečate, ki bodo spominjali na njena dela, zato je prav, da postojimo ob njenem novem domu, nanj položimo cvet in pomolimo. Smeti tako in drugače Prostor za Kulturnim domom je postal samo začasna deponija odvečnega materiala s Tomanove ceste, ki so jo te dni asfaltirali in bosla zemlja in pesek ludi odstranjena. Žal pa so mnogi občani izkoristili kupe zemlje tudi za odlagališče domačih smeti, tja od pokošene trave, odpadkov od obrezane žive meje, dotrajanih keramičnih ploščic, polivinilaslih vreč in drugih odpadkov, ki nikakor ne sodijo na to mesto. Odlagališče so postale tudi sosednje smreke ob gasilskem domu, ki se sicer glasno ne pritožujejo nad bremenom, vendar to moli predvsem okoličane in tudi športnike, ki urejajo okolico. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območ|u občine Moravče v kazenskih določbah predvideva kazni za odlaganje odpadkov izven določenih odlagališč, f.iko početje občanov ni opravičljivo. Dne 24. julija nas je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvestilo, da bo s I. avgustom zvišalo cene komunalnih storitev za 1,6 odstotka. Podlago za to ima v Uredbi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, ki je bila objavljena v republiškem Uradnem listu številka tO, dne 7. junija 1996. S. V. Plaz na cesti Črnuče - Velika vas, ki je Ogrniti cesto in stari del domsčijt družine Ribič, je pred kratkim saniran. V skladu / fteotehničnim projektom, ki ga je isdclal (,l(> Ijuhljana oz. d. i. M. Selili Venturini. je Občina Moravče pridobila republiška sredstva /a od pravo posledit plasenja. Oela je izvajalo I eslno podjetje Ijuhljana. Vzrok za plazenje je bilo predvsem obilno spomladansko deževje, ki je \lctttt a s.»Mc ije hi} uioro<'il čestitke m fmxtlr|no in j,r, fjb vesu smo ji podarili knjigo Oj ta slamnik, zapeli smo še nekaj pesmi, nato pa smo se polni vtisov odpeljali domov. M. TRAMPUŽ DRUŠTVO INVALIDOV S prijatelji iz Izole na Gorenjskem Dolgoletno prijateljstvo, ki veže Društvo invalidov Domžale z Društvom invalidov Izola, se vsako leto znova potr- juje v srečanjih, katerih se vsi radi udeležujejo. Tako so obiskali že različne dele naše domovine, tokrat pa so se Dom-žalčani odločili, da Izolane povabijo na Gorenjsko. Slap Savice, Bohinj, Radovljica in drugi biseri Gorenjske so v sončnem vremenu pričakali več kot 150 izletnikov, med katerimi je večletno prijateljstvo spletlo prijateljske vezi. Letošnje srečanje se je začelo v Voklem pri Kranju; tu je 75 članov Društva invalidov Domžale pričakalo 85 invalidov in njihovih prijateljev iz Izole. Po prisrčni dobrodošlici so gostitelji prijatelje iz Izole pospremili do Slapa Savice in Bohinja. Po sprehodu ob jezeru in ogledu Bohinja je bilo v gostišču Prista-vec kosilo, na katerem sta oba predsednika društev Zmago Višnjevec in Edvard Završnik zaželela vsem zbranim prijetno skupno srečanje. Po kosilu so se skupaj odpeljali na kmečki turizem v Radovljici, kjer je bil organiziran piknik. Prijetno druženje se je potegnilo v pozni večer. Na njem so se dogovorili, da Dom-žalčani obisk vrnejo v septembru 1996. V. Veselo s kolesom Ena od priljubljenejših oblik rekreacije v okviru Društva invalidov Domžale je tudi kolesarjenje, ki se ga redno udeležuje veliko število članov društva. Obiskali so že vrsto krajev v naši in sosednjih občinah ter se seznanili s številnimi narav- nimi in kulturnimi znamenitostmi. Zadnje kolesarjenje, katerega se je udeležilo 40 članov, jih je popeljalo po delu Občine Domžale, spotoma pa so se oglasili tudi v enem od prijaznih gostišč sosednje občine Brez skupinske slike dobro razpoloženih kolesarjev tudi tokrat ni šlo. (Foto: E. Z.) Moravče. Prijetno vreme, veliko dobre volje ter prijazne vasice in domačini, skozi katere so se popeljali kolesarji, so bili »krivi«,»da je tudi tokratno kolesarjenje popolnoma uspelo ter se veselo zaključilo na kmetiji odprtih vrat v Zagorici. , 22 /lamnik Domžale Center za mlade V CENTRU ZA MLADE smo v prvih dveh tednih počitnic pripravili program, ki smo mu dali naslov »Vesele počitnice«. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, da bi se namakali v domžalskem bazenu, zato pa smo toliko več kolesarili, šli na izlet in sprehode v bližnjo okolico. Deževne ure pa smo preživeli skupaj z našimi animatorji v prostorih centra na Ljubljanski 70 ob gubanju papirnatih letal, izdelovanju papirnatih šopkov in raznih drugih okrasnih oz. uporabnih predmetov. V tednu od 26. do 31. avgusta 1996 bomo program ponovili, zato vabljeni osnovno in srednješolci pa tudi študentje, ki se želite ukvarjati z animacijo mladih, da pokličete ali se oglasite v našem centru. Razdelili se bomo v interesne skupine in glede na izredno zanimiv program (slikanje na svilo, oblikovanje z glino in domačim plastelinom, izdelovanju predmetov iz naravnega listja, gledanju filmov in diapozitivov s počitniških potepanj, izletov...). Informacije so dosegljive na CENTRU ZA MLADE, Ljubljanska 70 v Domžalah na tel. 713-421. LILI JAZBEC MEDNARODNI EKOLOŠKI DELOVNI TABOR »BISTRICA 96« OD 15. DO 30. AVGUSTA 1996 Tudi letos bo študentski klub Domžale v sodelovanju z Uradom za mladino RS, Mednarodno organizacijo MOST-Service Civil International ter ob podpori Občine Domžale, Občine Kamnik in Študentskega servisa Domžale organiziral Mednarodni ekološko-raziskovalni delovni tabor »Bistrica 96«. Letošnjega tabora se bo udeležilo 16 dijakov in študentov iz Slovenije in tujine, ter trije mentorji. Tabor bo potekal na območju občin Kamnik in Domžale od 15. avgusta do 30. avgusta 1996. Med taborom bodo udeleženci nastanjeni v Osnovni šoli »27. lulij« v Kamniku, ter v planinski koči na Veliki Planini, zadnjih nekaj dni tabora pa v dislocirani enoti Osnovne šole Rodica v Jaršah. Letošnji program dela na taboru bo naslednji: - Kemijske in mikrobiološke raziskave vode iz reke Kamniške Bistrice ter podtalnice - Čiščenje divjih odlagališč odpadkov na Veliki Planini - Čiščenje divjih odlagališč odpadkov ob bregovih reke Kamniške Bistrice na območju Občine Domžale - Ekološko osveščanje prebivalstva (deljenje letakov, anketiranje) - Priprava končne prireditve s predstavitvijo dela in rezultatov tabora ČE IMATE DOMA ODVEČEN STAR PAPIR - POZOR! Ker bo v okviru tabora izvedena tudi akcija zbiranja starega papirja za reciklažo, bi že ob tej priložnosti radi POZVALI OBČANE, DA ODPADNI PAPIR (ČASOPISI, REVIJE IPD.) V ČASU OD 26. AVGUSTA DO 28. AVGUSTA 1996 DOSTAVIJO PRED DISLOCIRANO ENOTO OSNOVNE SOLE RODICA V JARŠAH (Spodnje Jarše, Šolska ulica 1). študentski k,ub Domža)e Organizacijski odbor tabora SLOVESNO V IHANU Nova freska Sv. Florjana Iz srca do srca Prostovoljno gasilsko društvo Ihan je 13. in 14. julija 1996 povabilo vse krajane z območja, ki ga pokriva, ter vse svoje prijatelje na prijeten konec tedna v Ihan, v okviru katerega so jim v veliki medobčinski sektorski vaji predstavili svojo pripravljenost in strokovno usposobljenost ter se skupaj z njimi poveselili na veliki vrtni veselici z bogatim srečolovom. Še posebej slovesno pa je bilo v nedeljo, ko so odkrili in blagoslovili fresko Sv. Florjana. številni gasilci iz okoliških društev s prapori, narodne noše, predstavniki Občinske gasilske zveze g. Marijan Slat-nar in g. lanez Breceljnik, g. Boštjan Lekan, novi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan ter številni krajani so najprej prisluhnili pozdravnim besedam g. Nandeta Starina, predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Ihan, temu se je z najboljšimi želja*ni za uspešno delo ihanskih gasilcev pridružil tudi g. Slatnar, predsednik OGZ Domžale. Sledilo |e odkritje freske Sv. Florjana; ta bo kot zaščitnik in zavetnik gasilcev odslej vsak dan spremljal ihanske gasilce. Fresko sta naslikala akademski slikar janež Praprotnik ter Franci Orehek, blagoslovil pa jo je ihanski župnik g. Franc Zaplata. Lepo slovesnost je vodil g. Anton Križaj, v prijetnem kulturnem programu pa so sodelovali KOLEDNIKI in učenka Petra. Na slovesnosti so g. ALEŠU LENČKU za marljivo in vestno opravljanje nalog v društvu podelili posebno priznanje, iskreno pa so čestitali tudi učenki MAJI IGREC za odlično napisano nalogo, s katero je predstavila delo mladih gasilcev v društvu. »Življenje ni samo delovni dan, lahko je tudi praznik. Bolje je, da se srečamo na veselici kot na požaru,« so zapisali v svojem povabilu ihanski gasilci. Ti se vsem obiskovalcem, ki so v velikem številu oba dneva prišli na njihovo slovesnost, zahvaljujejo in jih pozdravljajo s tradicionalnim gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. V. »Dajte nam kruha in iger!« so vzklikali ljudje v starem Rimu. Koliko časa je že minilo od takrat, pa vendar ni generacije, ki ne bi čutila enako. Človek potrebuje kruh za preživetje in zabavo za življenje. Srečen je lahko, kdor ima oboje. Vsako zgodovinsko obdobje ni ponujalo obojega vsem. Večji kos kruha in boljše igre so bile od nekdaj namenjene le izbrancem. Vedno so nekje na robu ostajali tisti, ki so si vsaj za trenutek želeli sesti za bogato obloženo mizo in prisluhniti izbranim umetnikom. Zgodovina se ponavlja, čas gre naprej, s seboj pa prinaša vedno kaj novega. Za današnje obdobje je značilna vsesplošna brezposelnost. Ne samo pri nas, tudi drugod po svetu se soočajo s to tegobo modernega časa. Zaradi pospešenega industrijskega razvoja je potrebnih manj delavcev, njihova strokovna struktura se bistveno spreminja. V svetu poznajo različne načine zaposlovanja, s katerimi rešujejo problem brezposelnosti. Delovni čas se v razvitih industrijskih državah krajša, zato ljudem ostaja več prostega časa. Veliko strokovnjakov se zato ukvarja prav z vprašanjem, kako ga preživeti. Eden od načinov je vključevanje ljudi v prostovoljne humanitarne organizacije, ki po svetu delujejo kot nekakšni klubi, kjer se ljudje združujejo, izmenjujejo izkušnje, se zabavajo in pomagajo ljudem, ki se iz različnih vzrokov ne morejo vključevati. To so predvsem skupine, ki delujejo v okviru karitativnih dejavnosti. Nekaj takih oblik poznamo tudi pri nas, vendar je njihova dejavnost še vedno usmerjena predvsem v skrb za fizično preživetje. Tisti, ki skrbijo tudi za duševno rast, prepogosto pozabljajo na ljudi, ki nimajo denarja, da bi prišli na kulturno prireditev ali pa tega ne morejo storiti iz zdravstvenih razlogov. Prav ti ljudje se navadno znajdejo v začaranem krogu vsakodnevnih težav in osamljenosti. Spodbudna beseda in prijazen nasmeh jim dajeta veselje in prineseta upanje v zaskrbljeno in osamljeno srce. V času, ki ga preživljamo, se s težavami soočamo vsi, nekateri z večjimi, drugi z manjšimi. V naglici, ki jo doživljamo vsak dan, pozabljamo, da je med nami veliko ljudi, ki bi jim naš nasmeh veliko pomenil, ki bi jim s prijazno besedo lahko pregnali turobne misli ter jim s svojo pristnostjo in čutom do sočloveka pregnali občutek, da so pozabljeni. Pa vendar: Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali kupiti, ker ima VREDNOTO samo, KADAR CA PODARJAMO. To misel iskreno nosijo v sebi tudi glasbeni umetniki: svetovno znani trobentač iz Mengša Franc Kompare, priljubljeni pevec Alberto Grego-rič in orglar Rok Bohte, ki s svojo pesmijo pričarajo poslušalcem širom po svetu nasmeh na obraz, pa tudi marsikatero solzo ganjenosti v oko. Povsod, kjer se pojavijo, začutijo veselje ljudi, hkrati pa žalost in tesnobo ob misli, da med prisotnimi ni tistih, katerim bi s svojo pesmijo želeli sporočiti, da jih imajo radi. To so predvsem ostareli, ki preživljajo jesen življenja v domovih za starejše občane in invalidne osebe, ki se v različnih domovih in institucijah vključujejo v organizirane oblike dela in življenja. Franc Kompare in Vili Bertok sta se odločila ustanoviti glasbeno skupino, ki bo obiskala te ljudi in vnesla trenutke veselja v njihov vsakdan. Za pomoč in podporo pri tej akciji so prosili Sekcijo za razvedrilo pri Slovenskih krščan-. skih demokratih, saj so že dolgo vedeli, da prav njim ni vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, ki jih ne srečujemo vsak dan, pa vendar so med nami in pričakujejo, da jim bomo dali priznanje za vse tisto, kar so storili za nas, jim povedali, da so enako pomembni in da jih imamo radi. Pri tem so včasih besede okorne in nerodne in ne najdejo poti do srca. Pesem to zmore. Odločitev o akciji, s katero želi slovenska krščanska demokracija ljudem po domovih dokazati, da misli nanje in da želi vnesti v njihovo življenje nekaj dodatne vedrine in topline slovenske pesmi, se je izkazala kot zelo pozitivna. Ni naključje, da se akcija obiskovanja in razveseljevanja ostarelih in invalidnih oseb imenuje: Iz srca do srca. S tem geslom želijo organizator in izvajalci prenesti iskrenost svojih srčnih občutenj preko pesmi v srca poslušalcev. Kdorkoli je prisluhnil izvajalcem ob prireditvi »Iz srca do srca«, ki je potekala v Domu ostarelih v Domžalah v sredo, 26. 6.6 1996 ob 16. uri, se je lahko prepričal v potrebnost in pomembnost takih srečanj s starejšimi, invalidnimi in osamljenimi ljudmi. Ze prvi prešerni zvoki, ki so jih mladi glasbeniki ansambla Marela original izvabili iz svojih instrumentov, so ogreli srca poslušalcev, dlani so kar same hitele v sproščeno in navdušeno ploskanje. Že v naslednjem trenutku je ob mogočnem zvoku trobente poslušalcem zastal dih in zdelo se je, kot da je Franc Kompare izlil svojo dušo v pesem in popeljal poslušalce v svet vznesenosti, spoštovanja in občudovanja. Pa ne za dolgo, saj je Oliver Antauer hitro poskrbel, da so poslušalci skupaj z njim zapeli Miciko in še marsikatero narodno pesem, ki so jo dobro poznali. Že tako veselo razpoloženje je prerastlo v pravo navdušenje ob nastopu Alberta Gregoriča, čigav žametni glas je ob zvokih znanih in popularnih, večno lepih melodij preplavil še tako skrite kotičke src. Navdušenje je bilo popolno in težko je z besedami opisati, kaj čuti srce, ko zasliši Ave Marijo, ki jo ob mogočni spremljavi Franca Kom-pareta občuteno zapoje Alberto Gregorič ali pa takrat, ko se vsi skupaj primejo za roke in zapo-jejo »Mi se imamo radi«. Odziv poslušalcev je bil nepopisen. Veselje se je zrcalilo v njihovih očeh, noge so postale lažje in sledile taktom pe- smi, ki so jih poslušalci poznali še iz mladosti. Organizatorji so tudi sami zaplesali s poslušalci, tiste, ki so priklenjeni na voziček, pa je Alberto v ritmu glasbe popeljal po plesišču. Marsikatera misel je poletela leta nazaj, pred očmi so zaplesali prizori iz mladosti, ustnice so se raztegnile v nasmeh in pregnale misli na sivi vsakdan in na misel, da s starostjo izginejo vsi upi. Še so ostali in vedno se je potruditi, da jih izpolnimo. Kako malo je včasih potrebno za toliko sreče in toliko ljudi je, ki bi jih trenutek pozornosti osrečil tako, kot je poslušalce v Domu starejših občanov v Domžalah. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu so izvajalci ogreli srca poslušalcev in jim zapustili nepozabne spomine ter globoko upanje na skorajšnje ponovno snidenje, še posebej tistim osebam, ki so zaradi starosti in bolezni priklenjene na posteljo. Franc Kompare je ob postelji zaigral nepokretnima Antoniji Sterle, ki je že izpolnila častitljivo starost 100 let in devetde-setletni Pavli Buh. Obe sta solzni od ganjenosti zatrjevali, da kljub visoki starosti česa takega še nista doživeli. Prav tako je bil presrečen tudi Lojze, ki so mu glasbeniki za god zaigrali tisto znano: »Vse najboljše za te!« in ko smo vsi skupaj ob spremljavi glasbenikov zapeli: »Kol'kor kapljic, tol'ko let!« Res jih želimo toliko, pa zdrava in zadovoljna naj bodo, da bomo lahko vsi, ki nam ni vseeno, kako ostareli, invalidi in drugi, ki se počutijo osamljene in odrinjene, preživljajo svoj čas, ob naslednjem srečanju skupaj z njimi zapeli: »Mi se imamo radi!« Težko je zapisati vsa občutja, zato pridite in se prepričajte, kajti podobnih prireditev, kjer bodo sodelovali poleg omenjenih izvajalcev še drugi, bo veliko. Organizator in izvajalci se bodo potrudili, da bodo prišli v vsak kraj, v vsak Dom starejših občanov ali Dom invalidne mladine. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo prireditve tudi na prostem in prav vsakdo, ki ima željo, je dobrodošel kot poslušalec ali kot človek, ki želi glasno in prepričljivo povedati, da je življenje prekratko in da je v njem premalo prostora, da bi lahko hkrati vladala sovraštvo in prijateljstvo, osamljenost in veselje, revščina in bogastvo, poštenje in goljufija. Naj prevlada dobro. Vsi si postavimo ta cilj in ga skušajmo uresničiti. Zapisala: mag. MARGARETA ATELŠEK foto: POLONA LESKOVEC Slovencu_ (Prosto po Prešernovi - Pevcu) Kdo zna razlagat', da politika ni le - umazana! Kdo ve, kako volivci se hude, jeze, prete, besne, trpe: poslanci ko glede na dane se besede - izrode! Kdo uči izbrisat' iz spomina vse nekdanje dni, brezup prihodnjih dni odvzeti spred oči! l/ogni cinični in nihilistični se partiji. Kako zamišljaš si Slovenijo, svobodno in novo, ko vse staro - močno nam stiska plačo in glavo! Strahu ne bo pregnal nam strah - pač pa pogum in up! FRANCE CERAR Domžale /lamnik 23 PRVI KORAKI Turistično informativni center Čeprav naša občina nima posebej atraktivne naravne dediščine, manjka pa ji tudi celovita turistična ponudba kulturne dediščine in razstavnih prostorov, imamo vendarle veliko drobnih naravnih, zgodovinskih in kulturnih biserčkov, saj bi lepo urejeni v nizu privabili marsikaterega obiskovalca, ki nedaleč od mestnih središč išče primerne površine za krajše oglede, možnosti za rekreacijo, ali pa le prijetno preživetje nedeljskega popoldneva. Vse to in še marsikaj je bilo izhodišče komisije za turizem Občine Domžale in novo odprtega Turistično informativnega centra, katerega ena izmed nalog je prav ugotoviti obstoječo ponudbo in oblikovati oz. razviti celovito turistično ponudbo. Druga naloga, ki se že uresničuje, je spodbujati gradnjo privatnih penzionov, s katerimi naj bi občina dobila več prenočitvenih zmogljivosti. Pri tem bi morali izkoristiti tudi doslej neizkoriščene možnosti - oddajanje vikendov na atraktivnih lokacijah v okolici Domžal, v celostno ponudbo vasi pa bi se morale vključiti tudi posamezne bliž- nje kmetije (prehrambeni artikli, domači izdelki, suvenirji, ipd.), pri čemer naj bi posebno skrb v prihodnje namenili prav izobraževanju kadrov in stimulaciji ohranjanja domače obrti. Izkoristiti bi morali nove oblike trženja v turizmu in predstaviti našo celovito ponudbo na tujih trgih in bližnjih turističnih središčih, hkrati pa prenehati z ločevanjem med gostinstvom in turizmom, saj bi morali gostinci prevzeti pobudo za organizacijo prireditev, oblikovanje turističnih programov ipd. Ena izmed nalog TIC je skupni povezani nastopi vseh turističnih subjektov (gostincev, društev, obrtnikov ipd.), hkrati pa v okviru občine organizirati vsaj dve odmevni prireditvi, ki naj bi postali tradicionalni. Poiskati bi morali tudi možnosti ponudbe indu-strijsko-obrtniške dediščine, po kateri so Domžale najbolj prepoznavne, kar lahko pomeni npr. možnosti revitalizacije stare delavnice, žage, mlina ipd., pri tem pa zagotoviti čimvečje sodelovanje vseh krajanov. V občini bi morali bolje izkoristiti neizkoriščene pro- store in sredstva za promocijo turizma. Gostišča bi na menijih predstavljala lokalno turistično ponudbo, postavili in redno urejali naj bi vitrine za oglaševanje, podelili koncesije za vzdrževanje tabel in stebrov, brezplačno naj bi delili brošure za urejanje vitrin ob lokalih ter glede na potrebe pripravili seminarje na to temo. Ena izmed pomembnejših nalog ostaja priprava primernega prospekta, oblikovanje kakovostnih spominkov in razglednice, priprava itine-rarja turističnih poti po Domžalah, izdaja kolesarskega vodnika po občini, pregled skupne ponudbe privatnih pehzionov, priprava koledarja kulturnih in športnih prireditev, ki bi ga primerno posredovali vsem zainteresiranim (ureditev obvestilnih tabel ipd.). Prvi koraki pri uresničenju naštetih akcij so že storjeni, vabimo pa vse zainteresirane, ki imajo pobude in predloge za to, da naša občina postane bolj zanimiva, predvsem pa bolj prepoznavna za domače in tuje obiskovalce, da svoje ideje in predloge posredujejo Komisiji za turizem Občine Domžale, hkrati pa vabimo vse organizatorje različnih prireditev, da že sedaj pričnejo s pripravo programa za leto 1997, saj bo Komisija skušala že za leto 1997 pripraviti KOLEDAR VSEH PRIREDITEV. Povabljeni k sodelovanju! OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOMŽALE Z urejenimi domačijami in vrtovi lepega mesta Z g. Dragom Burja, predsednikom Turističnega društva Domžale, sem se pogovarjala po končanem občnem zboru, na katerem so najbolj urejenim domačijam v mestu podelili posebna priznanja. »Predsedniško funkcijo sem prevzel po sili razmer in prigovarjanju nekaterih turističnih delavcev v mestu, s katerimi si vsi skupaj želimo, da bi turistično društvo prispevalo k bolj urejenemu jn lepšemu mestu,« mi pove za začetek in nato predstavi tri akcije, ki so glavni del programa društva: »Ocenjevanje urejenosti hiš, vrtov in okolice je akcija, ki smo jo že zaključili in je zajela več kot 500 hiš v našem mestu. Posebna šestčlanska komisija si je večkrat ogledala vse hiše in vrtove ter na osnovi pravilnika ocenila urejenost posamezne domačije in njene okolice. Odločitev ni bila lahka, saj je veliko hiš in vrtov, katerih urejenost bi zaslužila vse priznanje. Na koncu smo se ob ponovnem ogledu odločili za podelitev plaket 51 lastnikom hiš in lokalov, hkrati pa smo jim podelili tudi video kaseto o lepotah Slo- Tudi v Domžalah imamo kitajsko resta vrači jo V juliju smo končno tudi v Domžalah dobili kitajsko restavracijo. Da boste prišli v Kitajsko mesto, tako se restavracija imenuje, morate zaviti na Slamnikarsko 1, kjer vas bodo prijazno sprejeli in postregli mojstri kitajske kuhinje. Pričakujejo vas vsak dan od 12.00 - 23.00. (Tekst in foto: D. B.) 1 I 1 I venije in jih tudi tako spodbudili k nadaljnji skrbi za okolico hiš in lokalov, ki bo prispevala tudi k urejenosti mesta v celoti. Vsem prejemnikom plaket čestitam, SLAMNIK pa prosim, da njihova imena in priimke objavi. Hkrati izkoriščam tudi priložnost, da povabim vse prejemnike plaket, ki teh še niso prevzeli, da pokličejo tel. 711-064 oz. 721-572 in se dogovorijo o prevzemu. Z akcijo ocenjevanja urejenosti hiš, vrtov in okolice bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu.« Člani društva ter vsi drugi, ki želijo lepe in čiste Domžale, so sodelovali v spomladanski akciji čiščenja mesta, ob tem pa so posebno skrb namenili ureditvi klopi, ki jih obnavljajo vsako leto, letos so od PE-TROLA, ki se mu za darilo iskreno zahvaljujejo, dobili tri nove klopi. Pregledali so tudi drevesa, okrasno grmičevje, zelenice, okrasna korita v mestu ter sklenili, da jih obnovijo. Tako naj bi jeseni posušena drevesa zamenjala nova, večjo skrb pa naj bi namenili tudi oglasnim panojem. »Naša velika želja je,« pravi g. Burja, »da bi po sedmih letih znova organizirali mažoretke, saj so te pred leti popestrile življenje v mestu. Prvi pogovori z ravnateljico Osnovne šole Domžale so že opravljeni, že sedaj pa vabim dekleta od 9. leta dalje, ki jih to veseli, da se jeseni prijavijo k skupini mažo-retk.« To je le delček aktivnosti društva, ki si prizadeva, da bi bilo naše mesto lepše in bolj urejeno in ob tej priložnosti vabi vse, ki jim ni vseeno, kakšne so Domžale, da se jim pridružite. V. Radomeljski taborniki uspešni na državnem mnogoboju 16. in 17. junija 1996 sta se dve ekipi tabornikov roda Mlinskih kamnov iz Radomelj, udeležili v Slovenski Bistrici državnega mnogoboja za Medvedke in Čebelice, (do četrtega razreda osnovne šole) Na predhodnem območnem mnogoboju v Ihanu, 1. junija letos, sta se ekipi Mrčes in Mačke uvrstili na prvo in drugo mesto. Tako sta radomeljski ekipi premagali vse druge tekmece z domžalskega območja in si pridobili pravico do udeležbe na državnem mnogoboju. Mnogoboj je potekal v lepi naravi okolice Slovenske Bistrice, in sicer v naslednjih tekmovalnih disciplinah: premagovanje ovir, postavljanje in kurjenje og- Mačke, iz roda Mlinskih kamnov Radomlje nja, postavljanje šotora iz šotork, orientacija in lokostrelstvo. Čeprav je rod Mlinskih kamnov maloštevilen, so njegovi predstavniki na obeh mnogobojih dokazali, da so najboljši v domžalskem območju in srednje dobri v državnem merilu. Vsem aktivnim tabornikom bi nam bilo v veselje, če bi se nam z novim šolskim letom pridružilo še več radomeljskih osnovnošolcev in delilo z nami veselje in zadovoljstvo ob stiku z naravo, prijateljstvu in sodelovanju v skupnosti ljubiteljev narave. Naša temeljna usmeritev je spoznavanje narave, načini za preživetje v njej, razvijanje prijateljstva in sodelovanja ter ustvarjalna igra in sprostitev. Vabljeni ste osnovnošolci in vsi, ki ste pripravljeni z dobro voljo in idejami prispevati k oblikovanju in uresničevanju naših ciljev. Veselimo se srečanja z vami. SONJA TOMŠIČ, vodnica Veselo na Kolovcu Na Kolovec v Lovsko kočo sta v članstvo LD Domžale povabila dva novopečenca lovca, kjer je bilo prijateljsko srečanje lovcev. Po uspešno opravljenem lovskem izpitu dveh članov Janeza Pavli in Mirana Peterka sta bila sprejeta kot lovska pripravnika na skupščini leta 1994. V dveh letih pripravništva sta opravila veliko delovnih ur v lovišču v gojitvene namene divjadi, kamor spada izdelava krmišč za razne vrste živali, krmljenje živali, izdelava valilnic za ptice pevke, izdelava visokih prež za opazovanje in štetje divjadi, več ur sta opravila pri lovski koči na Kolovcu. Vestno sta se udeleževala skupnih lovov, kakor tudi predvsem opazovanj narave v spremstvu skrbnih mentorjev, ki sta jima o naravi in živaloslovju marsikaj neznanega povedala in tudi podučila. Opravila sta po dve kinološki in strelski prireditvi, kar je osnovni pogoj pred vpisom na lovski tečaj, ki je potekal v Ljubljani trikrat tedensko po štiri ure od 18. 3. do 22. 4. 96. Po enomesečni pripravi na izpit sta 29. 5. 96 res stopila pred komisijo lovcev, kjer sta potegnila lističe z vprašanji, na katera sta odgovarjala, člani komisij so jima zastavljali podv-prašanja, na katere sta odlično odgovarjala in zato ob zaključku prejela težko pričakovana izpitna dokumenta. Zato sta 24. 6. 96 ob 18. uri pripravila srečanje. Povabilu se je odzvala večina članov. Ob prihodu na prireditev je vsakdo mladima lovcema stisnil desnico, zaželel lovsko pravičnost in dober pogled. Kuharska opravila in Dva vesela lovca člana LD Domžale Janez Pavli in Miran Peterka strežbo sta izvrstno opravila lovca Marinka Za-vašnik in Janez Štele. Za veselo razpoloženje je poskrbel s harmoniko frajtonarico znani godec in lovec Tine Stare; ta je zeleni meh vlekel pozno v noč. Tekst in fotografija S. V. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Dobrodošli v Domžalskem domu na Mali planini Ko se ogreje in skopni sneg po naših gorah in planinah, pride čas za vse ljubitelje plani-narjenja in pravega gorništva. Planine zažarijo v soncu, planinske koče oživijo, na stezah in poteh naših čudovitih planin se srečujejo planinci in obujajo spomine na prehojene planinske poti. Marsikdo v planinah preživi tudi svoj dopust. Le streljaj od našega mesta vse ljubitelje planinarjenja čakajo biseri narave Velika in Mala planina in veriga planin okoli njiju, ki vedno znova presenetijo obiskovalce s svojo lepoto, svežino in prijaznimi bajtarji. Prav v tem koncu pa vse planince čaka tudi DOMŽALSKI DOM na MALI PLANINI pd domžale (I 520m), kamor Planinsko društvo Domžale vabi vse planince, da se v njem osvežijo, potolažijo lačne in žejne želodce, morda pa v domu, ki razpolaga kar z nekaj deset ležišči, preživijo tudi svoj letošnji nepozabni dopust. Do konca septembra bo DOMŽALSKI DOM odprt vse dni v tednu, prijazno osebje pa bo rado ugodilo vašim željam. Informacije o zasedenosti doma lahko dobite tudi po mobitelu 0609 614-142. Pa še na nekaj hi vas radi opozorili: ZADNJO' NEDELJO V AVGUSTU bo pri DOMŽALSKEM DOMU tradicionalno srečanje domžalskih planincev. Ne pozabite nanj! Nasvidenje torej v DOMŽALSKIM DOMU na MAH PLANINI! Lepi razgledi, prijetni sprehodi in stari pastirski stanovi odkrivajo naše korenine, tišino gora in prijetna doživetja v naravi. V. 24 /lamnik Domžale Poročilo CPV Trzin, 1. 6. ob 9.30 je občanka zaprosila enoto CPV za gašenje gozdnega požara, ki se je širil iz gorečega kupa lesnih odpadkov, saj je brezvestni delavec ognjene zublje pustil in odšel neznano-kam. Gasilci, ki so prispeli na pomoč, so ogenj pogasili z vodo. Količevo, 1. 6. ob 13.35 je varnostnik Papirnice Količevo Sarrio preko UKV gasilske radio zveze obvestil gasilce o požaru, ki je izbruhnil po opravljenem delu v skladišču papirja na viličarju kleščarju Boss - H 70. Ob prihodu gasilcev je bil ogenj že lokaliziran, saj so takoj začeli z gašenjem prisotni delavci, ki so porabili kar nekaj ročnih gasilnih aparatov na prah, nato so gasilci viličar izvlekli na dvorišče, kjer so ogenj dokončno pogasili. Mengeš, 3. 6. ob 10.35 je občanka Zadružniške ulice obvestila gasilce, da v strnjenem naselju gori mizarska delavnica, zato so odšli z dvema kombiniranima voziloma in preko pozivnikov aktivirani mengeški prostovoljni gasilci, ki so odhiteli na isto lokacijo. Pred prihodom gasilcev na kraj so delavci z ročnimi gasilnimi aparati pogasili ogenj 25. junija ob 14.35 je iz neznanega vzroka prišlo do silovitega trčenja, kjer je voznik ostal vkleščen med pločevino, rešili so ga šele gasilci Viličar kleščar, ki se je vžgal po končanem delu v papirnici Sario 1. junija ob 13.35. Nagradna šahovska problema V poletni številki Slamnika objavljamo tokrat dva šahovska problema, ki vam bosta »ohladila« glavo v vročih poletnih dneh. Sestavil ju je Domžalčan Janez Nastran, eden najboljših slovenskih problemistov. Prvi potezi obeh problemov sta tudi njuni rešitvi. Pošljite ju na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska cesta 69, Domžale, s pripisom: Za rubriko Na črno-belih poljih. Vaše rešitve pričakujemo do 25. avgusta, trije uspešni in izžrebani reševalci obeh šahovskih problemov pa prejmejo od urednika rubrike lepo knjižno (o šahu) nagrado. BOGDAN OSOLIN JANEZ NASTRAN Mat-pat 31. 12. 1995 Martin, Slovaška Mat v 2 potezah JANEZ NASTRAN Hlas ludu 11. 4. 1996 Bratislava, Slovaška Mat v 2 potezah § H Šahovska novica Domžale: V juniju je na rednih petkovih hitropoteznih šahovskih turnirjih mojstrski kandidat Bogdan Osolin zbral 29 točk in dosegel četrto skupno (mesečno) zmago. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Artur Jack (I. kat), in Boris Skok (MK) s 26.5 točke. Sledijo jim: V. Janjič 26 točk, P. Zupančič 17 točk, F. Zupane 15,5 točke itn. Na štirih junijskih šahovskih turnirjih je sodelovalo 14 šahistov. Turnirje je vodil Peter Zupančič. Lepo povabljeni na hitropotezne šahovske turnirje, ki so vsak petek ob 19. uri v šahovski sobi Balinarskega društva Domžale. B. O. v odvodnem jašku lakirne kabine. Zato so gasilci opravili temeljit pregled, mengeški gasilci so prevzeli požarno stražo. Imovica, 3. 6. ob 18.30 je občan po telefonu sporočil gasilcem v Centru požarne varnosti Domžale, da v Imovici 1 gori večji gospodarski kompleks. Takoj so odšle intervencijske enote z dvema kombiniranima voziloma na kraj dogodka, kjer so se gasilci spoprijeli z uničujočimi ognjenimi zublji, ki so sikali iz ostrešja. Na pomoč so priskočili še prostovoljni gasilci iz okoliških društev Pre-voje, Domžale, Mengeš, Vir, Dob, Lukovica, Loka in Ihan, vse skupaj okrog sedemdeset gasilcev, ki sp ogenj pogasili v nekaj več kot eni uri. Domači in vaš-čani so iz hleva rešili večje število govedi in traktor s pripeto prikolico za seno. Popolno je uničeno celo ostrešje na poslopju v izmeri 32 x 10 m, puhalnik za seno, mešalnik sena, šrotar, miksar, samokolnica, ciza, preko 2 m1 žaganega lesa, približno 200 kg koruze v storžih in 131 sena. Po prvi nestrokovni oceni je lastnik K. O. oškodovan za preko deset milijonov tolarjev, vzrok požara še ni dokončno znan. Mengeš, 10. 6. ob 16. jO so domžalski policisti napotili gasilce CPV na lokalno cesto Trzin - Mengeš, kjer je bilo po cestišču raztreseno približno 5 m1 sena, ki ga je bilo potrebno odstraniti s cestišča. Vso površino so še oprali z vodnimi curki. Domžale, 1 3. 6. 18.15 je hišni svet iz Kamniške 11 zaprosil gasilce za črpanje vode iz kletnih prostorov; to so gasilci tudi hitro opravili, potem so očistili tudi odtočne jaške in preostanek vode je odtekel v kanalizacijo. Vir, 13. 6. ob 20.05 je lastnik trgovine Žolna zaprosil za demontažo reklamne table, ki je bila slabo montirana ravno nad pločnikom, kjer hodijo pešci. Da je ne bi kdo nepričakovano skupil kar z vrha po glavi, so gasilci to delo takoj opravili. Domžale, 14. 6. ob 16.53 so domžalski policisti napotili gasilce v križišče k Cestnemu podjetju, kjer so verižno trčila štiri vozila, zato je bilo potrebno oljne madeže in bencin pobrati s praškom kemsorb in vozišče oprati z vodnimi curki. Spodnje loke, 21. 6. ob 22.40 so gasilci odšli na poziv domžalskih gasilcev 30. junija ob 7.20 se je v Domžalah med obratovanjem vžgal pralno-sušilni stroj Candv Imovica 3. junija ob 18.30 je zagorelo na večjem gospodarskem objektu na magistralno cesto M-10, kjer je bila prometna nezgoda med dvema voziloma avstrijske in ljubljanske registracije; tam je bilo potrebno razsvetliti teren, izvleči eno vozilo iz jarka in očistiti cestišče mastnih madežev. Trzin, 25. 6. ob 14.35 so policisti gasilce napotili na prometno nesrečo med Trzinom in Mengšem, kjer je voznik vozila Fiat 126 p nenadoma zavil levo in trčil v Škodo Favorit. V prvoime-novanem vozilu je bil voznik težje ranjen in vkleščen med pločevino, zato so ga iz objema pločevine rešili s pomočjo^ hidravličnega reševalnega orodja, potem so vozilo Fiat 126 p odstranili z vozišča, očistili oljne madeže in oprali z vodo. Domžale, 30. 6. ob 7.20 je občanka iz. ulice Tabor zaprosila enoto CPV za gašenje ognja v pralno sušilnem stroju Candv, ki se je vžgal med obratovanjem med pri sušenju perila. Gasilci so na kraju sneli zgornji pokrov in ogenj pogasili z vodo, potem pa popolnoma uničen stroj odnesli na dvorišče. Na poziv policistov so gasilci opravili še pet čiščenj cestišč po prometnih nezgodah, trikrat izčrpavali vodo in čistili zamašene in nepravilno izdelane kanalizacijske odvode, opravili so še nekaj odpiranj vrat stanovanj in enega na osebnem vozilu R-21. Tekst in fotografije VIKTOR SVETLIN (CPV) 70 let PGD Studenec Prostovoljno gasilsko društvo Studenec letos praznuje 70-letnico delovanja. Začetek delovanja sega v leto 1926, ko so tedanji napredni gospodarji iz Studenca, Škoc-jana, Brezja, Goričice, po nekajletnih pripravah na ustanovnem občnem zboru dne 8. junija 1926 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Studenec, in sicer iz potrebe po bolj organizirani in hitrejši pomoči ob požarih, ki so bili v tem času dokaj pogosti. Med glavnimi pobudniki ustanovitve Gasilskega društva so bili Franc Vehovec, Pavle Jeretina, Anton Stražar, Tomaž Svetlin, Anton Cerar, Franc Kovač in drugi. Žal so danes vsi ustanovni člani že pokojni. Takoj po ustanovitvi so ustanovitelji začeli z zbiranjem sredstev za nabavo potrebne gasilske opreme in že leta 1928 kupili prvo motorno brizgalno češke izdelave, v letu 1929 pa so slovesno odprli gasilski dom. Leta 1938 so kupili voz za prevoz gasilske opreme, seveda za konjsko vprego. Kmalu po vojni pa so gasilci kupili rabljen avtomobil, ki pa za potrebe gasilstva ni bil ravno najbolj primeren, vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni šlo drugače. Ker je bila stara motorna brizgalna dotrajana in kljub stalnim popravilom praktično neuporabna, so studenški gasilci v letu 1973 uspeli zbrati toliko sredstev, da so nabavili novo sodobno črpalko Rosen-bauer. Ker pa stari avto že dolgo ni več služil namenu, so leta 1978 uspeli nabaviti novo gasilsko vozilo znamke IMV. Ves čas obstoja društva je le-to aktivno delovalo, tako pri gašenju požarov, kot tudi v primeru naravnih nesreč, predvsem poplav, ki so bile na tem področju včasih precej pogoste. Ves čas je društvo posvečalo veliko pozornosti izobraževanju in usposabljanju članov. Redno so se udeleževali gasilskih tekmovanj in vaj. Za finančna sredstva je moralo društvo v veliki meri skrbeti samo, in sicer z organizacijo prireditev - gasilskih veselic, ki so bile znane daleč naokrog. Geslo »Bližnjemu v pomoč!«, ki so ga ob odprtju gasilskega doma razpeli nad vrati, je pri studenških gasilcih vedno veljalo in še velja. Sedemdeseto obletnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva so studenški gasilci slovesno praznovali. Praznovanje se je začelo v soboto, 8. junija s sektorsko vajo na Studencu, v kateri je sodelovalo okrog 50 gasilcev iz okoliških gasilskih društev in CPV, ki je vajo tudi vodil. Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo, 9. junija, ko so namenu izročili novo sodobno gasilno vozilo znamke Mercedes. Novo vozilo je blagoslovil kaplan g. Jože Tomšič, krstila pa sta ga botra, županja ga. Cveta Zalokar Oražem in g. Marjan Jančar. Proslave so se udeležili predstavniki Gasilske zveze Domžale ter gasilci okoliških gasilskih društev s prapori ter številni krajani. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja najstarejšim članom društva za dolgoletno sodelovanje. Po proslavi so gasilci priredili tradicionalno vrtno veselico z bogatim srečolovom. Vozilo Mercedes 410, kupljeno kot kombi furgon, je bilo v gasilno vozilo predelano v podjetju AS - BUS d.o.o. v Domžalah. Nabavna cena vozila, vključno s predelavo je cca 55.000 DEM. Dobršen del sredstev za nabavo vozila so gasilci zbrali sami, druga pa so prispevali Gasilska zveza Domžale, Krajevna skupnost Krtina, Republiška uprava za zaščito in reševanje, Občina Domžale, nemajhen del pa so prispevali krajani okoliških vasi v nabiralni akciji. Da pa bo vozilo popolno opremljeno, bo potrebno nabaviti še nekaj opreme, kot so: lestev, cevni mostovi, reflektorji, dihalni aparati in drugo. Novo gasilno vozilo je velika pridobitev za studenške gasilce, hkrati pa tudi obveza in spodbuda, zlasti za mlade, za nadaljnje vestno in požrtvovalno delo v Gasilskem društvu in gasilstvu nasploh. TEKST: K. M., FOTO: S. V. Naše živali v poletni vročini Neštete žalostne zgodbe o živalih so resno opozorilo človeku. Kot društvo proti mučenju živali smo dolžni opozoriti občane, da so kot gospodarji - lastniki živali zanje dolžni tudi skrbeti, to je osnovna morala in občutek odgovornosti do živega bitja. Lahko bi navajali vsakodnevne dokaze, koliko trpljenja morajo prenašati živali zaradi hude vročine. Poletje je tu. Zato prosimo in opozarjamo ne zanemarjajte svojih živali, zagotovite jim poleg hrane dosti neoporečne sveže pitne vode - zagotovite jim ustrezne higi- enske razmere za dobro počutje v bivalnih prostorih (prezračevanje). Ne zanemarite bolnih živali, zagotovite jim pravočasno veterinarsko pomoč. Opozarjamo! Vsako nasprotno ravnanje je mučenje živali in je kaznivo. Nič koliko očividcev se obrača na naše društvo s prošnjo, naj posredujemo glede nehumanega odnosa do psov (in tudi drugih živali), naj bo to na podeželju ali v stanovanjskih naseljih. Ponovno opozarjamo, pes ne sme trpeti zaradi lastnikove malomarnosti in krutosti, kajti tudi on je živo bitje, ki čuti bolečino kot človek. Osnovne zahteve za naše prijatelje - pse: - suho zavetje, senco poleti (uta psu primerno velika); - izdaten obrok zdrave hrane (mladičke hranimo do enega leta starosti večkrat na dan); - vedno dovolj sveže, čiste pitne vode; - veriga naj bo dolga od 3 do 4 metre z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti; - če biva pes v pesjaku, naj ta ne bo premajhen - 3 x 4 metre. Spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, naj se sprosti. Kako hvaležen vam bo! Tudi psi v stanovanjih potrebujejo dosti vsakodnevnega gibanja. Ne puščajte ga ves dan samega v zaprtih prostorih, brez zadostnega zraka, hrane in vode. Pogosto se zgodi, da se ljudje živali naveličajo in jih kar zavržejo. Takšno početje ni vredno človeka. Bodimo vendar kulturni ljudje in ne mučimo živali! ŠTEFKA KURENT Domžale /lamnik 25 Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili. Pisem bralcev, ki bodo daljša od i2 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne bomo mogli objaviti. Spoštovana gospa urednica Dada Brejc najprej se Vam zahvaljujem, da ste me v zadnji številki Slamnika izbrali za glavno temo vaše cenjene rubrike ODSEVI in me v njej dodobra obdelali. Pohvalno je, da ste se v njej s kritično besedo končno obrnili na domžalske teme in se me lotili z vrsto obtožb, saj zaradi yaše nepristranskosti in splošno znane objektivnosti mnogi drugi občinski funkcionarji, zlasti seveda spomladanski, nikoli ne bodo deležni te časti. So pač sveti, nezmotljivi, načelni, edini pošteni in moralni. Vesela sem tudi, ker mi je bila s tem dana edinstvena priložnost, da pridem na prve strani glasila občine Domžale, saj za Vas drugače skoraj ne obstajam. V vašem članku, ki bi ga lahko uvrstili med novinarsko zvrst pamflet (gl. Slovar tujk — fig. sramotilni spis), mi očitate dve hudi kršitvi in eno mani hudo. Za obe hujši ne obstajajo prav nikakršni dokazi za obtoževanje. Pri tem se človek sprašuje, ali niso stare »zdrave sile« skrite kje drugje, saj je v demokraciji znano, da človek ni kriv, dokler se mu krivda ne dokaže. 1. Planiranje presežkov proračuna je v 11. členu Odloka o proračunu Občine Domžale predvideno, edini pogoj za to je, da se pri tem ohranja realna vrednost, da so plasirani varno (torej, da preverimo zanesljivost) in ■da zaradi tega ni ogrožena likvidnost proračuna. Med letom se takšni presežki pojavljajo in večino teh sredstev (95%) vežemo kot depozit pri bankah. Manjši del pa je bil v letu 1995 plasiran tudi nekaterim domžalskim podjetjem in obrtnikom, ki so se na nas obrnili s pismeno prošnjo, da jim pomagamo pri premagovanju likvidnostnih težav ali ob večjih naložbah oz. investicijah. Na ta način skušamo tudi pomagati pri tako opevani pomoči gospodarstvu in podjetništvu. Vse je bilo ustrezno zavarovano, obresti pa v celoti plačane. Naj ob tem povem, da smo Ministrstvo za finance pisno in večkrat ustno (urgence) prosili za mnenje, vendar ga do danes še nismo dobili, pri čemer krivde za to ne morete pripisati občinski upravi. Naj ob tem povem, da je bilo tovrstno posojanje denarja praksa tudi v prejšnjih obdobjih in to tudi takrat, ko je Izvršni svet občine Domžale vodil član vaše stranke. Po naši oceni to ni kršenje nobenega odloka ali zakona, ob tem pa tudi ni prihajalo do nevestnega ali malomarnega razpolaganja z družbenimi sredstvi. 2. Pravite tudi, da je bila v času pred volitvami v svete krajevnih skupnosti očitno kršena volilna zakonodaja in to v tistem delu, ki govori o volilnem molku. Organizator odprtja ceste v Dobu ni bila nobena stranka in nihče od kandidatov v času volilnega molka ni bil omenjen z imenom in priimkom. Če je bila kršitev (po vaše) tako očitna, potem boste morali to dokazati. Treba je povedati, da je to področje urejeno s posebnim zakonom in da je potrebno za dokazovanje vaše trditve sprožiti ustrezne postopke pred pristojnimi sodnimi organi. Za slabe volilne rezultate pa je seveda najlažje obtožiti druge, težje pa se je ozreti vase in se vprašati, ali ni morda del krivde tudi kje drugje in vsega le ni kriva županja. 3. O moji udeležbi na strokovni ekskurziji na Švedskem pa tole. Vem, da vas nikoli, ampak prav nikoli, ne bom mogla prepričati, da je bila smiselna in koristna. Menim namreč, da se je treba ozreti v Evropo, prenesti njihove izkušnje v naš prostor in v tem smislu je Švedska s svojo urejenostjo predšolske vzgoje lahko vzor drugim in se pri njih veliko naučimo. Zato mislim, da tam nismo le zapravljali občinskega denarja, pač pa nabirali izkušnje in znanje za projekt uvajanja devetletnega šolanja, pred katerim smo in se nanj pripravljamo tudi v Sloveniji. Če pa smo že načelni, potem bi bilo pošteno čisto in samo iz načelnih vzrokov vprašati tudi o smiselnosti obiska v Ameriki bivšega predsednika Izvršnega sveta g. Tomaža Štebeta, člana vaše stranke, in to v zadnjem mesecu mandata (december 1994) ter o načinu pokrivanja stroškov zanj. Moje mnenje sicer je in ostaja, da je prav, da se vodilni občinski delavci ozremo v svet in iz njega v našo občino prenesemo tisto, kar je tam dobro in primemo urejeno. Zaplankana in vase zagledana uprava težko pripravlja dobre in sodobne rešitve! Seveda pa se pri tem ne sme pretiravati in je treba dobro premisliti, kam in zakaj kdo odhaja. Trdite tudi, da naslovni škof g. Vekoslav Grmič »grmi zoper spravo«. Na njegovem srečanju z njim v Jaršah vas nisem opazila med obiskovalci in očitno so vas o tem napačno informirali. Seveda to tudi razumem, saj je novinar Slamnika zapisal, da je bilo vzdušje zelo megleno in očitno mu je megla tudi zamašila ušesa. Na provokativna in celo nesramna izzivanja ter vprašanja je škof Grmič odgovoril mirno, dostojanstveno in pomirjujoče, a očitno »dvema mladeničema, ki ju je zanašalo v desno« to ni bilo všeč in ju ni moglo zadovoljiti. Vseskozi pa je pozival na spravo in ob tem poudaril, da papežev obisk ni bil dovolj izkoriščen v te namene, saj je bil velika priložnost za pomiritev Slovencev. Zato pa je krivil zlasti vodstvo slovenske Cerkve. Pri tem mislim, da ima vso pravico, da javno pove svoje mnenje, četudi to nekaterim ni in ne bo všeč. Spoštovana gospa Dada Brejc. V Odsevih pravite, da se ljudje bojijo govoriti z vami in se obračajo stran od vas. Vsega tega naj bi bili krivi drugi. Celo hodniki in tanke stene ter strah v ljudeh, da bodo slabo zapisani. To težko komentiram, čeprav sama teh izkušenj nimam. Poznam pa pregovor, ki pravi: kar seješ, to žanješ in morda bi se vendarle tudi v vašem primeru morali vprašati, kaj sejete vi, da je žetev tako klavrna in ste soočeni s tolikimi grožnjami in neprijaznostjo. Krivdo moramo vedno iskati najprej pri sebi in v svojih dejanjih, drugi pa so ponavadi le odsev in odmev na naša dejanja in ravnanja. CVETA ZALOKAR ORA-ŽEM, županja Pripis urednice Zaradi nekaterih netočnosti v pismu županje dajem nekaj pojasnil in vprašanj: 1. Niti v zakonu o lokalni samoupravi niti v statutu občine Domžale ni določeno, da bi občina lahko posojala denar. Plasiranje prostih proračunskih sredstev za posojila »gospodarstvu in podjetništvu« v proračunu za leto 1995 ni bilo predvideno, prav tako niso bili do- ločeni kriteriji za delitev posojil niti obrestne mere. Posojila so presegala tudi limit 500.000 SIT, kar pomeni, da ste prekoračili svoja pooblastila. Povsem jasno je, da se proračunska sredstva lahko delijo le na podlagi razpisa in skladno z odlokom. Na kakšni pravni podlagi ste, spoštovana ga. županja, odločali o posojanju proračunskih sredstev, kdo je odločal o delitvi posojil, ali so že vsi posojilojemalci denar vrnili? Ali so bili tudi drugi podjetniki v Domžalah seznanjeni z možnostjo pridobivanja ugodnejših posojil »na občini«? Da pa ministrstvo za finance še ni odgovorilo na vaše pismo pa ni presenetljivo, saj ga vodi Mitja Gaspari. Vrana vrani ne izkljuje oči. 2. Tomaž Štebe je bil v času, ko je bil predsednik IS v Domžalah, član Narodnih demokratov in ne član SDSS. 3. Po zakonu ni dovoljena nikakršna promocijska aktivnost kandidatov 24 ur pred volitvami. V Dobu pa ste ravno vi ob otvoritvi ceste omenjali zasluge predsednika KS, ki je bil tudi kandidat na volitvah. Kakšne promocije so bili deležni drugi kandidati, pa vas ne zanima. Določbe o sankcijah zoper kršitelje in o postopku pritožbe so nepopolne in nejasne. V takšnih razmerah bi zato pričakovali, da bi vsaj tisti, ki naj bi skrbeli za zakonitost, ravnali etično. Tako pa je vaše ravnanje spet dvolično. Kadar vam ustreza, se sklicujete na zakon, kadar pa ne, pa zadostuje praksa itd. 4. Davkop/ačev,i/< 1 imamo pravico vprašati, kako se porabljajo proračunska sredstva, pristojni pa so dolžni odgovoriti, saj je Slovenija demokratična država. Vi pa vsako vprašanje štejete kot napad na vas ali vašo funkcijo. V primeru vašega potovanja na Švedsko je občinski svetnik B. Osolin zastavil vrsto vprašanj, vaši odgovori pa so bili očitno nepopolni, saj je svetnik zahteval, da v celoti odgovorite na zastavljena vprašanja. Čemu se izmikate odgovorom? Med drugim je do- volj zgovorno tudi vaše neprestano ponavljanje primerjav v smislu, »nič hudega, če ravnam nezakonito, saj drugi tudi.« Žalostna je podoba javnega delavca, ki tako ravna. 5. Ker se pritožujete, da vam v Slamniku ne namenjamo dovolj pozornosti, naj javnosti povem, da iz meseca v mesec v uredništvo Slamnika pošiljate vedno več fotografij, na katerih se rokujete, govorite ali preprosto stojite. Najbrž boste soglašali z mano, da bi bilo neokusno, če bi vsakič objavili prav vse vaše govore in fotografije. V prejšnji številki Slamnika se lahko vidite na štirih fotografijah, v tej številki na petih. Če je to dovolj ali premalo, naj povedo bralci. Nenazadnje pa vas lahko občani občudujejo vsakih štirinajst dni v Domžalskih novicah. Urednica ALI JE LETO 1996 RES NEUGLEDNO? Razmišljanje ob peti obletnici slovenske osamosvojitve Naši politiki, ne samo da je včasih molk zanje zlato, le redko postavljajo stražo pred vrata svojih ust. Ne vem, zakaj naj bi bilo leto 1996 neugledno, kar trdijo nekateri politiki. Raje naj bi razmislili o ogroženosti slovemfcoga /«■-zika, o dovolj ali ne dovolj močnih regijah v Sloveniji, o preveč ah premalo odprtih mejah v Sloveniji, o vstopanju v Evropsko unijo... in domžalski politiki o medsebojnem sožitju. In če naj bi bilo leto 1996 res neugledno, je treba morda najprej potipati bolj ali manj neusklajeno delovanje med SKD in LDS, tako na državni kakor na občinski ravni, tudi domžalski, ne zanemarjajoč opozicijo in zunajparlamen-tarne stranke. In kar ni nepomembno: zavedati se moramo, da je pravzaprav Slovenija edina dežela kriminala, a brez kriminalcev, Znan glas, znan obraz med nami V začetku maja je bilo vreme še zelo neprijetno. Ni kazalo na lep vikend. Kljub temu se je na jasi pred krumperškim gozdom pričelo tekmovanje v preskakovanju ovir. Obiskovalce je po mikrofonu pozdravil prijeten žameten glas. »Kot prava profesionalka,« sem pomislila. Želela sem se seznaniti z njo. Bila je res tista »prava« napovedovalka - Metka Šišernik-Baloh. Nič več vas nc srečujemo na televizijskih zaslonih. Po 27-tih letih dela od jutra do noči, ko ni bilo ne rojstnih dni ne praznikov, se prav prilive umirjen posel. Delam kot strokovna sodelavka na TV Slovenija, kjer pokrivam kulturno-umetniški program, zastopam interese nacionalne TV... Tu pa sem kot velika ljubiteljica živali. Pred leti sem si za rojstni dan kupila jahalni tečaj na Krurru perku. S konjem sva takoj vzpostavila prijeten odnos. Ob koncu tečaja pa me je vendar zelo presenetil. Vrgel me je s sedla in bila sem užaljena. Obsedela sem na tleh. Prišel je k meni, me uščipnil, kot bi hotel reči - no, sedaj si pravi jahač. Vstani, greva. lme+9 sem tudi psa in pa papagaja Čičija, ki me je vselej pozdravil, ko sem bila še na pragu: »Živijo, Metka!« Verjetno vas je doma čakal še kdo. Vselej sem bila presrečna, ko sem zopet zagledala hčer Zalo. Zelo dobri prijateljici sva. Dve uri dnevno sva si vzeli kljub moji pogosti odsotnosti. Vselej sva si imeli dovolj povedati. Zelo sem pazila, da ji nisem nikdar vsiljevala svojega mnenja. Pravica vsakega otroka je, da sam odloča o svojem uporništvu. Tako sem ji dala samo vedeti, da sem ji na razpolago, če me potrebuje. Že kot dijakinja je bila veliko v Angliji in nasploh v tujini. Študirala je latinščino. Sedaj je že profesorica na univerzi. Veliko obveznosti ima, prav kot pred leti. So tudi vas starši zaposlovali tako zelo, da niste imeli časa za neumnosti? Moje otroštvo je bilo res lepo. Tako rada se ga spominjam. Tudi sama sem imela otroštvo zapolnjeno z aktivnostmi, kar je ostalo prostega časa, sem se »šla« napovedovalko. Starša sta pred kratkim praznovala 54. obletnico poroke. Trije otroci smo. Mama je bila zdravnica, pa vendar je imel oče glavno in odločilno besedo pri vsem. Mama mu je le tiho sledila, nas vzgajala, skrbela za to, da smo bili čisti in siti. Nobene emancipacije ni bilo čutiti, vendar pa je bil tudi oče zelo spoštljiv do nje. Osebno sem prepričana, da borba za ženske pravice slabo vpliva na odnos med partnerjema in ni temelj za topel dom, ki ga otroci tako zelo potrebujejo. Res je tudi, da ima večina današnjih mož neprimeren odnos do svoje partnerke, zelo egoistični so moški. Vse to se žal kaže na otrocih. Verjetno vas zgolj otroško igranje napovedovalke ni pripeljalo pred televizijske ekrane f Udeležila sem se avdicije. Izmed 450 kandidatov so nas izbrali le štiri. Boj je bil torej hud. Izbrana je bila tudi sedanja urednica otroškega programa ga. Irena Struna Arko. Ostalih dveh izbrank se ne spominjam, saj sta se kaj kmalu odločili za bolje plačan posel. Vi sle vztrajali... Veliko mi je pomenilo, da so mi ljudje zaupali, me spoštovali. Resnično sem se razdajala. Nikdar ne bom pozabila, ko sem v dneh osamosvojitve Slovenije poročala o dogodkih v Vukovarju. Sredi govora mi je na nos priletela velika muha. Koncentracijo sem imela tako usmerjeno v tekst, da si nisem mogla dovoliti giba, da bi jo odgnala. Ob vrinjenem kadru se mi jo je uspelo otresti. Ko sem bila zopet vidna na ekranu, se je muha vrnila. Nadaljevala sem z novicami z muho na istem mestu kot prej. Čakala sem odmev na dogodek. Veliko gledalcev je bilo prepričanih, da je bila muha na njihovem ekranu. Torej sem bila dovolj prepričljiva, kajne? Radi sprašujemo za nasvete. Kakšnega bi nam dali, da bi bili v katerem koli poklicu uspešni, prepričljivi in spoštovani f Osnova sta poštenost in moralnost. To zmorem in vselej tudi zahtevam od drugih. Tega v naši družbi manjka in to me žalosti. Če bi zmogli ti dve vrlini, bi imeli moč za 21. stoletje. Materialna osnova, za katero se pehamo, je žal nepomembna. Pomemben je tudi oseben odnos do sebe, svojega oblačenja in urejenosti nasploh. Meni barve pri tem veliko pomenijo. Sonce in svetloba sta pozitivni sporočili fotografije in ostale predmete v umirjenih odtenkih kardinalske barve. To ni vijolična barva. To je čisto nekaj drugega. To je moja barva življenja in svetlosti. Je odsev emocije in karakterja, je moj dom in moja duša. DARINKA CRUM 26 /lamnik Domžale kar pa dejansko »prispeva« ne samo k neuglednosti leta 1996, ampak sedanjega časa nasploh. Čas prihaja iz prihodnosti preko sedanjosti, ki ne obstaja in sega v preteklost, ki je prenehala obstajati. Zato naj bi se raje ukvarjali z aktualnimi problemi, s socialno in pravno državo ..., kakor da bi se le preveč ukvarjali s preteklostjo, ki seveda poganja še danes. Pol stoletja smo uradno živeli brez Boga; kjer pa Boga ni, pa tudi greha ni in zato smo danes prišli tako daleč, da smo zaznamovani s krizo etike in morale, kar je večkrat poudaril ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in kar ne moremo spremeniti čez noč. Vse to pa seveda niti najmanj ne pomeni, da so neverujoči »po pravilu« nemoralni, kar je samo po sebi razumljivo, ali naj bi vsaj bilo, ali pa vsi verujoči »po pravilu« moralni. Molk je lahko tudi zločin, zato v Sloveniji nikoli ne bi smel biti zlato, ker sicer zatiskamo oči tudi pred lastnimi napakami in demokracija prehaja v svoje nasprotje. Da leto 1996 le ni »tako neugledno«, je opozorila skrbno pripravljena proslava, domžalska proslava ob 5. obletnici osamosvojitve Slovenije v Dobu in Gorjuši. Prihajajo mi na misel besede nekega filozofa: »Življenje je tema, razen tam, kjer je zagon; in vsak zagon je slep, razen tam, kjer je znanje; in vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo; in vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je LJUBEZEN«. In veliko te ljubezni je bilo čutiti na domžalski proslavi, začenši s sv. mašo za domovino in nato je sledil blagoslov pomnika ob 5. obletnici slovenske osamosvojitve in kulturnim programom na Močilniku. Slavnostni govornik dr. MIHA BREJC je z velikimi, a preprostimi besedami, tako da ga je lahko vsakdo razumel, kar naj bi bil smoter vsakega govora, opisal v. 11. junija se je Bojan Kos iz Moravč skupaj s svojo spremljevalno ekipo odpravil v obmorsko mesto Genova v Italijo. Sledile so številne organizacijske priprave v zvezi z avtomobilom, možnostmi komunikacije z organizacijskim centrom in priročnikom, ki je bil pisan v italijanskem jeziku. Organizatorji so bili nepopustljivi, zato so se morali izredno potruditi, da so bili sprejeti kot tekmovalna ekipa. 13. junija ob 10.15 uri se je Bojan s startno številko 13 zapeljal na prvi kilometer tekmovalne poti. Imel je izjemno voljo, da prevozi vseh 1663 km, obenem pa se je zavedal, da verjetno pot ne bo lahka, pač pa bo zahtevala ogromno moči in energije. Poleg tega pa je bilo ob njem še ostalih 47 izjemno dobrih kolesarjev, katerih cilj je bil enak. Že po 200 km je imel veliko prednost, kar je še pospešilo in povečalo njegovo voljo in željo, da premaga vseh 1663 km. Njegova spremljevalna ekipa je zelo budno pazila nanj in ga vzpodbujala. slovensko osamosvojitveno pot. Na Gorjuši pa je županja CVETA ZALOKAR ORAŽEM ob omenjanju velikih slovenskih ustvarjalcev spregovorila o veličini slovenskega naroda. Dogajanje na Gorjuši so popestrili ognjemeti in bilo je, morda še najbolj pri mladini, razločno videti, da se nekaj dogaja, da to ni bil navaden večer. Urednica Slamnika DADA BREJC pa je zadnjo številko Slamnika opremila s čudovitimi fotografijami, nekaj jih je napravila tudi sama, ki zgovorno pričajo o, človek bi rekel, meditativni proslavi. Naj Bog bla-goslavja naš trud in naše delo, da bo obrodilo bogate sadove, ne samo za domžalsko in sosednje občine, marveč za vso Slovenijo. IVAN KEPIC Šumberk, ti moj vsakdanji! Mislim, da se ne bom čisto nič zmotila, če napišem tole; lani v decembru, trinajstega je bilo, so se pod težo snega podrla drevesa na potko, ki pod Šumberkom ob Bistrici pelje proti sotočju z Račo. Tako že dobrega pol leta plezam, lovim ravnotežje in si krepim mišice nog, tudi prav, boste rekli nekateri. In res je tako, prav imate! Res pa je tudi to, da je to edina potka, ki vodi ob šumenju reke naprej ob Rači v svet pod Krumperkom. Po tisti lepi asfaltni cesti, ki je postala tek-movališče v hitrosti in spretnosti mladcev za volanom, investitorji in izvajalci niso mislili na pešce in zato verjetno ni pločnika, res ni varno hoditi niti podnevi, kaj šele v mraku. Saj nikoli ne veš, ali te bo kdo povozil iz malomarnosti ali pa zaradi lastne zabave, ki jo nudi brezplačno tudi svojim otrokom; saj je res smešno, ko voznik ne ve, »ali bo baba odskočila« pravočasno ali ne. Do se- Bojan je s krajšimi počitki kolesaril vse do 5. ure zjutraj. Spanec je bil kratek, nato pa hitro nazaj na kolo. Sledilo je mnogo težkih vzponov in spustov, kratkih in prekratkih počitkov. Po treh dneh in devetih urah ob 19.15 uri ter 9000 višinskih metrih in 1663 prevoženih kilometrih je Bojan privozil na cilj v Genovo 10 minut pred tretje uvrščenim Nemcem, za prvouvrščenim Italijanom pa je zaostal 10 ur. Od 47 prijavljenih kolesarjev jih je prevozilo to dolgo pot le dobra polovica. Ves sejemski prostor v Genovi je vzklikal kolesarskim ultra maratoncem. Zanje je moral biti to prekrasen občutek. Prav tako je moral biti Bojan s svojim trdno in zasluženo priborenim drugim mestom izrednff zadovoljen in srečen. Po številnih težavah, ki so ga pestile skupaj z ekipo je bilo prav to gotovo tisto, kar si je ob prihodu v Genovo samo želel. Vsem sponzorjem, ki so mu omogočili, da je lahko preizkusil svojo moč na tej dirki po Italiji, pa se lepo in toplo zahvaljuje. P. G. daj mi je kar uspelo, ne vem kolikokrat mi pa še bo? V naši občini imamo organizirana tako imenovana »javna dela«. Ker pa ne vem, kakšno je »lastništvo« Šumberka, prosim pametne možake pri Komunalnem podjetju v Domžalah, da preplezajo vsa tista debla in veje, da bodo lahko ugotovili ali je vredno, da se to polomljeno drevje ne glede na lastništvo odstrani in veje počistijo oziroma naj raje počakamo, da si bo kdo od meni podobnih občanov polomil kosti. Pa naj hodi kje drugje, bo kdo zagodr-njal, ampak jaz sem trmasta, »pa še ptičjega rodu« povrhu, zato želim hoditi prav tam, ob Bistrici, kjer lahko poslušam petje ptic. Verjemite, da nas je kar precej takih, zato uredite pot tako, da bo varna za take radovedneže, ki v naravi najdejo vedno kaj novega in zanimivega. MARIJA KAVKA Nedemokratičen izbor kandidatov za svet KS Dragomelj - Pšata Volitev v svet KS Dragomelj-Pšata se po tehtnem premisleku nisem udeležil, kar se doselj še ni zgodilo, da bi namreč kakšne volitve ignoriral. Živo se spominjam, kako me je še v prejšnjem sistemu neka nemška družina, ki je bila pri meni na obisku, malo manj kot zavitega v rjuho zapeljala na volišče, da sem izpolnil državljansko dolžnost. V nedeljo, na dan volitev v svet KS Dragomelj-Pšata, pa sem bil tako besen, da niti k maši nisem šel. Besen ne na Boga, pač pa na tiste »pravičnike«, ki so zlorabili njegovo pravičnost. S kakšno pravico opoziciji (po g. Janezu Kopaču) oziroma zahodnemu Dragom-Jju niso »privoščili« niti enega samega kandidata za svet KS Dragomelj-Pšata? Ali je to posledica samozvane nadvlade, slabe vesti, hotenja zmagati za vsako ceno? Ali...? V prejšnjem sistemu smo radi govorili o drugorazrednosti kristjanov, kar ni bilo vedno J Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu, • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 upravičeno. Danes moramo glede na prikazano dejstvo govoriti o drugorazrednosti krajanov v samem Dragomlju. Zakaj se »pravičniki« niso vzdignili takrat, ko so nam vsilili obstoječo medvoznico, ker to ni nikakršna obvoznica. Osebno sem za takšno traso, ki bi Dragomlja in Pšate ne tangirala v nobenem obziru. Naj jo izpeljejo, če jo morejo. Tu gre torej predvsem za princip, da je bila pri izboru kandidatov za svet KS Dragomelj Pšata demokracija na veliki preizkušnji in je žal padla na izpitu in »opozicijo«, to je zahodni Dragomelj, kot tako napravila za brezpravno čredo. Zahteval bom, da se to zapiše v kroniko, da ne bo utonilo v pozabo. In nihče naj mi več ne reče, da zadeva okrog avtoceste ni, milo rečeno, razdvojila Dragomlja. In še: tudi mnogim Dragomlja-nom vključno z mano, ni jasno, kdo predstavlja KO SKD DRAGOMELJ PŠATA in kateri so njegovi člani. IVAN KEPIC Komentar k odgovoru g. Rogine in g. Repnika iz KS Homec - Nožice V 5. številki Slamnika naj bi zgoraj omenjena gospoda »odgovorila« na moja zastavljena jima vprašanja. Na žalost moram ugotoviti, da nista odgovorila niti na eno samo zastavljeno vprašanje, temveč govo- rita o stvareh, ki imajo z mojimi vprašanji zelo malo zveze, ali pa sploh nobene. Vprašanja so bila jasno postavljena in zahtevajo jasne odgovore. Če niste na vprašanja sposobni odgovoriti pisno, je verjetno toliko manj upanja da bi to lahko storili ustno. Sicer pa sem prepričan, da odgovore na vprašanja gospoda zelo dobro poznata. Moja vprašanja so bila naslovljena g. Rogini kot predsedniku Krajevne skupnosti, in pričakoval sem tudi njegov odgovor, ne pa odgovor g. Repnika. Očitno pa g. Rogina sam ne sme dajati odgovorov, ali pa jih ni sposoben, in mora vsako zadevo dati na vpogled g. Rep-niku. Ali nimate toliko samostojnosti kot predsednik KS? MARJAN KOROŠEC Bol kova 2 a Home« -Radomlje Javni odgovor na zasebno pisemce Igorja Lipovška Hvala ti za lepo fotografijo Godbe Domžale. Priznam, da mi je polepšala počitniško razpoloženje. Upam, da mi bo »v trajen spomin na tvoje prizadevanje za resnico, pravico, čast, demokracijo in pluralizem«. V tvojem pisemcu me je posebno razveselilo tvoje spoznanje, da je moje časnikarsko delo, povsem v nasprotju s tvojimi pogledi. Ko bi le to nasprotje še dolgo trajalo! Žal v teh trenutkih nimam dovolj časa, da bi se razpisal o tvojih priljubljenih temah, ki mi jih naštevaš v »prijaznem« pisemcu (o rdeči zaroti, udboma-fiji, gonji proti uredniškemu odboru). Srčno si tudi želim, da v mojih »zgodbah« ne boš več »negativec«, temveč »izjemno cenjen primerek, zlasti za ilustracijo razkoraka med resničnim in politično-nastopaškim krščanskim etosom«. V Svetem pismu sem prebral: »Ne sodite, da ne boste sojeni, in kakor merite, tako vam bo odmerjeno. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: »Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa, če imaš pa samo bruno v očesu?« Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa, šele potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.« Lep pozdrav in ostani mi zdrav, BOGDAN OSOLIN Počitniško branje Listala sem po zadnjih Domžalskih novicah in se ustavila pri člankih »Če ni ljubezni« in »Strogo zaupno«. Toliko naprezanja za čim več besednega balasta, podtikanj, neresnic, da ne morem verjeti. Žal mi je, da se s tem morda davijo naši otroci, ki si v počitniških dneh krajšajo čas, hočeš nočeš, tudi s takšno »literaturo«. Toda naše brihtne glavice bodo že presodile - s srcem in razumom. Sicer pa, vsak vidi svet tako, kot ga doživlja in žal mi je, da se gospoda Andrej Zaje in Cefizelj kopata v takšnem blatu. Domača počitniška bera pa kljub temu le ni tako skopa. Ne zgubite vere v resnico, pravico, moralo, poštenje..., dragi občani. Pohvalila bi časopis Slamnik, ki nas informira in tudi izobražuje. Zadnja številka je svečana, polna ponosa in veselja ob peti obletnici naše mlade države, o kateri so naši predniki sanjali dolga stoletja. Upam le, da bodo v bodoče naletele na plodnejša tla tudi ideje o pravni in socialni državi. Tudi gospodoma Andreju Zajcu in Cefizlju želim vse najboljše, kajti kot pravi Balzac: »Morala ima svoje obcestne jarke in ljudje brez časti poskušajo obrizgati najbolj žlahtne osebe z blatom, v katerem se sami potapljajo«. Želim vam prijetne počitnice MAJDA PUČNIK-RUDL POHIŠTVO ugoden nakup pohištva - kuhinje: prodaja po tovarniških cenah! - dnevni regali: iz masivnega lesa - sedežna garnitura: iz usnja in blaga' - ter spalnice in otroške sobe v salonu Liiz Karantania, Antona Skoka 2, Domžale tel.: 061/711-804 Delavnik: 8.00-12.00 in 15.30-19.00 KUHINJA GORENJE 3 m 96.400,00 SIT HANADY 59.800,00 SIT Mitja Kos (voznik in mehanik), Nataša Lončar (kuharica in maserkaj, Bojan Kos (kolesar), Milan Močilnikar (voznik in mehanik) in Tomaž Grčar (vodja ekipe). ULTRA MARATON IMENOVAN »2 GIRO dlTALIA IN UNA TAPPA« Bojan Kos krojil vrh na ultra maratonu kolesarske dirke v Italiji Domžale /lamnik 27 DRŽAVNA PRVAKINJA Maxi Cerar Ko je Maxi Cerar za četrti rojstni dan dobila kotalke, je bil odločen velik del njenega mladega življenja, saj od tedaj skoraj ni dneva, ko ne bi na noge nataknila kotalk in se pod skrbnim spremstvom mami ali babi napotila do asfaltne ploščadi pred OŠ Venclja Perka, pozimi pa do telovadnice Osnovne šole Trzin. Tam jo čakajo njeni prijatelji iz Kotalkarskega kluba PIRUETA s trenerko Damjano Slaviček, čakajo jo koraki in skoki, ki se jih Maxi nikoli ne naveliča. V teh dneh je Maxi, ki bo v januarju 1997 dopolnila sedem let in bo v prvih dneh septembra postala prvošolka, prava mala junakinja, saj je na državnem prvenstvu v mestu vrtnic osvojila naslov državne prvakinje. Njena oranžno-ru-mena oblekica, mimogrede naj povemo, da sta to tudi njeni najljubši barvi, z račko, jo bo še dolgo spominjala na uspešen nastop ob zvokih znanih »račk«, ki sta Maxi in njeni trenerki prinesli doslej največji uspeh, mami in babi, ki sta njeni zvesti navijačici, ter vsem ostalim pa veliko veselje. Maxi ima kotalkanje rada, brez njega si svojega mladega življenja ne predstavlja. Rada zjutraj pospi, rada zaplava v bazenu in se s kolesom zapelje v okolico, rada je med-prija-telji iz Piruete, med kotalkari-cami v Gorici pa ima tudi najboljšo prijateljico Tjašo. Prav vse štiri kotalkarice iz Gorice so bile Maxijine največje konku-rentke na poti do osvojitve naslova državne prvakinje med cicibankami. Pa to kljub njeni rosni mladosti ni edina medalja, saj se skoraj z vseh tekmovanj .vrača s priznanji, v svoji sobi pa ima že tudi dva pokala in številne diplome. Tekmova- Maxi Cerar - državna prvakinja v kotalkanju Foto: P. M. nja ima rada, saj se na njih srečuje s prijateljicami, in težko čaka nanje. Tekma zanje ni le tekma, je priložnost za igro, za zabavo, za prisrčno srečanje, ki še dolgo ostane v spominu. Letošnje poletje je za Maxi prav zaradi zmage na državnem prvenstvu še prijetnejše, prijetnejše tudi za to, ker Maxi težko čaka začetek letošnjega šolskega leta, ko bo postala prvošolka. Pred tem so seveda še počitnice na morju in veliko prijetnih uric med prijatelji n.i treningih kotalkanja. Malo državno prvakinjo tudi v prihodnje čaka veliko treningov in tekmovanj, novih korakov in skokov, čaka jo prijetna trenerka Damjana, čakajo prijatelji v PIRUETI, ki se skupaj z njo veselijo njenih uspehov. Kljub rosni mladosti je Maxi odločena, da bo kotalkanje tudi v prihodnje pomemben del njene življenjske poti na kateri se ne boji zaprek, saj so padci in potolčena kolena hitro pozabljeni, ljubezen do kotalkanja pa ostaja in je pri Maxi iz dneva v dan večja. Srečno, državna prvakinja! V. ISKRENE ČESTITKE Štefan Star bek - državni prvak V Celju je bilo sredi junija 15. državno prvenstvo šoferjev, katerega se je udeležila tudi ekipa Zveze šoferjev in avtomehanikov Domžale v sestavi: Štefan Star-bek, Peter Šare ter Stane Ži-bert. ZŠAM Domžale, ki se je udeležila vseh dosedanjih tekmovanj, je tokrat dosegla svoj največji uspeh, saj je njihov član ŠTEFAN STAR-BEK postal državni prvak v vožnji težkih tovornih vozil. Na državnem prvenstvu je sodelovalo 26 ekip, med posamezniki pa se je v teoriji in praksi pomerilo več kot 100 tekmovalcev, med njimi tudi vsi trije Domžal-čani. Šestindvajsetletni Štefan Starbek, doma iz Sela pri Ihanu, sedaj pa živi na Viru, ki je v ZŠAM kot inštruktor B in C kategorije zaposlen šele dobro leto, prej pa je bil zaposlen na pošti, je teoretični del tekmovanja, v katerem je bilo ob znanih polah, ki jih rešujejo bodoči vozniki, potrebno pokazati tudi znanja iz varstva pri delu in vozniške etike, opravil brezhibno - brez kakršnekoli kazenske točke in kot eden izmed favoritov začel praktično vožnjo na poligonu. Pri praktičnem delu tekmovanja je bilo potrebno pravilno parkirati težki tovornjak, ga postaviti na razkla-dalno mesto, pri vožnji med ovirami v točno določenem času pa upoštevati višino in širino tovornega vozila. Tudi tu je šlo Štefanu kot po maslu, saj si je nabral le 31 kazenskih točk, kar je resnično malo, če vemo, da so strogi sodniki za vsak najmanjši odmik določili 15 kazenskih točk. ŠTEFAN STARBEK je tako osvojil prvo mesto, drugouvrščeni ATLETSKI KLUB DOMŽALE Medalje - štafeti, Bojani in Tomažu Mlajše mladinsko atletsko prvenstvo Slovenije v Kranju je bilo lepa priložnost za mlade atlete Atletskega kluba Domžale, da uspešno zaključijo letošnjo sezono, zlasti pa je bila prilika za Jasno Pala-din, Meto Pungerčar in Bojano Vojska, ki so zadnjič tekle kot mlajše mladinke. Prvi dan lepo organiziranega prvenstva, na katerem je nastopilo več kot 300 mladih, je presenetil Tomaž Kušar iz Mengša, ki je še kot pionir osvojil bronasto medaljo v teku na 1500 metrov ovire, ostali mladi pa so tekli po pričakovanjih. Drugi dan je uspešno otvorila Bojana Vojska, saj je v teku na 300 metrov ovire osvojila bronasto medaljo, njen uspeh je dopolnila z dobrim tekom Meta Pungerčar, ki je bila v teku na (>()() metrov četrta, mlajše mladinke v štafeti 4 x 300 metrov pa so v konkurenci največjih slovenskih atletskih klubov presenetile in z do- Srebrna medalja v štafeti 4 x 300 metrov za mlajše mladinke Meto, Bojano, Jasno in Anjo. brim tekom osvojile srebrno medaljo. Anji Završnik, Jasni Pala-din, Bojani Vojska in Meti Pungerčar, ki so pred dvema letoma že postale državne prvakinje v pionirskih štafetah, je le malo manjkalo, da bi tudi letos ponovile ta uspeh. Mlajše mladinke iz Atletskega kluba iz Šentjerneja so bile boljše in so zmagale, medtem ko so Domžalčanke osvojile srebrno medaljo in se tako do-s to j no poslovile od konkurence mlajših mladink. Vsem dobitnikom medalj ter trenerju Damjanu Berdiku iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje! je za njim zaostal za 20 točk in si pridobil lep pokal, predvsem pa veliko izkušenj, ki jih bo s pridom uporabil pri svojem nadaljnem delu. Uspeha je bil zelo vesel, pripisuje pa ga tudi svojim mentorjem, zlasti g. Milanu Šinkovcu in vodstvu ZŠAM, ki je pred letom mladega fanta sprejelo medse in mu pomagalo pri prvih korakih na poti usposabljanja bodočih šoferjev. Štefan, ki je vozniški izpit tako za B kot C kategorijo opravil pri 18 letih, rad poučuje bodoče voznike in jim skuša posredovati znanja, ki jim bodo koristila pri njihovih vsakodnevnih vožnjah - pa naj bo to z osebnimi avtomobili ali tovornjaki ter si želi, da bi bodoči vozniki »vsaj« približno tako, kot jih naučijo v ZŠAM, vozili tudi v praksi. Štefanovega uspeha so bili veseli prav vsi v ZŠAM Domžale, katere avtošola že nekaj let po uspešnosti spada med najboljše na domžalsko-kamniškem območju, cenijo pa jo tudi v slovenskem merilu. C. Janez Jeglič, predsednik ZŠAM Domžale, pa je ob tej priložnosti povedal: »Z uspehom našega Štefana Starbka smo zelo zadovoljni in ponosni tudi na uspeh celotne ekipe, saj je med 26 ekipami delila 4. mesto. Uspešen nastop, za katerega Štefanu iskreno čestitam, je tudi uspeh za naše združenje, ki skuša v svoje vrste pripeljati mlade inštruktorje. Ti bodo s svojo strokovno usposobljenostjo, razgiba- Štefan Starbek nim načinom poučevanja in usposabljanja bodočih voznikov bistveno prispevali k uspešnosti naše avtošole. Uspeh je še toliko večji, ker so ga naši tekmovalci dosegli brez posebnih priprav, zato še enkrat vsem trem našim članom Petru Šarcu, Štefanu Starbku ter Stanetu Ži-bertu iskrene čestitke.« v. V. PET MINUT ZA ŠPORTNIKA Atlet Matej Juhart V novembru bo Matej Juhart z Dvoržakove 6 a na Viru dopolnil dvajset let in bo študent Akademije za arhitekturo ali pa Športne fakultete, še vedno pa bo najbrž vneto treniral in upal, da bo v prihodnjem letu na kratkih progah še uspešnejši. V Atletski klub Domžale se je vključil v januarju 1995 in kot sam pravi, načrtno še ne trenira, namerava pa se resnemu treningu posvetiti v zimskem času. Kljub temu se je že v lanskem in letošnjem letu uvrstil med najuspešnejše mlade slovenske tekače na 100 in 200 metrov. Prve tekme se še dobro spominja, bilo je to srednješolsko atletsko prvenstvo v Ljubljani, kjer je dosegel tretje mesto, temu pa sta sledili dve srebrni medalji na enakih tekmovanjih na 100 metrov, kjer je prav letos dosegel tudi svoj najboljši osebni rezultat na 100 metrov, in sicer 11.05, v pogovoru pa zvem še za 22.62 na 200 metrov in nastop v državni mladinski reprezentanci v Kopru, kar si Matej šteje za enega največjih uspehov. Vzrok za »treniranje« je v brezdelju in v vedenju, da je lahko hiter, pravi Matej, nadarjenost za hitrost in odločnost pa spoznava tudi njegov trener Damjan Ber-dik. V Atletskem klubu Domžale se počuti dobro in so mu všeč vsi člani, zlasti pa ne preveč resen odnos do »športa«. Stvari, ki mu ne bi bila všeč, ni, zato »ker neprijetne stvari pustim drugim in se sam ne obremenjujem z njimi«, pravi in upa, da bo dosegel rezultate, ki mu bodo omogočili nastope tudi v tujini, hkrati pa želi imeti veselo in srečno življe- Srečno, Matej! nje, v katerem bo dovolj časa in prostora tudi za družino. Ko ga vprašam, kaj mu je všeč na Viru, kjer stanuje, pravi, da mu je všer' bližina zanj pomembnih T~~ ROJSKA 18 D CTr-rr-IA A/T 1230 DOMŽALE CmJSbeSUjl TEL: 061/716-842 ( V BLIŽINI OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE ) BIVŠE ŠLANDROVE ŠOLE f Frestrj ^ •rAFIKHICA, Mmgp %l:HVIS FOTOhOPIRISlIl STROJEV FOTOKOFIRMCA chovaW5. 61235 Radomlje. 9061/727-457. 728018 ŠOLSKE POTREBŠČINE, PREDNAROČILO UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV PISARNIŠKI MATERIAL FOTOKOPIRANJE ČRNOBELO IN COLOR PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV CANON TELEFAXOV TELEFONOV IN CENTRAL PANASONIC SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV ŠOLSKE POTREBŠČINE NA TRI OBROKE ZA PISARNIŠKI MATERIAL - PLAČILO 40 DNI OBIŠČITE NAS V PRITLIČJU POSLOVNE STAVBE LIPA V PRESERJAH, NASPROTI TOVARNE LIP RADOMLJE. OBVESTILO Obveščamo športna društva in druge organizirane rekreacijske skupine, da lahko izkoristijo prostore v domžalskem počitniškem domu na Krku. Čeprav dom uradno ne obratuje, je mogoče za manjše skupine pripraviti zadovoljiv počitniški program. » Informacije dobite na telefon št. 722-056. ALU projekt d. o. o. Kamnik, Jenkova 3 objavlja prosto delovno mesto: računovodska dela Pogoji: - višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, - 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj, - poznavanje dela na osebnem računalniku. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 3 mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: AtU projekt d.o.o., Jenkova 3, 1240 Kamnik. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. i« Območna enota Ljubljana ~ Poslovna enota Domžale-Kamnik '^/ntc** Ljubljanska 86, 1230 Domžale Spoštovane zavarovance obveščamo, da bo naša cenilna služba od 1. 8. 7996 začela z dežurstvom v prostorih AVTOSALONA, AS - Domžale, Ljubljanska cesta 1, v Domžalah. Za informacije, sklenitev zavarovanja in prijavo škode od 8.00 do 15.30, dežurni cenilec pa bo prisoten od 10. do 13. ure. Ker življenje potrebuje varnost! PEUGEOT I KODEX Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT Rova 3 a 1235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja V prodaji že novi PEUGEOT 106 »Veliki malček« že od 18.500 DEM dalje VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE JUS-SECURITY d.o.o. Ljubljanska 102, DOMŽALE Uradne ure: Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure Telefon: 061/715-776 Telefon: 061/716-230 JUS-SECURITT VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Mobitel: 0609/638-007 Vam nudi storitve po naročilu in vrši prodajo, montažo, servis in priklop VARNOSTNIH, ALARMNIH SISTEMOV na 24-urno oboroženo intervencijsko službo. Zagotovite si varnost z varnostno službo JUS-SECURITY DOMŽALE. AVTOŠOLA »JUS« Kategorije: A, B, C, E in H Mobitel: 0609/615-159 NOVO NOVO NOVO Z novim Golfom Rabbit diesel še hitreje in kvalitetnejše do vozniškega izpita. Pričetek voženj takoj - ugodne cene. Pričetek tečajev CPP vsak ponedeljek ob 10. uri dopoldne in ob 16. uri popoldne. Z vami in za vas inštruktorji avtošole Jus: Tone, Urška, Bojan in Vlasta. 30 /lamnik Domžale OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale tel.: 06 7/774-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 06 7/738-980 VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica) Naročila po tel: 372-967. Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. ETA, živilska industrija, d.d. KAMNIK, Kajuhova pot 4 UGODNA PRODAJA PLASTIČNIH SODOV Na zalogi imamo za prodajo večjakoličino plastičnih sodov: - plastični sodi, sivi - 2001 počeni brez pokrova 1.000,00 SIT/kom + 20% PD; - plastični sodi, sivi - 2001 brez pokrova 2.000,00 SIT/kom-t-20% PD; - plastični sodi, rdeči - 2001 s pokrovom 2.300,00 SIT/kom+ 20% PD; - plastični sodi, rdeči - 701 s pokrovom 600,00 SIT/kom+ 20% PD; - plastični sodi, rdeči - 1601 s pokrovom 1.500,00 SIT/kom + 20% PD. V kolikor vas omenjena ponudba zanima, se zglasite v skladišču podjetja od ponedeljka do petka od 6. do 19. ure. Dodatne informacije dobite na tel. 813-311. Trgovin« m t«ruilčnlm, lasnim in gradbenim Grobi]« 3A. Rodica, 61230 Domžal tal /fax. (061) 711-88B Vam nudi: O ogrevalno tehniko O stavbeno pohištvo O vodovodni material <> gradbeni material materialom Odprt salon keramike in opreme na 200 m2 Ugodnosti: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT - prodaja na 3 čeke brezobrestno - pri nakupu nad 50.000 SIT brezplačna dostava do 30 km - ugodna ponudba vrat LESNA Slovenj Gradec rpifieiikujt>wm ool ohisk Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale 713-660, 716-117 ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS, WORD FOR WINDOWS EXCEL (20 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... 1tt*KJ0W595 TEČAJ SLOVENSKI WINDOWS 95 1 dan, 5 šolskih ur, 9.000 SIT POLETNA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA ZA MLADINO 5 dni, 20 šolskih ur, 14.000 SIT Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta! SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU. SE PRIPOROČAMO! Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 715-699 OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE. TAPETNIŠTVO JARC EMILJARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA MOBITEL: 0609-635-915 (O. Župančič) KAKO BI DIHAL RAD, POSLUŠAL, GLEDAL, SEDEL MED VAMI, KTERO VMES POVEDAL -PA ME TIŠČI STEPTAN NAD MANO GROB, DA S ČELOM BUTAM OB TA NIZKI STROP. ZAHVALA Ob izgubi brata Franca Jerina iz Golčaja pri Blagovici Zahvaljujeva se vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. sestri Pavla in Minka DELO, SKRB, TRPLJENJE, TVOJE BILO JE ŽIVLJENJE. ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Anton Kosmač Soldatov Tone z Limbarske gore 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem za vso pomoč. Hvala za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala govorniku g. Maksu za iskrene poslovilne besede, g. duhovniku Primožiču za opravljen cerkveni pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Moravče za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Tone in France, hčerke Ivanka, Helena, Angelca, Štefka in Francka ter ostalo sorodstvo. -rOKLEPARsr DOMŽALE PARTIZANSKA 10/a 714-122 BB1 FIZI0 CENTER TRZIN s hrbtenic/ * fizioterapevtske storitve * terapevtski bazen * fango - blatne obloge * ročne masaže * podvodna masaža * biserna kopel * kombisavna * šola za hrbtenico * terapevtska gimnastika I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386 URKO-trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110 prodaja vozil AVTO DETR d.o.o. zorman MENGEŠ, Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE • POPRAVILA KARAMBO-URANIH VOZIL • PRODAJA REZERVNIH DELOV - STARO ZA NOVO! tel. proda]a: 737313, tel. servis: 737041, faks: 737313 ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. U MARIBOR ri TiiGL O CENTER Domžale /lamnik 31 TRUD IN TRPLJENJE TVOJE JE BILO ŽIVLJENJE, ZDAJ K POČITKU LEGLO JE TELO, A TVOJE DELO IN TRPLJENJE NIKOLI POZABLJENO NE BO. a« mg ZAHVALA V juniju je v dvainosemdesetem letu tiho odšel od nas dragi mož, oče, ded, brat in stric Jože Pojbič Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku iz Radomelj za skrbno opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti je 22. junija zaspal naš mož, oče, stari oče in brat Franc Lipovšek iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti, Farmi Ihan, Krajevni organizaciji zveze borcev Radomlje, praporščakom, govornikoma Raiku Hafnerju in dr. Gregu Bajtu, ker sta opisala njegovo plodno življenjsko in delovno pot. Hvala dr. lanezu Svoljšku ter Marinki Novak in Francetu Kočarju za skrb in lajšanje zadnjih očetovih tednov. V veliko oporo so nam bili pogovori, pisna in ustna sožalja ter podarjene sveče in venci, s katerimi ste prekrili njegovo gomilo. Tolaži nas cvetje, ki ga polagate, in lučke, ki jih prižigate na njegovem grobu, ter misel, da se kdaj spomnite veselega človeka s harmoniko, ki je bil rad med ljudmi. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, stric Franci Zaje iz Preserij pri Radomljah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali oh strani in kakorkoli pomagali. Vsi njegovi ,4 ZAHVALA Osemnajstega junija je v šestino-semdesetem letu starosti tiho odšel od nas dragi mož, oče, stari oče, praded in stric Rudolf Pire Stručku Rudi z Goričice pri Ihanu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Domžalah, sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in s tem pripomogli, da je bilo slovo lepše. Vsi njegovi ZAMAN JE BIL TVOJ BO), ZAMAN VSI DNEVI UPANJA, TRPLJENJA, BOLEZEN JE BILA MOČNEJŠA OD ŽIVLJENJA. ZAHVALA V dvainsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, prade-dek, stric Stevo Jovic z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Mušiču, dr. Zenkovičevi in dr. Lombarju ter patronažni sestri Miri za nego in skrb ob njegovi bolezni. Zahvala Zvezi borcev Vir za spremstvo, Oktetu bratov Pirnat iz Domžal za zapete žalostinke, Godbi Domžale za zaigrane žalostinke in gospodu Igorju Zajcu iz Kamnika za zaigrano Tišino. Hvala vsem! Vsi njegovi NI SMRT TISTO, KAR NAS LOČI IN ŽIVLJENJE NI, KAR DRUŽI NAS, SO VEZI MOČNEJŠE, BREZ POMENA ZANJE SO RAZDALJE, KRAJ IN ČAS. V SPOMIN Dvajsetega avgusta bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in ati Vinko Mukavec iz Ihana Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA mL*«, uz*. V Ob smrti svoje mame tok- ■■ ■ ■■'^B' \, **** mm Hilde Jerman iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Induplati Jarše in gospodu Rajku Hafnerju za izrečene poslovilne besede. sin Dušan Jerman V SPOMIN Štiriindvajsetega julija je minilo že tri leta, odkar smo nepričakovano in tragično izgubili našega dragega Janija Kepca Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Poslednjič je sijalo sonce petnajstega julija 1996, ko smo ga v štiriintridesetem letu starosti položili v prerani grob. Tako rad bi živel, tako rad bi gledal ta prelepi svet, kruta nesreča ga je iztrgala od nas, ki smo ga tako ljubili, našega dobrega moža, očija, sina, brata, strica in prijatelja Jožeta (Džuzka) Šoštariča mehanika iz Domžal Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se toplo zahvaljujemo za izkazano pomoč. Vsem, ki ste nam ob naši bolečini stali ob strani, iskrena hvala za vse pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Kliničnemu centru za zdravniško pomoč, g. župniku za ganljive besede in lep poslovilni obred, govorniku iz Ljubljane in Domžal, Oktetu Bratov Pirnat za lepo zapete pesmi ter trobentaču za ganljivo zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Globoko žalujoči: žena Mar jelka, sinček Aleks, mama, oče, sestra Majda z družino ter vse drugo sorodstvo V NAŠIH SRCIH TI NAPREJ ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI TJA, KJER TI V TIŠINI SPIŠ. TAM LUČKA LJUBEZNI CORI IN TVOJ NASMEH MED NAMI ŽIVI. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila Vida Magolič roj. Nahtigal z Goričice pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino ob slovesu. * Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Antona Zobavnika iz /.' 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala sodelavcem in sindikatu Hetios Domžale za cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, g Plahutniku, g. Majcenoviču in pevcem. Hvala gasilcem in praporščakom za spremstvo. Posebna zahvala dr. Ložarjevi za vso skrb med njegovo boleznijo Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded in stric Vinko Svetlin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in sveče, darovane maše in tolažilne besede Prisrčna hvala dr. Farkašu in sestri Bojani za skrb v njegovi bolezni ter župniku g. Perčiču za opravljen poslovilni obred Še posebej se zahvaljujemo Domžalski godbi in njeni častni straži ter gospodu Tavčarju za poslovilne besede Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjate. Vsi njegovi ODŠEL SI TJA, OD KODER NI VRNITVE, KJER NI SOVRAŠTVA IN NE SKRITIH BOLttlN, ZDAJ V HLADNEM CROBU MIRNO SPIŠ, VENDAR V NAŠIH SRCIH ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Sedemnajstega julija je v šestinštiridesetem letu starosti nenadoma prenehalo biti srce dragemu bratu, stricu in svaku Vinku Štruklju iz Jelše 10 nad Blagovico Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Lipa in g. lanezu Cerarju za lepe poslovilne besede. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Marjana Bernika iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo g. župniku A. Golobu za lepo opravljeni obred in tolažilne besede. Številnim gasilcem in g. T. Pavlicu za poslovilni govor, praporščaku Društva upokojencev Radomlje, pevcem Kranjskega vokalnega kvinteta in g. I. Zajcu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žena Marija in vsi njegovi Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Tebi (Avg.) ZAHVALA Na praznik naše domovine je odšla v večno domovino naša ljuba mama Ana Jeretina Goleževa mama iz Vrhovelj Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju Svetetu za darovano sv. mašo, pogrebni obred in lepo pridigo, somaševalcema gospodu lanezu Jarcu in gospodu Marjanu Kuraltu, bogoslovcema Janitu in Mitju in ministrantom za sodelovanje. Hvala dr Limbekovi za zdravljenje. Hvaležni smo sosedom za veliko pomoč, sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja, darove za cerkev, svete maše in molitev Hvala cerkvenemu pevskemu zboru z Brda za lepo petje. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem iskreni Bog povrni! Vsi njeni AHAČIČ SERVIS .11GOV1NA mi gorenje Prešernova 1a. 1230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722-107 AKCIJSKA PRODAJA ZA GOTOVINSKO PLAČILO! • pralni stroj 904 X • pralni stroj 906 X • sušilec perila 49.480 SIT 57.700 SIT 36.158 SIT 31.655 SIT • električni štedilnik, šir. 50 cm 20% GOTOVINSKI POPUST ZA BARVNE TV GORENJE! Ugodno: hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, kuhinjska korita in nape... Prodaja na več obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! English ćiC'cent on Language, d.o.o. English Language Center • tečaji za odrasle - vse stopnje ♦-priprava za MATURO • konverzacija z native speakers • prevajanje in lektoriranje • "call or come in" med 8.-11. ali 15.-18. uro • vpis od 26. aug. do 6. sept. 96 Ljubljanska 36, Domžale Tel. 061/712-658 NAPREDEK NAPREDEK NAPREDEK ▲ NAPREDEK V blagovnici VELE na oddelku papir že vse pripravljeno za začetek šolskega leta. V prodaji imamo učbenike in delovne zvezke za osnovno šolo, torbe različnih velikosti in kvalitet od 2.847,00 SIT dalje, zvezke, pisalni pribor in vse kar potrebuje vaš šolar za uspešen začetek pouka. Izognite se gnečam in čakanju ob začetku šolskega leta! Na oddelku šport v blagovnici VELE bogata izbira blaga za šport in rc Kreacijo - planinar je; i je in pohodništvo: nahrbtniki Ferrino, Nortland Anoraki Ncrtland, Planinske hlače Iglu, Camp Planinski čevlji Alpina, Tehnica, Garmont Pohodne palice - teleskop Tehnomat 5.400 - 5.900 SIT Spalne vreče Nortland, High Peak 4.610 - 5.863 SIT Trgovina z gradbenim materialom KURIVO Domžale, Masljeva 4 (tel. 721-330) Novo! Laminatne talne obloge BLANCO Bel, kvaliteta 8000, po ceni 3.690 SIT za m2 Ugodna cena! Opaž I. B kvalitete (dolž. 4 m, šir. 7 cm, deb. 13 mm) samo 968 SIT za m2 Na zalogi lamelni parket hrast vseh dimenzij od 2.030 do 2.450 SIT za m2 Stavbno pohištvo IN LES in LIKO - 5 % gotovinski popust Ugodne cene armaturnih mrež, železa, novoterma in ostalega gradbenega materiala Trgovina BARVE LAKI, Domžale, Kolodvorska ul. (tel. 721-254) Jupol 25 kg -2.440 SIT, Spektra 25 kg -2.490 SIT Silikonski kit 300 ml - 289 SIT Belton aqua -sodobna notranja in zunanja zaščita na vodni osnovi Barve za les -Glasurit Barvni spreji za avtomobile »KENDA KOLOR« 400 ml -635 SIT Pleskarski pribor, lestve, čistila vseh vrst Sikkens -mešanica barv za vse znamke avtomobilov me med trgovci! /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d.. Ljubljana Podružnica Kamnik Si želite zagotoviti varno prihodnost in finančno neodvisnost? ZRENTNIM VARČEVANJEM pri NLB d.d., Podn žnica Kamnik si zagotovite: • dodatno pokojnino • pomoč otrokom ali vnukom med študijem • uresničitev velikih in za sedaj še neuresničenih želja Tudi z majhnimi mesečnimi vplačili si zagotovite varno prihodnost. Oglasite se v naših poslovalnicah v Kamniku na Glavnem trgu 10 in na Bakovniku, Ljubljanska 14. Poslovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.00-11.00 14.00-17.00 sreda: 8.00-11.00 15.00-18.00 Za osnovne informacije pokličite na številki: (061) 817138 in 817484. Čakamo Vas. Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, tukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. (Mgovbma urednici' DADA BREIC, lel.: 714-599, 721-022 Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN Člani uredništva FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VO|SKA, Dr. BOGDAN DOLENC Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL .Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABIEK-KOČAR, 714-599, 721-022 Tehnični urednik IANEZ DEMŠAR l ektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva brezplačno. Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.