Izhaja drm DA teden. * NEODVISI LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V &MERIKL Excellent ftdrertiniig medium. 95. NO. 95. CLEVELAND, O. TOREK, 26. NOVEMBRA 191a. Mestne novice. Žalostna smrt John Uraka iz Galicije. Okraden vseh svojih prihrankov, se je ustrelil. ZA RUDEČI KRIŽ. —Tri leta je John Uracek, doma iz Galicije trdo delal v Clevelandu za svoje življenje in za življenje svoje družine v stari domovini. Zaslužil je po $1.50 na dan, pa si je vendar v treh letih toliko pomogel, da je prihranil $400. S tem denarjem se je pred enim mesecem napotil v New York, da odide v svojo domovino, plača do*g in tlela naprej. V New Yorku so ga pa napadli lopovi, ki so mu vzeli ves denar. Žalostno se je vrnil v Cleveland, potrpež- Hlft.; m • ljivo je Jiače1 zopet delati in pisal ženi tolažilna pisma. V soboro pa je dobil od žene pismo, da ne more več shajati, da so otroci napol nagi. da zima pritiska, naj vendar kaj pošlje. Uracka je prevzela smrtna žalost. Zadnji čas je bil bo-'an in je dal zdravniku kakih $10.00, a ostalo mu je še $3.75. Zaprl se je v svojo sobo in se s puško ustrelil v trebuh. Zamari čakajo sirote onstran oceana "na vrnitev očeta, zaman čakajo ognja, ki jih segreje. Očeta ne bo nikdar več. —V četrtek popoldne je umrl rojak Jfrank Mencinger, p\) daljši bolezni, star 42 !et. Pokojni je bil izučen mašinist, njegova soproga pa izdeluje smodke. katere prodaja g. J. Zima. Ob tej priliki priporočamo njeno podjetje. Ranjki je bil doma v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem, V Ameriki ie bival 11 let. V stari domovini zapušča enega brata in dve sestri in enega sina, ki se nahaja v višjih šolah, tukaj pa žalujočo soprogo in tri majhne otroke. Društvo reda Maccabees mu je v soboto pi.-redi'o lep pogreb'. —•Istočasno je umrl rojak Anton Kos. neoženjen, stanujoč na 3942 St Clair ave. Umrl je nagloma. ko ga je zgrabil krč. Zdihnil je v rokah zdravnika in duhovna. Pokojni je bil doma iz Sv. Križa na Dolenjskem, kjer ima stariše. V Ameriki je bil poMrugo leto. Bil je član dr. Slovenec št. 1. S.D. Zveze, ki mu je priredilo pogreb v soboto zjutraj —V soboto je ubilo krepkega rojaka Tomaž Adamiča na Pennsylvania železniški progi, kjer je delal že 7 let. Dva že-'ezniška voza, katera je on kot uslužbenec oddajal naprej, sta udarila skupaj in ga strla na dvoje. Pogreb se vrši v torek zjutraj. —Lepo veselico in igro je priredilo društvo "Lira"' v nedeljo v korist balkanskim ranjencem. Pevski zbor je krepko zapel nekaj lepih pesnij, kakor "U Boj!" "SWienac i Hrvat'' ter "Zrinsko-Franko-pana!" Poteni se ja vršila prijetna igra "Na letovišče", ki je povzročila obilo smeha in zabave. Dasi so imeli igralci skušnjo le en teden, je šlo vse gladko naprej. Po govoru o balkanskih razmerah pa se je vrši*a lepa domača zabava. Na veselico je prišlo mnogo Srbov, izmed katerih je bilo osem, ki so vsi v pondeljek zjutraj odpotovali v $rbijo. ker jih kliče domovina v boj za svobodo. Dvorana je bila zasedena, vendar je bilo pričakovati še veliko več o-bčinstva, posebno trgovcev nismo skoro nobenega videM. Na-la se je lepa svota v ko-ranjencem. katero priofo-dnjič, ki bodejo ra- —Zadnjič smo izkazali svoto $36.30 za Rudeči Križ na Balkanu. Od tedaj so darovali: po $3.00 Jernej Knaus, po $1.00 G. Predragovich, F. J. Turk, Fr, Mežnaršič, po 50c Fr. Gornik, John Grdina, I. Mišmaš, John Pirriat, razno 96 centov. L. J. Pire in R. Perdan sta nabrala dosedaj $17.75, Pikš in Luk-nar sta oddala $5.00, J. Vider-vol $2.25, J. Požar daroval $1., skupna svota torej znese $71.26 Imena darovalcev, ki so darovali ko'ektorjem, priobčimo prihodnjič skupno, ker nimamo še,popolnega imenika. —G. A. J. Terbovec nam naznanja iz Denverja: Zopet sem dospel na moj dom, dragi in divji zapad, v "my dear old Denver". Tu ni phiooskega vin-ca, pijem biserno coloradsko studenčnico, ker ni cvetk, obje-mam brkaste kovbojse, in mesto modrih valov Lake Erie gledam na snežni Pike's Peak. Kaj se hoče, človek mora biti s tem zadovoljen, kar mu bogovi dajo. Pozdrav vsem A. J. Terbovec. —Zadnjič smo poročali o dr. Schmoldtu, da je zahteva1 in dobil od nekega delavca $1.500 za malo operacijo. To stvar moramo v toliko popraviti, da je dr. Schmoldt res zahteval pri sodniji $1506 za svoje delo, toda porotniki so mu prisodili san^o $325. katere je tudi dobil. Še vseeno 'epa svota za tako delo! —Društvo sv. Vida št. 25 K. S.K.J. ima v četrtek na Zahvalni dan društveno veselico v Knausovi dvorani. Dobra za bava se obeta vsem. Rusija, Avstrija v orožju. Avstrija je mobilizirala 400.000 vojakov, od katerih je poslala 300.000 na mejo proti Srbiji. Podonavske vojne ladije Avstrije so dobile povelje, da gredo takoj proti Belgradu. Rusi so mobilizirali nad en milijon vojakov, katere pošiljajo na avstrijsko mejo. Bulgari zahtevajo od Turkov sto štirideset milijonov dolarjev vojne odškodnine. Srbi so vzeli novo trdnjavo Turkom. Avstrija zbira svoje vojne ladije v Jadranskem morju, da priredi demonstracijo. Turški sultan je prosil. italijanskega kralja naj posreduje pri balkanskih zaveznikih za mir. 50 mrtvili. —Društvo Baraga, Kat. Bor-štnarjev ima na Zahvalni dan v John Grdinovi dvorani svojo veselico. Posebnost bodejo obredi tega društva, kako se sprejemajo novi člani v dri^š tvo. Pričakovati ji obile udeležbe. —(Slovenski delavci prav 'j ud no vabijo na velik delavski shod, ki se vrši v sredo, 27. novembra v Kijaifsovi dvorani Govorilo se bo o organizaciji delavstva, o današnji draginji in slabili plačah. Kdor hoče biti organiziran iti tako s skupno močjo kaj doseči naj pride ta večer v dvorano. Shod se prične ob pol osmi uri. Za ta shoe smo dobili daljše poročilo, toda ker je prišel tik pred zaključ kom 'ista, nam ga je nemogoče v celoti priobčiti. —Slov. soc. klub št. 1. ima na zahvalni dan v Kogojevi dvorani zatbavo in veselico sku pno z igro "Njegov Jubilej" slika iz delavskega življenja Rojaki so uljudno vab'jeiy ua predstavo in zabavo. —G. Jos. Gornik, ki je pred nedavnim prevzel v last bivše Staničičeve prostore v Collin-vvoodu, priredi v četrtek na Zahvalni dan odprtijo, kjer bo vsak rojak dobrodošel. —'Slovenski Sokol ima v soboto. 30. novembra v Grdinovi dvorani prav prijetno domačo zabavo. Povabljeni so vsi prijatelji S'ov. Sokola, in seveda predvsem Sokoli vsi. Igrala se bo tombola za krasne dobitke. ki so ostali od sokolskega fairja, med temi so dobitki, ki so vredni do $15.00. Tudi, te V Španskem mestu Bilbao je radi neumnega obnaianja nekega strojnika nastala zmešnjava v gledaliiču. LETNIK V. I London, 24. novembra. Avstrija, Nemčija in Rusija mobi-izirajo Srbska vojska je že zda v ne j v boju, z njo pa zmagoviti Bulgari, Črnogorci in Grki. Avstrijsko vojno brodov-je, ki se nahaja na Donavi, je dobilo povelje, da odplove s 3olno paro proti Belgradu, glavnem mestu Srbije. To sta dva stara monitorja, dva tor-pedna čolna in štiri topničarke. Sicer avstrijska vlada popolnoma molči o svojih načrtih, toda vsakdo ve, da Avstrija ni iz prijaznosti poslala svoje brodo-vje proti Srbom. Avstrija je do nedelje zjutraj mobilizirala 400.000 vojakov, joo.coo jih je /.e zbranih na srb-ki meji. Rezervisti, ki so poklicani pod orožje, se vsak dan pripravljajo. stracijo, ker hočejo Srbi zavzeti isito mesto. Celo avstrijski zdravniki in strežnice v Carigradu, so dobili povelje, da odidejo domov. -Kljub premirju so včeraj Srbi zased'i mesto Ochrida v Albaniji. Turki v tem mestu se niso nič upirali. Turki pa do-važajo nove čete vojakov iz Anatolije ter jih £bira pri Gali-polu, m ^ roti Dardanelam. V Sofiji se je zopet zbralo 35.000 vojaških novincev, ka-tre so učili 21 dni j. Ti zadnji vojaki odidejo v zasedene kraje. da stražijo po raznih trdnja dočim odide redna vojska dalje naprej, proti Turčinu. Srbske in.grške čete, ki <0 se nedaleč od Soluna združile, čakajo, kdaj pride povelji, da od- iz Carigrada in iz drugih mest pravijo, da je v balkanski vojski nastala "kriza, ki se bo dolgo vlekla ter s seboj prinesla strahovite zgodovinske dogodke. Da^iravno so balkanski zavezniki ži precej popustili napram Turčiji v svojih zahtevah, vendar Turki še vedno nečejo sprejeti miru. Bulgarija ic i redložila Turkom sledeče mirovne poboje: , Turki morajo izročiti balkanskim zaveznikom ves svoj teritorij od Midi je in Corlu. Bulgari zasele o Čataljo in ves vali. katere so Bulgari osvojili, svet do San Stefano, dokler Na drugi strani pa zopet mo- korakajo pred Čataljo. V zaup-bilizira Rusija / vso hitrostjo, nih krogih se govori, da bode-ki je mogoča. Uradni list av- io zvezne albanske čete skup-strijske vlad; "Reichspost" na 110 korakale v Carigrad. Dunaju, je v sobo:o pisal, da j Kljub zanikanju, so angleški je ruski car mobiliziral en mi- vodilni krogi jako razburjeni ijen 200.000 vojakov. j Ministri so se cel dan v nedeljo Nemčija je poklicala pod j posvetovali, kaj naj naredi an-vojaških » zborovvlada, da varuje svoi'e skupaj 130.000, poleg redne interese. Kje je večina angle-vojske, ki šteje 550.000. Tako škega brodovja se ne ve. Ured- p:se .list "Češko Slovo" v Pra-ari. Avstrijski nemški listi huj-skajo neprestano vlado, da napade Srbe, a obj-dnem litijska Avstrijo tudi proti Rusom. Od-pošiljatev vojnega brodovja je v Budimpešti povzročila velikansko razburjenje. V Londonu so tudi razočarani nad tem korakom Avstrije. Vsi časopisi v Avstriji so dobili povelje od vlade, da ne smejo ničesar poročati o gibanju avstrijskih čet, sicer jih zadenejo najstro-« žj-e kazni. Avstrija cenzurira vse brzojavke, ki odhajajo in prihajajo. Vse borze v Evropi so vznemirjene. Cene delnicam padajo. Dunaj. 23. novemibra. Od tu se poroča londonskim listom, da ie Rusija mobilizirala don-ske kozake ter da je najela vse železniške proge, ki vozijo prosti avstrijski meji. Vsak dan pri. de na mejo na tisoče novih vojakov. Avstrija se pa boji, da se ne bi mogla zanesti na jugoslovanske vojake; ra;rdelila jih je tako, da niso nikjer sami, pač pa pov sod obkroženi od Mažarov ali pa Nemcev. Nemški uradni listi v Berolinu piše: Bolj slab položaj kot je danes, ne more biti. Z vojsko moramo računati." Avstrijski prestolonaslednik j:e šel v Berolin po nasvete k nemškemu cesarju. Njega spremlja načelnik generalnega štaba Blaž šemua. Visoki uradniki so se izjavili, da bo prihodnjih par ur odločilo, če se začne vojska ali ne. London. 24. nov. Dasi je an- 1 ovadil o se bo in sploh seprire-^tffcški zunajni minister danes di domača, neprisiljena zabava. Vsi so uljudno vabljeni —'Cenjene elevelandske trgovce, ki hočejo imeti v naši posebni božični številki oglas, uljudno prosimo, da nam to sporoče najzadnje do 12. decembra. Na poznejše zahteve se radi obsežnosti lista ne moremo ozirati. Sprejemajo se oglasi od $1.00 naprej. Naročilo lahko izročite našemu zastopniku Brezovarju ali pa se ite osebno v m ' se izjavil, da položaj ni tako resen, vendar je vladala ves dan v nedeljo v vsakem glavnem mestu Evrope največja ži-vahtiost. Avstrija, ki silno skriva vsa svoja :lela. je poslala povelje vsem mornarjem, ki se mtule v Carigradu, da se nemudoma ukrcajo na avstrijsko križarko in se pripeljejo domov. Namen tega ie. ker hoče Avstrija zbrati svoje vojno bro-dovje v Jadranskem morju pred mestom Durazzo in tam 'ti pomorsko demonr rrki angleških listotv so dobili vladno prošnjo, naj ne poročajo ničesar o gibanju brodovja. Evropskim vodilnim krogom se zdi za malo, da bi radi Srbije morala v vojno v-a F.vro-oa. Toda ker je Avstrija jako sitna, bo težavno preprečiti po sledice. Posebno avstrijski pre-sfotonaslednik Franc Ferdinand ie jako bojevit ter sili starega FVanceta naj napove vojsko. Pariz, 24. nov. Francoska po, šilja svoje vojake proti vzhodni meji, proti Nemcem. Vojni urad je to vest sicer uradno zanikal. toda x takih slučajih se uradnim zanikanjem malo vrja-me. Če Avstrija izda splošno mobilizacijo, tedaj lahko oboroži, „t.200.000 mejakov, dočim št^je vsa njena moč nekaj nad dva milijona. Ruska vojna moč šteje 3.000.000. a z vsemi rezervami vred ima čez 5 milijonov vojakov. Italija je mobilizirala dosedaj 550.000 vojakov. Nemčija šteje na mobilizacijo 1.300.000 mož. Avstrija je včeraj izdala uradno izjavo, da bo cenzurirala brzojavke, ker ne* če ponepotrebnem dražiti ljudi z brzojavnimi poročili. V resnici pa je Avstrija hotela prikriti svoje naprave, da bi potem lahko nenadoma udarila nad Srbijo. Vsi angleški listi trdijo, da Avstrija še vedno mobilizira. Vsi trije galiciški vojni kori so v polnem orožju z rezervami vred. Turški sultan je naprosil italijansko vlado, da posreduje za mir pri Črnogorcih, Srbih in B-ulgarih. V svojem pismu na italijanskega kralja spominja sultan 11a mir, ki se je sklenil med Italijani in Turki, spomi-n a ga, da obe deželli želite miru, spominja ga nja * njegovo sorodstvo s črnogorskim kraljem (žena laškega kralja je hči črnogorskega kralja). Nadalje tudi prosi turški sultan laškega kralja, naj svetuje balkanskim zaveznikom, da stavijo Turkom lahke mirovne pogoje, tako da ne bo omadeževana turška časti! Tarrki ne plačajo $140.000.000 vojne odškodnine. Dn so Bulgari nekoliko popustili pri svojih zahtevah, je vzrok to, ker se je njih vojska že skrčila za tretjino, ker je mrtvih in ranjenih Bulgarov že nad ico.ooo. Vrhovni poveljnik bulgarske armade, general Sa-vov, kliče sedaj že 16 in 17 letne fante na vojsko. Dunaj, 23. nov. Avstrijska straža je na meji prijela nekega ruskega inženirja, ki je meril mostove. Tudi več drugih Rusov so zaprli. Vse straže tfb meji so podvojene. Tudi so poskusili razstreliti mos0 se uštele. Uradno štetje kaže. da so sufragete zgubile za par sto glasov. POHOJENI OTROCI. Bilboa, Španija, 24. nov. Ker je v nekem gledališču za premikajoče slike operator zakričal "ogenj", ko se mu je vne-a fi'ma, je nastala taka zmešnjava med ljudmi v gledališču, da je bilo pri splošnem begu pohojenih do smrti 50 ali še več otrok. Panika je bila kmalu končana, ker ognja ni bilo nobenega, toda ljudem se je nudil grozen prizor. Prostor, kjer se kaže o premikajoče slike, je bil prej velik cirkus, in ker je bila vstopnina sariio 2 centa, ?e je seveda nabralo mnogo ljudi j. Upljiv operatorjevega kri ka na ljudi je bil silen. Polici-ja in rešilno moštvo ni moglo zadrževati množice, ki je kot blazna skakala proti vratom. V nekaj trenutkih je ležalo 50 otrok mrtvih na tleh. Ce'o matere so pozabile svoje otroke v naglici, da si rešijo življenje, Pozneje so prišle nazaj, toda le da so dvignile svojega mrtvega otroka. Lastnik in operator gledališča sta bila takoj po tem strašnem prizoru zaprta. Prepovedan lov. Columbus, O., 23. nov. Dr žavni nadzornik lova je razpo slal po Ohio 150 posebnih paznikov. ki čuvajo, da nihče ne O vi ob nedeljah. London, 23. nov. Brz< JU i^jfjp- • ■ Oglas. Stare bolezni. Navadno je jako težavno, 111 v nekaterih Jučanh skoro ne mogoče r/dra. ti stare in kr 1-nične b Vzui. Prva dolžnost pri zdravljenju kroničnih bole nij je. da lopolnoma sčistlt.: žilodec in prebavljalne organe kavno !ako :iuj se godi pri domačem zdravljenju. Za ta sir. ;aj pripet očamo Trinerjev: ameriško grenko vino. ki ne h~> oči-tilo 'lino prebavljalnih o ganov, pač pa jih bo ob istem času "tako poživilo, da bodejo popolnoma sposobni opravlja; svoje delo. Oni. ki nimajo ape tita, so zaprti, vetrovni, imajo bolečine v spodnjem delu ži vota, glavobol, morajo takoj rabiti Trinerievo ameriško grenko vino. Po lekarnah. Jos. Triner. 1333—39 So. Ashland ave. Chicago, 111. Za dolestne mišice rabite Trinerjev lini-vke ment. J Iz Ely, Minn. Dne 16. nov, s? je poročil v tuk. cerkvi g. Franc Delač z gospico Marijo Skala, hčerjo našega gostilničarja g J. Ska-leta. Cerkev je bila po'na radovednega občinstva, tudi me-todistovskega popa ni manjkalo, :udi on je slisal u* ode polni "da". Zenitovanje se je vr-ilo v dvorani nevestinega očeta. Našemu Francetu in njegovi izvoljenki želimo vse najbo-Ije. Tukaj na F.'y smo tako srečni, da nam mladi "moosi" in srne kar žive v peč silijo. Ravno pred kratkim smo ujeli mlado "mooseinjo": iz samega usmiljenja je ni hotel nihče po-hrustati, pač pa- smo vz?li mero, naredili .zaboj, posadili jo noter ter priredili romanje proti n enemu domu v prijaznem gozdu. Tam smo poskusi'i, če še kaj teče. Zahvalila se je in v nekaj skokih zginila v gozdu. Naši lovci se letos jako pohvalijo radi ol>tle divjačine. Slovensko društvo "Rudar" priredi -?K. novembra plesno ve selico v Ska'etovi dvorani. Cle velandčane in Clevelandčanke povabimo na "koštrunovo pojedino'. nazadnje se bo pa žre-i>a'o za košutino glavo Srčen pozdrav. Zastopnik. Iz Chicago, 111. Cenjeno uredništvo. V tiede Ijo, 17. novembra zvečer je bi-'o več Slovencev v neki itali-> jan.-ki gostilni. Med prepirom ko so se zunaj zgrabili, je bil naš rojak Frank Soško tako močno stepen( da je 21. nov v bolnišnici umrl. Pokojni je bil svoj čas član dr. sv. Jurija. C.- O. F. sedaj pa ni bil pri nobenem društvtu. Zapušča že no in tri otročičke. stare 3 mesece, 2 leti in 5 leti. Ubija'ec je pod ključem. Nevarnost Francije Na Francoskem vedno bo'j po-nehuje rojstvo otrok. Število prebivalstva se vedno krči. z 00.000 MANJ. Pariz, 24. novembra. Leta 1911 se je na Francoskem na-rodilo za 10.000 manj otrok kot deset let nazaj. Finančni minister se je nedavno raditega izjavil pred posebno komisijo. Neposredne posledice zmanjšanih rojstev v Franciji bodejo državi silno škodovale. V vojaškem in trgovskem oziru bo Francija manj vredna, in ne bo dolgo tega, ko se bo francoska moč povsod pos'absala. To «o neizogibne posledice naravne neplodovitosti. Vseh otrok je bilo lansko leto na Francoskem rojenih 742,-114. dočim se jih je pred desetimi leti narodilo 857. 274. Leta 1907, 1909 je več Francozov umrlo kakor se jih je narodilo. To j: za'osten slučaj in nevarnost za deželo, ker Francija vedno bolj nazaduje za drugimi državami. Sicer pada pri vseh vele-kulturnih narodih število rojstev, toda ne v tako obilni meri kakor v Franciji, ki se šteje za najbolj kulturno državo na svetu. V Nemčiji se je lanskega leta narodno skoro en milijon otrok več kot v Franciji, v Avstriji za pol milijona več. Finančni minister se je tudi izjavil, da Francozi preveč p'.ejo. da so preveč strastni v nemoralnosti, da bogata in učena družb?, sploh ne mara več otrok. Država se trudi, d» podeli posebno delavskim drtt* žinnm, ki imajo več otrok, po* sebno državno podporo, vendar je dosedaj Francija vse premalo naredila, da bi si pridobila več potomcev. Rojake, ki hočejo poslati božično številko našega lista staro domovino svojim prijateljem in znancem, opozarjamo, da to storijo čimprej, najzadnje pa do 10. decembra, da se ve naprej, koliko listov je treba tiskati. Navadno se jih je vedno oglasilo do 500. toda ker imamo 1 etos izvanredno lepo božično številko, pričakujemo večja naročila. Vsaka številka velja ioc. Prinesite naslov, dru- u__ httfcmfiii.r ■ ; wilsonu grozijo. Colorado Springs, Colo., 23. nov. Tu so zaprli nekega Co-hana, ki se je izjavil, da ubije VVflsona pri prvi priliki. Preiskali ga bodejo, če se mu m®-U. Cohan je Wilsona zasledoval /.e v večjih mestih. Napaden od vo'kov. Cen. r al i a. Okla., 23. nov. Ljudje so dobili v nekem gozdu na srhu drevesa mrtvega 16 letnega dečka Chas. Johnso-na. Pred enim tednom je odšel od .doma ribe lovit, vrnil se pa ni. V njegovem žepu so dobili pisanje, tla so ga napadli vo1-kovi. pred katerimi je pobegnil na drevo, toda volkovi so polegli pod drevesom in se niso premaknili mesta. Deček je na drevesu umrl lakote. Generalni štrajk. Rim. 23. nov. SocijaMstična unija se je iz avila, da če bode-ta Artur (liovanitti in Jos Ettor obsojena, nastane po celi Italiji generalni štrajk. (liovanitti in Ettor sta pred sodnijsko ob*-ravnavo v Salem, Mass. tožena umora. DENARJE v STARO DOMOVINO poll I Jamo: ta * 10.30 zb 20.40 >wgm /i 40.80 za 81.60 za 102.00 za 203.50 50 kron 100 kron 200 kron 400 kron 500 kron 1000 kron 2000 kron 5000 kron za za 406.00 1015.00 .i Poitarlna je vkteta pri t«h avotah Doma ■« nakazan« avot« popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne poftiljatva e. kr. poitni hranilni urad v 11 12 dneh. Denarje nam poelatl j« najpril do 960.00 v gotovini v ali registriranem pia tke po Domeetic Posta! all pa New York Bant FRANK 8AK1K 82 Cortlandt St., Htm A U iDSKA Amerika. la V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: ...............................$200 .....................\t.........$3.00 po poll!.................. $2.50 Pottmama itovilk* po 3 canto. bruc podplu In osebnosti m ne iprt}«ma|o Vaa pisma, dopisi in denar naj se *§ posiljn ua: CLEVELANDSKA AMERIKA, <119 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.________ EDWARD KALTSH, Ptiblinhor. LOUIS J. PIRC, 15 d I tor. ■ i cj n io.o (14 tla. Ev ->pski cesarji in kralji tet rugi kraljevi in cesarski po kopači so mirnim okom gleda ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS Bead by 13.UUO ftloirninna (Krnlnern) in theCltjr < ( Cleveland and eliewliere. Ad-er-tlilng r.ite» on request. TKL. CUV. PRINCETON IBS Entered *• ircm4«lMi matter January 5th 1900, at the pott office at Cleveland, O •the Act of March 8, 1879. „ No. 95 Fri. Nov. 26'ia Vol V "Jugoslovanske zveri na Balkanu" h; "Proletaree", slovenski soci-jalistični listič, je prinesel svoji zadnji izdaji tako nesramen napad na slovanske Bal-kance, na junake Srbije, Bul garije, Črnogore, Grčije, da ne moremo mirno prezreti izzivalcih liesedi.i, da ne moremo biti mirni, ko se nam je vrgla rokavica boja v obraz, Bilo nam je kot da bi nam dal zaušnico pritlikavec, ki se libče meriti z velikanom. Vsakemu poštenemu Slovencu mora vz kfpeti kri, ko bere nesramni, turški napad chicaskih izdajal ctv, ki so ze zdavnej pozabili, da so tudi slovanski otroci, ki po ze zdavnej pozabili, da je pravica na svetu, ki so pozabili, da si kristijan ne da rezati ušes, no$u, nog in rok od Turkov, a ki niso pozabili, da ima Slovan, posebno Slovenec tudi gros, katerega te izdajice z največjim veseljem sprejemajo za svoje žepe, a v svojem srcu želijo, da bi Turek pomoril in poklal slovanski narod na Balkanu, kakor ga je klal in moril celili petsto let. Predno nadaljujemo: Mi smo proti boju, posebno proti bojem, kakor se vršijo danes po svetu, ko si posamezne države skočijo v lase. streljajo, koljejo in davijo svo.ie državljane. Da mi smo proti vojni, kakor "Proletaryc", kadar iščejo do-bičkaželjni kapitalisti svojih profitov s pomočjo krvi naroda pri tujcih. Da, mi smo proti vojni vselej in vedno, kadar hoče država pokazati svojo ju« naško ošabnost nad drugim narodom. Da. mi smo proti vojski vselej in vedno, kadar se hoče s silo vcepiti kakemu ne-kristijanskemu narodu vero. Da. mi smo proti vojski, kadar hočejo posvetni rrrofi, baroni, princi, Janezi, kra-fji, cesarji in drugi postapa^-f-si s pomočjo priprostega naroliža zver, se boril in krvavel. >pel je pod bičem nemških graščakov. trpel je pod tiransko vlado, a poleg vsega tega moral braniti še svoj dom s vojo lastno krvjo, ker ga je sti tiranski graščak zapustil v največji bedi in lakoti. Komu ne bi srce zatrepetalo, ko bere grozne povesti turškega divja-štva? S kako pravico so pridrli Turki v Evropo, kjer so se navalili posebno nad slovanske narode, ki so krvaveli nad 500 let pod njih mečem? Zakaj "Proletarec" kriči v svoji izdajalski duši, da vojske, maščei vanja, krutega maščevanja nad Turkom ne sme biti? Mar so Slovani na jugu krivi, da so jih Turki sekali, klali in onečaščalt celili 500 let? Mar so Slovani klicali Turke, da jim zažigajo njih domove, njih borne koče, njih otroke, njih revno lastnino? Ali mogoče kak izdajalski Zavertnik misli, da si mora Slovan pustiti d opast i od Turkov, da 11111 vsak dan trikrat glavo odtrgajo? Gorje in groza! Če bodemo imeli še kaj tadh med seboj, med lastnim narodom, tedaj pozabimo, da smo teptani, pozabimo, da smo Slovenci, vrzi 1110 se v morje socijalizma, pozabimo vse krvave rane, katere so bile nam prizadete v teku stoletij in stoletij, pr edaj 1110 se i zdaj at vu. preda]-1110 se grošem socialističnih voditeljev, in nebesa bodemo imeli na zemlji! Poglejmo vsaj nekoliko turških klanj nad Slovani in drugimi narodi v Evropi! V zadnjih petdesetih letih, ko je kultura po celem svetu tako silno napiedovala, ko so oelo vojske postale manj krva- ve zadnjih pet- se je zaklel, da strebi z zemlje slovanski narod. Naše slovan «ke žene, dekleta, so bila celih .5^0 let za pohoto, razuzdanost in trpinčenje mongolskih narodom — Turčinom, ki v svoji mo liamedovi zaslepljenosti mislijo še dandanes, da so oni edini rablji slovanskega naroda, in ki mislijo, da morajo pred seboj poklati sve, kar čuti slovansko. Osem let poprej so zapustili Turki krvavo sled po celi Srbiji in Rumuniji, Klali so kar na debelo, odpeljavali lepše žen. ske in počenjali grozo vi tosti, 'a >e vam morajo iežiti lasje. Leta i860 so morili kristra-ne po celi azijski Turčiji in sicer kar na ebelo. 12000 kri-stijanov, med njimi mnogo Slovanov so poklali Turki na mirnem in lepem v dveh dneh! Dve leti poprej so poklali Turki vse moške kristijane v Jedi, deck.3 in deklice so pa odpeljali v svoje hareme. Leta 1894 so Turki napadli kristijanske Armence, požgali cele vasi: svoja grozodejstva so ponovili leta 1904, ko so poklali v enem samem dnevu 9000 Armencev. Ž.enske, otroke in mladeniče. Od leta 1876 je bilo poklanih. več kakor 50.000 Armencev. Leta 1896 so Turki poklali na carigradskih ulicah 9000 Slovanov, Srbov, Bulgarov, Črnogor; cev, Slovakov in tudi Grkov. Samo v petih zadnjih letih so odpeljali Turki 50.000 slovanskih in armenskih deklic v svoje hareme >a poželjive namene. Leta 1909, torej pred tremi leti so Turki, napadli Sirce in Armence znova, poklali v treh dneh 45.000 kristijanov, njih hiše požgali, njih premoženje pokradli, njih žene in hčere pa on? čas til i. odrezali prsa ter jih živinsko pokončali. Mieseca junija je bežalo številno srbskih žen in otrok iz svojih domov. Ujel jih je oddelek turške vojske. Surovi mesarji so ženske in otroke pobiH. poprej pa še onečastili. Neki angleški reporter, znanega angleškega lista 'Daily Chronicle' je sporočil svojemu listu in angleški vladi, da je neko srbsko deklico zlorabilo 32 turških kr-volokov, potem so jo pa raz-sekali na drobne kose. Večina poročil, ki so jih pošiljali zastopniki evropskih vlad svojim predpostavljenim, so taka, la se niti tiskati ne morejo. Najnovejše klanje pa so povzročili Turki letos meseca septembra, ko so napadli 23 bul-garskih vasij, op/.gali vse pred in za seboj, poklali 7000 bul-garskih žen in otrok! Slovanske reke imajo toliko vode kot je Turek prelil slovanske krvi! Komu. prosim povejte, bo o-stala pri takih grozodejstvih kri mirna? Kako naj slovanski narod pusti, da se mu vsak dan poz i gaj o domovi, strehe, koljejo otroci in družina? Kdo more reči, da se ne polasti tako zatiranega naroda obup in krvavo maščevanje, ki konečno vzplamti v tem, da se dvigne na svoje zatiralce in jih z brez-primernim junaštvom do krvi pobije na tla kot pse? Vrj»emite, človek ima samo eno dušo, Slovan je najponižncjŠi človek na svetu, za psa je vsem drugim narodom, toda da -bi si od Mongola dkl požigatl svoje domove, skruniti svoje hčere, klati svoje sinove, ne — Slovan ni .1 1 • j. bi se klanje vršilo še toliko časa naprej, dokler ni prognan zadnji Turek iz Evrope. Toliko Turkov ne bo v 1000 letih na svetu, kolikor so oni poklali Slovanov v 500 letih. In takim mesarjem in rabljem slovanskega naroda se približuje "Proletarec"'! Izdajice, vredne ste. da bi se z vašimi otroci godilo tako, kakor se je godilo z bulgarskimi in srbskimi otroci! Chicaško blato, ostani doma, ne otresaj svojih smetij po Ameriki! Sedaj pa ovržemo nekaj la žij, ki jih je priobčil blatarski mojster "Proletarec". V prvi vrsti piše, da se vrsi boj že nekaj mesecev na Bal kanu. To je laž. Črnogorci so napovedali Turkom vojsko 9. oktobra, Proletarčev članek je pisan 16. novembra, torej je v resnici boj le 5 tednov trajajoč. Ena laž. Blatni mojstri v Chicagi pišejo, da so postali Slovani na Balkanu zveri. Ne zveri, pač pa ljudje so postali, ker so se dvignili nad Turka. Pes in maček se pustita klati, človeka pa ne. Slovani so šli v boj le za svoje (pravice in svobodo! Druga laž. Časnikarski bandit Zavertnik v Chicagi pravi, da teče kri v '»otokih na Balkanu. Dobro, naj teče, saj teče za staro pravdo in praviqo. Toda ta bandit Zavertnik nLvidel, kaj se je godilo stoletja prej, čegava kri je tekla danzadnevom. kdo je moral žrtvovati svoje domove in otroke. Tedaj je bil bandit tiho, niso se mu smilili slovanski otroci, poklani možje in žene, zažgani dečki in deklice, vse mu jc bilo prav. Sedaj pa ko se dvigne narod za pravico, sedaj pa pravi, da so Slovani zveri! Bandit v Chicagi pravi, da se boj vrši raditega, ker hoče tako roparska avtokracija, ropar, ska buržoazija!'! Laž, tisočkrat laž. Ves narod se je sam dvignil nad svoje kralje in zahteval vojske. Ce bi jim kralji ne dovolili vojske, tedaj bi sami padli na največjega mesarja v Evropi, nad — Turka, Narod sam se je požuril za to. da je plačal Turku, kar je ostal dolžan Slovanom. Ali bi hiteli Slovani iz celega sveta na bojišče, če bi roparski avtokrati napovedali vojsko? Ne, ne, ne, stokrat ne! Z največjim pogumom gredo v boj, radi se dajo usmrtiti, radi mro za svojo domovino — za propalo. za onečašč:no, samo da smejo v boj. Ves narod se bori, profesorji, zdravniki, delavci, princi, gospodje, rok' delci. Vsi stojijo v bojnih vr stali! Zopet grda laž "Proletar-ca'\ Bandit v Chicagi pravi, da so srbski, bu'Igarski in črir ski vojaki nahujskani nad Tur ka! Da, prav ima, ta chikaški blatni mojster! Da. nahujskani so od krvavih teles svojih mater. katere je onečastila krvoločna turška vojska, nahujskani so od potokov slovanske krvi. ki je tekla radi turškega klanja v mirnih časih. Kaj imajo ti vojaki od vojne, vprašuj« "Pro-k-leta-reč?" Svobodo, ni' žene bodejo varne, njih otrer ne bodejo vsak dan klani, n1' hčere se ^bodejo lahko mirrr srečavale, ne da bi se vsak dan bale, da pridejo Turkom pod zobe! Bandit v Chicagi. sramo-ta! »Nadalje piše bandit, šuft v Chicagi, da sede kronane glave slovanskih narodov mirno doma na blazinah!! Laž. tisočkrat laž. Bi v^i med prvimi. Bitolju, katero /. naskokom vzeli. Crnogor« kralj je povsod prvi pri napadih in daje junaštvo svojim junakom, Po bolnišnicah hodi, sam rane obvezuje svojim ljudem. ravnotako vse balkanske vladarice. To so ljudje, ti Slovani, a ne zveri, kot chikašfci bancJitjc." Bandit v Chicagi pravi, da Slovani, njih vladarji in voditelji na Balkanu velemorilci' Laž, "Proletarec", laž, tisočkrat laž. Srb. Bulgar. Črnogo rec. je 'vedno'branil svojo lastnino, Turek jo je ropal, klal ir4 moril, a sedaj so ti vodniki na roda v prvih vojnih vrstah, da kažejo lep vzgled svojemu narodu ! Bandit v Chicagi laže. da je do 150.000 padlo v vojski. K večjemu kak častnik vmes. Laž, zopet laž; Dvanajstim srbskim regimentom so postreljali 312 častnikov. Bulgari so zgu >ili že nad 1500 častnikov, ravno tako drugi narodi. In sploh je posebno znamenje te vojske, tla pade v primeri s številom več častnikov kot priprostih vojakov, ker so slovanski častniki isti. ki se postavljajo po vsod v ospredje in kažejo vzglede junaštva drugim. Bandit Zavrtnik, lažnik. Toda dovolj! Gabi M 3 « tj 2 o. SLOVENSKA DVORANA, MIHAEL SETNIKAR, 6131 OLAIH A VE. Te!. Prlnovion IM4 lj Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Qlevelandu za veselice, igre. za poroke in kr stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svbjim! immm 1 ogenj i Zavarujte se proti nezgodam! ogenj f Pri alovenaikem aavarnvalnem Hgontu . A. Elafl'ner«ju Zavarujem pohištvo, ateMene Up« (plate glaaa) blago. eklailMa (atnek) vseh vrat, konje, vozove, ter sploh vse kar vam more kak tujec savarovatl. POSEBNOSTI Kadar ae »elite, n« pozabite premenltl naslova m /.uvarovalni polici, ker v slufiaju offnja bi ne dobUi odAkodolno, late velja tudi kadar oddaste posest k«i rlrngt-mu. Da nI nnhraiiite r ta In nepotrebnih sltnostlj pridite k meni bi jas vam uredim v potrebno ta zastonj. Vse informacije flede zavarovalnine Eaatoi Oglualte se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujeu. 8e priporočam rojakom. — Na aradu Cleveland Trust Oo. St Glair in 40. ceste od 8. ure sjutra) do S. ure zvečer. a ~w w a i^ii^iv M-i^ eioa at. oaIi ^V, JtJL^V J^ m Jtl^jm^ -Tr j. xuhdJBtxotf-ui - naj ar naroči na naj-novejio kqjigo. Ji < ■ 11 J f 111 fiT a h"......liK? KDOR HOČE DELA • - ' fgf Veliki Slovensko - Angleikl Tolmač da ae bo lutako in hitro bre« uMtelJa prlu«l |angleMlnr. Knjig* < «ngl. raajcoTor m vwkdanlo potrebo, n vodita sa anffi.pl anglelklh pisem In k« k o m po.tan« amerlkanukl 4rlav|)iin. ima dc mm 'WMmW ..M..- Ustanovljena 13. novembra 1910. Glasni sedež: Cleveland, O. Predsednik: JOHN GORNIK,, 6106 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 E. 6Ut 8t Tajnik- FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. 60th Street. 1 ' Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 66th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 SpUker Avenue. Nadzorniki: ANTON OfiTIR, 6030 St. Clair Ave.; PRANK SORIC, 1366 East 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Poretnlkl: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; PR. tIBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenuer Vrhovni adravnlk: J. M. SELIfiKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se poSilJajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zveilno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Vojna na Balkanu. I Napad na trdnjave. Kristijani-vojaki. Notranje meato. V pondeljek, 31. oktobra so bili poteh strašnih bojih vinogradi krog mesta zavzeti in brž so se zaceli napadi na trdnjave. Mogoče ni popisati krvavih bojev, ki so sledili. Najdrznejše naskoke je vselej ustavil ogenj turških topov. Ta bor-ba, to klanje je trajalo do srede do 5. ure popoldne; takrat je vse za kratek č^s odnehalo. Turki so zaceli obupavati, bul-garski napadi so jih zmedli. Dali so svoji armadi ukaz, da se umakne proti Bunar-Hisarju. V tem se je začel zadnji naskok. Proti II. uri ponoči so se bližali Bolgari utrdbam. Turki so se branili, a njih vztrajnost je prenehala, Bolgari so vzeli nekaj fortov, seveda med strašnimi izgubami. Odtod so potem razbili s topovi utrdbo za utrbo in jo zavzeli. Mlohamedanski vojaki so se branili kot levi, a krščanski so se hitro udali. Zdi se, da je turška »vztrajnost ravno zato odnehala, ker so jim kristijani delali ovire. Zavzeti je bilo še.utrdbe v notranjem mestu. Dosedanji boji so se vršili zunaj mesta, ker se moderne trdnjave zidajo taka« da so glavne utrdbe že precej od mesta. Treba je bilo bojev infanterije, lojer se je začel zopet boj moža z možem. V tem zadnjem napadu so imeli Bolgari največje izgube. Med sedmo in osmo uro zjutraj je mesto padlo v bolgarske roke. Uničena divizija. Vjetniki. Xozengrad je branilo do 40.-000 Turkov. Kljub tako velikemu številu so Turki vendar poslali še ojačenja od armade, ki se je borila pri Odrinit. Od drugih strani so Bolgari mesto obdali tako, da ni mogla priti pomoč. Iz Odrina je odrinila ena divizija proti Lozengradu. Zapazil pa jo je h letalnega stro|ja bolgarski aviatik. ki je s svojim strojem letal nad turško armado. Sporočil je o nevarnosti Bolgarom. Takoj so ti nastavili ti diviziji past. Zgrabili so jo čisto nepričakovano in skoro č^sto uničili. Napad se je izvršil tako naglo, da niti topov niso mogli Turki veliko rabiti. — Vjetih Turkov v Lozengradu je toliko, da jih ne morejo vseh prepeljati. Pravijo, da jih je do 12.000. Kraljica Eleonora za bolgarske ranjence. Iz »Sofije poročajo: število ranjencev je silno veliko — mnogo večje, nego se je pričakovalo. Turki ne beže, dokler niso zadali nasprotniku čim groznejših ran, V sofijskih šolah so zasedene vse postelje, ki jih je 2000. Te postelje so prirejene sedaj v sili. Mnogo ranjencev so spravili v zasebne biče. Se več je seveda ranjencev v vzhodnih bolgarskih mestih, ki so bližje velikega bojišča. — Strežbo ranjencev vodi in nadzoruje carica Eleonora sama. Neprestano potuje od mesta do mesta, ker hoče vse bolnišnice sama pregledati in odreja vse potrebno. Na njeno izrecno željo so iz Djakova na saškem poklicali več usmil-r, ki vrše bolniško službo v ■tki klementinski bolnišni-v bolnišnici v Plovdivtt. tv prizor. co, kjer je umrl Popovič na težkih ranah. Stopi k mrtvemu sinu, sname pajčolan in mu s suhimi očmi neprestano gleda v obraz. iPotem izbruhne njena bol, zgrudi se na mrtvo truplo in poljublja mrzlo lice, Med tihim ihtenjem govori: "Sin ali si hud, ker te mati poljublja in plače? tFri slovesu si mi rekel: Ne jokaj, mati/junakova mati ne jokal Vojače moj! Da te le vidim, da te le zlobežni niso razsekali! Nočem več jokati, junaško si padel za domovino, jaz sem niati junaka." — Taki prizori se vrše neprestano. Avstrijske koristi in dolžnosti na Balkanu. Avstrija je bila soseda Turčije mnoga stoletja. Imela je zato dolžnost, da skrbi za zatirane kristijane v Turčiji ona v prvi vrsti. Imela je nad Ma-lisori in Miriditi v Albaniji, ki «0 katoličani latinskega obreda, še poseben protektorat. Skrbela je za njihove šole in cerkve in izdala vsako leto 300.000 K Toda, ko se je. šlo za rešitev teh revežev iz turških krempljev, potegnili so avstrijski gro fi in baroni s Turčijo in pustili kristijane radi Turka na cedilu. Stopile so danes na plan nove krščanske države in rešile kristijane na Turškem S tem oa je Avstrija izgubila pravice do turških dežel. Avstrijski diplomati poraženi. Osamljeni. Cel svet se smeje v teh dneh Avstriji. Koliko so se prizadeli avstr. diplomati, da ohranijo Turčijo nedotaknjeno, in danes je vsa v polomu in Avstrija ne ve kaj početi. Sanjala je vča -ih o poti v Solun. A to pot so vzeli Srbi, in po vsi pravici. Radi strahu pred premočjo Slovanov niso hoteli doslei, radi Slovanov ne bodo mogli po slej! — S svojo politiko je osta-'a Avstrija čisto osamljena in ne pomeni danes v Evropi skoro nič. Sovražno ji stoji nasproti tripelententa: Rusija. Anglija in Francija, Nemčija se ji odtujuje in 11a Italijo se itak ne da zidati. — V delegacijah, ki se skličejo te dni, dajal bo odgovor grof Berchtold. • Sedanji položaj. Položai, ki so ga ustvarili boji na Balkanu, je za Avstrijo tak, da je najbolje, da sklene z balkanskimi državami prijateljstvo in dobi koncesij na gospodarskem polju. Na kako nasprotovanje ni misliti .— Po tem položaju bo Avstrija navezana vedno bolj na nas, na Tugoslovane. Zato so zmage bratskega orožja za nas toliko večjega pomena. Vse za domovinol Dijaki policaji. Gospe v vojaških pekarnah. Vse bolgarsko ljudstvo misli ie na vojno, saj so vsi sposobni moški v boju. V boj so morali tudi policaji iz glavnega mesta SofSje in njihovo službo so prevzeli dijaki, ki dobro vrše službo. »Gospe, ki razumejo dobro peči kruh, delajo v vojaških pekarnah in si privoščijo komaj par ur na dan počitka. V celi državi nič več ne pečejo belega kruha, belo moko mešajo v enakih delih z rženo. Ko je kruh pečen, nalože po 500 hle-bo,v na voz, ki ga pelje par volov. Tisoč volov so za ta prevoz porabili samo iz okolice Sofije. V dolgih vrstah se pomikajo voiovi proti meji. Vozi lo ob vozovih peš. Ko mlji. Navsezgodaj hiti dalje k četam. Ganljivo je gledati, kako skrbe starišf za svoje sinove, ki so na bojišču. Od doma jim pošiljajo živeža, zadnji vinar, denarja; vse dajo za svoje sinove, za svojo domovino. Junaško dekle. Da so tudi bolgarske žene junakinje, je pokazala telegra-fisiinja v Varni gospodična Otima. Ko so Turki bombardirali pristanišče Varno, pretrga-i so vse brzojavne zveze razun ene žice, ki je imela pri nji imenovana gospodična službo. Ko so padale v mesto kroglje, so bežale njene tovarišice, ker se je bilo bati, da vsak trenutek pade turška kanonska kro-glia na hišo in podsuje prebivalce. Otima vpraša prefekta, kaj naj stori. Odgovor je bil, naj ostane. In med najhujšim streljanjem je ostala pri delu ter sporočala vse dogodke iz obstreljavanjai. S tem je rešila torpedovke, da so ušle na morje. Zadnja brzojavka med bombardiranjem je bilo naznanilo, da je 'za junaško izvrševanje službe odlikovana. Ljudska pripovedka. Turški sultan in bolgarski car. Zanimivo je, kako si ljudstvo bolgarsko v svoji domišljiji predstavlja napoved vojne. Nastala je v tem oziru tale pripovedka: Ko se je začelo priprav ljati na vojno, poslal je turški sultan carju velik vrč poln prosa. Sultanovi , poslanci, ki so prinesli vrč, so govorili takole: "Kolikor je- v vrču zrn, toliko je število turškega vojaštva, ki bo prišlo nate, če napoveš vojno. Ostani torej lepo doma. Car Ferdinand pa se ni dal ugnati v kozji rog. Ukazal je prinesti vrč, napolnjen z naj-ostrejšo papriko. Tega izroči poslancem, obenem pa tole pismo na sultana: "Razrezi papriko in pokusi jo! Bodi prepričan. da je moje vojaštvo še ostrejše, kakor ta paprika, ki sem ti jo poslal." ZAHVALA. ..aj opleje se zahvalujem v ^ prvi vrsti g. Omanu za izkazano sočutje in za njegov trud v boiezni mojega soproga. V drugi \rsti se moram zahvaliti A. Bizjaku in njegovi soprogi, ker sta vedno stregla pri bolezni mojega moža, podnevu ali ponoči. Sp'osno se za h valujem vsemuobčinstvu in prijateljem, ki so spremili ranjcega k zadnjem počitku in mi skazali sočutje. Hvala g. Grdinatu za njegovo marljivo delo pri pogrebu. Mary Miencinger, žalujoča udova in otroci. Bratje Sokoli! Vsem se naznanja, da se udeležimo v sredo 27. novembra v civilnem kroju "Bazarja" Sokol Cleveland na Quincy Av. Zbirališče bratov ob 7. zvečer v Knausovi dvorani. Mesečna seja v mesecu decembru se bo vršila 15. decembra ob 2. pop. v navadnih prostorih. Nazdar! F. Hudovernik, taj Kdor želi kupiti dobro vre j eno farmo po jako nizki ceni, naj se hitro oglasi. Proda se radi odhoda. Poizve se pri lastniku na 15806 Calcutta ave. Co1-linwood, O. (97) ** -t t-1» » i t» ♦ ♦ ♦ t > f »♦»♦»♦♦»fr Ausiro-Americana S S. tO. Dii «». laa > oftn|a mod ' j! N^w Y11 oni tu A v m« r -Oyi ako - ► NIZKE CKNB. i J Fina podvori>a, električna V- luč, izvrstn.. kuhinja, pros- ; to vino, kabine tretjega raz- j reda na lady i Kaiser Franz ; Joseph I in Martha Wa- ;; 5 shington. Govorijo se vsi ;; avstrijski jeziki. Kompaoija ima sledeč« dvovfyake: ' Kaiser Frani Joseph I., Martha ; Washington, Laura, Aliea} Argen- . ■ tlna, Ocenia, in nove ladije sc fte ] ' delajo. Za vse podrobnosti se obr- ; nitc na generalne agente. J Phelps Bros. & Co. j :; t = -F m4 i Najnovejše za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni *bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. NAZNASILO. Hiša naprodaj na St. Clair ave. Ima dve trgovini, velik hlev in še prostor za 3 družine, Velika klet in podstrešje. V sredi slovenske naselbine. Prodati se mora ker je lastnica u-dova. Rent $60 na mesec. So-dnijska oena $5800. N JOSIP ŽELE, SLOVENSKI POG&EB-NIK IN TRGOVEC. x| Priporoča se slovenskema občinstvu, da ga posedi vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen najfinejša opravo in fwiifi kočijami. flZalr^ pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noc in dan. ' »t JOSIP ŽELE. 6108 ST. CLAIR AVE. ^tttttttttttttttttttttttrrnitrniimrrrYi i h i miti t IOHN nORNIK, ^OVB^I KROJAČ : £ - VJ-2_I 610« St. Clalr Av«. - Priporočam ae viem rojakom , r nakup topth, moderntk tm nlh jesenskih In sltnsklh oblak ter sukqnj. prodajam obleka po meri in le narejene. Priporočam se slavnim ▼ napravo uniform in isvriujem vsa druga krojaSfea Priporočam tudi svojo veliko salogo vseh moAUh Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. Tel Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIM! uutu 111:1111111 1111111.11111111 n 111 n 11 n 11111 tJ 11111 : : DOBRE PRIPRAVE Ali veste, če imate prave plinove potrebščine v vaši kuhinji? Ali imate najboljši kuriinik, p^cenik in kuhalnik? Pridite in obiščite našo IZLOZBO PUNOVIH PRIPRAV. Prva vrata od plinovega urada, 621 Superior Ave. nasproti Hollenden hotelu. To je največja trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Tam do* bite vse, kar potrebujete skupno z uporabo plina. Mnogo novih iznajdb dobite v tej trgov«*«. m Pridite jutri. THE EAST OHIO GAS m ■ _—— '" 'i: —- Dame de Paris. M 12 IS. »toletja po ago- dovintkih zapiskih. , (■ANCOSKO 3M3AL VICTOR HUGO. ZA XLEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P. |«aa koraka potom proti mi-m m princ za steklenico, ki je stala aa njej. '"Vraga P krt-o, "^aj jc že prazna? Jaz pa denarja nimam več"" In ko tain spregovori, gre ven iz hiše. Khvdij Frolo je imel bas časa ie dovolj, da se je vrgel na ze se spomni poldneva. Sedaj je bila polnoč. "Oh," mrmra, "ob tem času mora biti že mrzla." Naenkrat pa potegne sapa. ki vgasne njegovo svetilko, in v istem trenutku vidi nekaj belega, senco, človeško postavo, žensko, ki se pokaže pri dru- da se ne b? srečal z bra- gem koncu stolpa, Arhideakon se strese. Ob strani te ženske pa je majhna koza, ki je vmešavala svoje bleketanje z zad- t K sreči je bila cesta temna, Ivan pa pijan. ^OhoP reče: "to je nekdo, ki se je danes veselil P in z nogo brcne Ivan njimi udarci ure. Imel je še to-svojega brata na tleh. liko poguma, da jo je pogledal "FSjvnkot muha P Nadaljnje —bila je ona sama! Ivan. ''Napihnjen je kot meh. Plešast tudi P Bleda je bila, žalostna. Njeni lasje so padali po njenih ra- Potem pa čnjc arhideakon, menih, kakor zjutraj, toda vr- fcafco se Ivan oddalji in govori: vi okoli njenega vratu, njene •No, kaj čem! Pamet je do- roke niso bile zvezane, bila je bra stvar, in prav srečen je prosta; bila je mrtva. i brat arhideakon, ker je pameten in ima denar.*' Oblečena je bila v belo, in bel pajčolan je imela okoli gla- Potem pa arhideakon vstane ve. Počasi prihaja napram nje In teče brez prestanka proti mu, gledajoča proti nebu; on Notre Dame, katere velikanske pa je bil kakor od strele za-rtottove je odtfaleč opazil. Ko det. Bežal bi, toda ni mogel, pride na trg pred cerkvijo, se Vse. kar je mogel narediti, je »stavi in se ne drtne dvigniti svoje oko proti poslopju božjemu. "Oh!" reče s tihim glasom, "ali je res, da se je molela talca stvar zgoditi na tem mestu danes? Prav danes?" Konečno se pa drzne pogle-dajti cerkev. Pročelje je bilo bilo, da se je umikal za korak vselej, kadar mu je ona prišla za korak bližje. Konečno se umakne za grobnico. Strašna misel ga prešine, da če se ona približa tudi grobnici, da mora umreti strahu. In res se je približala prav temno, nebo se je pa blisčalo, blizu njega, potem se pa usta-* zvezdami. Vrata njegovega'vi za trenutek; trdno pogleda stanovanja ali palače bo bila zaprta, toda s seboj je nosil vodno ključe, ki so odpirale v temo, toda zdelo se ni, da bi zapazila duhovna. Potem pa t^re naprej. Zdela se mu je, da v katerem je imel svojo je višja kot prej ; videl je me celico. Tako vstopi v cerkev, sečni svit skozi njeno belo oble-Notranjščina je bila temna iri ko; čul jo je dihati. tiha kakor grob. Veliki srebrni križ se je svetlikal v sredi te sne, posejan z blestečimi toč kami kakor rimska cesta na ne Ko jc odšla, je pričel stopati po stopnjicah navzdol. Sko-ro blazen od strahu s štrlečimi i- lasmi, še vedno držeč svetilko 1». Kip? svetnikov in kraljev v v rokah, je mislil, da je sam tem hramu božjem so se zde- prikazen; in tako koraka po ' Ti arhideakonu kakor grozne stopnjicah navzdol, se mu zdi, pošasti, ki r. resnostjo motrijo da sliši glas, srnejajoč in po-^^^EZZZl »k*«. navijajoč jako razločno v nje- gova ušesa; "Potem se je pa prikazal pred mojim obličjem duh, da so mi lasje vstali kvišku!" K njegov obraz. S hitrim korakom začne he-sati preko cerkve. Zdelo se mu je, da se tnidi cerkev premika, diha, živi, da je vsaka masivna kxJons spemenjena v nogo, s katero udriha po tleh, da je gigantična katedrala kakor neizmerni slon pihajoč in kora-tajoc, s stebri za noge. Ko stopi v enega iamed hod-aikov, zapazi rudečo luč. Hiti k njej kakor k »vezdi. Bila je to luč, ki je gorela noč in dan prad javnim brevirjem Notre Dame in razširjala motno luč. Arhideakon biti k sveti knjigi v nadi, da najde v njej kako tolažbo ali navdušenje. Odprta je bila ravno na onem me-kjer goyori mučenik Job; *9fat-efn se )t pa prikazat pred mojim obličjem duh, da so mi lasje vstali kvišku." Tn ko prebere to vrstico, se je počtrtil kakor slepec, katerega vgrizne kača, katero je pobral v misli, da pobira palico. Kolena se -mu šibijo in vznak pade na cerkveni tlak, misleč na ono, ki je danes preslala smrt. Tako grozna vročica se pojavi v njegovi glavi, da se mu je zdelo, da ima na truplu dimnik pekla, mesto glave. V tem poldžaju je ostal dolgo časa, niti misleč, niti čuteč, brez pomoči, v rokah zlobnega duha. Konečno, ko se je nekoliko prebudil iz svoje nezavesti, jc mislil, naj išče po. moči v stolpu poleg zvestega Kvasimoda, Vstane, in ker ga je bilo strah, vzame kič iz kape lice s s6boj. To je bil sicer lxttlji rop, toda arhideakon se ni več »menil za take malenkosti. Počasi koraka po stopnjicah-stolpa navzgor, napolncn s tihim strahom, kar so opazili tudi pozni potniki, ki so hiteli mimo stolpa in opazovali rudečo luč, kako se pomika vedno višje. Naenkrat pa začuti mrzlo sapo na obrazu; bil je na najvišji galeriji stolpa. Noč je bila mrzla. Nebo je bilo prepreženo z svetlobo. V tem trenutku dvigne ura svoj slovesni in glasn Drugo poglavje. Svetišče. V srednjem veku je imelo vsako mesto svoje svetišče. Med povodni jo kazenskih zakonov in barbarsko sodnijo, ki je poplavljala tedaj mesto Pariz, so bila taka svetišča nekak otok, ki se- je dvigal nad človeško pravico. Vsak zločinec, ki se jc zatekel v svetišče, je bil re sen preganjanja. V kakem Q-kraju je bi'o gkoro ravno toliko svtttM* k'akor je bilo vc$al. Samo se je tedaj delila pravica, toda imela je ravno toliko potov, kjer se je lahko izognilo kaznim. Kraljeve palače, t hiše prince v, nad vsemi pa cerkve so imele pravice svetišč. Včasih se je dala celemu mestu pravica svetišča. To se je zgodilo. kadar je mesto potrebovalo prebivalcev. Ko je zločinec prišel v svetišče, je bil posvečen, toda ču vati se je moral, da ni prišel ven. Cc je le prestopil prag svetišča, je bil zgubljen. Kolo, vešala, tezalnice, vse ga je čakalo. Osebe, ki so se tako zate-tekle v svetišče, so včasih postale stare v njih; v takem slučaju je bilo seveda svetišče nekaka ječa za zločince Včasih se je tudi zgodilo, da je državni zbor prelomil to postavo in izdal zločinca pravici, toda taki dogodki so se vršili jako redko. Toda kdor je brez dovoljenja 'državnega zbora prekršil to navado, gorje njemu 1 Cerkve so navadno imele posebno celico, kjer so se zločinci shajali. V ^erkvi Notre Dame je bila taka celica na vrhu hodnika, prav zraven samostana. In tu je bilo mesto, kjer je Kvasimodo odložil .svoj plen. Dokler je teka! r. njo po cerkvi, se mlada deklica ni zavestila. oblaki. Mesec jc dajal le slabo Od časa do časa jc samo slišala hripavo kričanje iif smeh Kva- simoda. Mislila je, da je vse 'prešlo, da so jo potegnili na c potem nekak spačen duh odnesel na varno mesto. In Ho jo je pihajoči zvoni-kar položil na tla v celici sve-tisča, ko je začutila kako nje gove ogromne roke rahlo odvijajo vrv od vratu, se ji je zdelo ! akor onemu, ki se naenkrat vzbudi na krovu ladije sredi temne noči, ko se je ladija pričela potapljati. Tudi njene misli so se polagoma vzbudile, ena za drugo. Videla je da se nahaja v cerkvi; spomni se, da jo je nekdo odnesel rabljevim kleščam, da je Febus živ, da jo več ne ljubi. Te dve misli krdžfte strašno po njeni glavi. Obrne se proti Kvasimod-u, ki je stal ob njeni strani z globokim spoštovanjem, in mu reče: "Zakaj si me rešil?" Boječe jo pogleda, kcrt bi hotel uganiti, kaj je povedala. Deklica ponovi vprašanje. On jo pa neskončno žalostno pogleda in odide. Samega začudenja ni vedela, kaj naj naredi. Čez nekaj trenutkov se pa Kvasimodo vrne in prinese s seboj sveženj, katerega položi pred njene noge. V njem ie Ibila obleka, katero je dobil Kvasimodo od usmiljene ženske. Drklica se pogleda in vidi, da je skoro pola ter zarudi sramote. Življenje se ji je popolnoma vrnilo. Tudi Kvasimodo. je začutil sram: pokril se je obraz z roko iti se počasi u-niikal proti vratom. Ona se pa hitro obleče. Bila je bela obleka z belim paj-čolanotn. Komaj je bila gotova, ko se Kvasimodo vrne. Pod eno ramo nese košarico, pod drugo pa žimnico. V košarici je bila steklenica, kruli in nekaj druge hrane. Košarico položi na tla in reče: "Jei! ' Po eni pa ^azgrne žimnico po tleh in reče: "Spi!" Bilo je njegovo lastno kosilo, ki je je zvouikar prinesel deklici: Ciganka dvigne svoje oči proti njemu, da hi se mu zahvalila, toda niti besedice ni mogla spregovoriti. Ubogi človek je bil silno grd. S sunkom groze povesi svojo glavo. "Ah I" reče on, "ustrašil sem te, kaj ne? Bog ve, da sen\ do-volj grd. Ne glej me. pač pa samo poslušaj. Po dnevu boš tukaj, ponoči pa korakaj po celi cerkvi. Toda ne drzni se narediti koraka jz cerkve, niti po dnevu niti po noči, če ne te primejo in ubijejo, in to pomeni smrt za mene." Ganjena po teli besedah, zopet dvigne glavo, da odgovori, toda on je že odšel. Zopet je bila sama. čudeča se priprostim besedam tega čudaka, začudena nad njegovim glasom, ki je bil surov, pa vendar prijazen. Potem pa začne preiskovati celico. Bila je to soba še?t čevljev široka in dolga, z majhno odprtino kot za okno; streha je bila deloma z močnih, ravnih kamnov. Več obstrešnih lijakov se je zlivalo v glave kipov, ki so predstavljali rasne živali, o katerih se je zdelo, da steza-jo svoj? vratove in prežijo v celico. V isti črti s streho opazi tisoče vrhov, iz katerih se ie kadil ves dim mesta Pariza. Žalosten pogled za ubogo deklico, najdenko, rešeno vislic: pboga stvarica, ki dosedaj ni imela dežele, družine ali doma! V trenutku, ko je v svojem srcu premišljevala svoj zgubljen položaj, začuti, da drgne nekaj kocina ste,tfa med njenimi rokami in koleni. Strese se — vse jo je vznemirjalo — pogleda. Bila je uboga koza, majhna Diali, ki je pobegnila v istem trenutku, ko jo je Kvasimodo odnesel rablju. Mudila se je pri svoji gospodinji že celo uro, ne da bi jo slednja opazila. Ciganka začne poljubo-vati zvesto kozo. "Oh. Djali!'" reče. "kako sem te pozabila! Pa vendar si mislila na mene. Saj ti mi nisi nehvaležna." In v istem trenutku začne uboga deklica jokati, in ko padajo te-ške in debele solze po njenem obrazu, čuti, da beži zajedno z njimi velik del njene žalosti in bolečine. Večer je prihajal. Noč je bila tako krasna, lunin svit tako mehak, da se je drznila iti na, galerijo, ki je speljana okoli cerkve. Začutila se je okrep-l čano od hoje. mirna se ji je1 zdela zemlja, ko jo je opazova-j srce v nečloveški podobi. Drugega jutra, ko se je zbudila. je opazila, da je spala. Ta čudna okoliščina jo je začudila — dolgo, dolgo je že bilo od tega, odkar je zadnjič spala. Solnce, ki je sililo pri odprtini v njeno celico, jo je božalo s svojimi žarki. Toda poleg soln-ca opazi pri odprtini obraz, katerega se prestraši — obraz ne. srečnega Kvasimoda. Nehote zapre oči, pa zaman, še vedno se ji zdi, da vidi grdi, spačeni obraz pred seboj. Oči drži zaprt«. Naenkrat pa začuje hri-pav glas, ki jako prijazno reče: "Ne boj se! Tvoj prijatelj sem! Ptišel sem, da te vidim spati. Kaj slabega jc to, če sem prišel pogledat, kako spiš? No, no. I>a gT™"1- sedaj sem za zidom. Sedaj zopet lahko odpreš oči." Še nekaj bolj privlačnega je bilo kakor te besede, namreč naglas, kako so bile izgovarja-ne. Ciganka, ganjena po njih, odpre oči. V resnici, ni ga bile. več pri oknu. Gre proti oknu, pogleda ven in zagleda ubogega grbca, sključenega za zi-dopi pod oknom, žalostnega in udanega. Kada bi ga potolažila. radi česar reče:" Pridi!" Kvaeimodo pa ie mislil, da mu kliče, naj gre stran. Vstane in gre proč. s počasnim in opote-kajočim korakom, ne da bi se dnznil z očmi pogledati deklico. "Pridi vendar!" kriči ona, toda on še vedno koraka nazaj. Ona pa skoči ven iz celice, hiti za njim in ga prime za roko. Ko čuti njen dotikljaj, se strese Kvasimodo po celem životu. Svoje oko dvigne, in ko spozna, da ga vleče k sebi, zašije njegov obraz naenkrat ve-se'ija in mehkobe. Hotela ga je prisiliti, da gre v celico, toda on se je ustavil na pragu. "Ne, ne", reče, "sova ne sme nikdar v gnezdo škrjanca." Ona se pa lepo vs^le na posteljni rob, koza pa k njenim nogam. Oba molčita tako nekaj trenutkov, ona polna lepote, on pa' poln grdobe. Vsak trenutek 'odkrile deklica kako novo grdobo na njem. Ni mogla razumeti, kako more tako grda stvar živeti. Prvi spregovori Kvasimodo. "Ali me-nisi klicala nazaj?" vpraša. "Da!" odvrne ona ko poki-ma z glavo. Kvasimodo je razumel znamenje. "Gorje!" vedeti moraš, da sem gluhi'" "Ubogi človek!" zakliče / izrazom usmiljenja. On. se pa žalostno smeje. "Mislim, da ničesar druzega ne potrebuješ? Da. gluh sem. Grozno je, kaj ne? Ti si pa — ti si pa tako kfasna." Naglas njegovih besed je izražal tako globoko žalost, da ona ni mogla odgovoriti besedice. Raj bi je tudi slišal ne. Ra-ditega začne zopet sam govoriti: "Do danes še nisem vedel, kako sem grd. Uboga pošast! Zdeti se ti moram kakor zver. Ti si solnčni žarek, kapljica mavrice, ptičje petje! Jaz sem neka-i strašnega, niti človek niti surovež, nekaj bolj trdega, bolj skvečenega kot kresilni kamen." Potem se pa zasmeje in nadaljuje : "Da, gluh sem, toda ti boš govorila z menoj z gestami, z znamenji.' Jaz imam mojstra, ki govori z menoj ravno tako. Kmalu bohi vedel, kaj misliš, če bom pazil na premikanje tvojih ustnic." "No torej, odvrne ona, "povej mi, zakaj si me rešil?" Trdo jo gleda, ko je govorila. "Razumem," odvrne, "vprašala si me, žakaj sem te rešil. Pozabila si nekega siromaka, ki te je skušal neke noči odnesti, in temu zavržencu si ti ta-kaj drugi dan skazala usmiljenje. ko je stal pri sramotnem kamnu. Požirek vode in pogled usmiljenja, "to je več kot morem plačati s svojim življenjem. Ti si pozabila tega siromaka — on te pa ni pozabil." Dalje prihodnjič. po nizkih cenah Naše delo je izvrstno naša postrežba je boljša nase cene so ▼edno nizke. r M OW* IIUmi } east NZ5 l cent. m4s k Pridemo iskat in pripejjefcno na dom. IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. F. H. Mervar, 1336 EAST SSth ST. Cuy. Telefon Wood 58 Harold E. Emericli, javni notar Zavaruje proti rgnju. Predaja hiše in lote. 16205 St. Clair Ave., Cor. Holmcrs, C0LLINW00D LAI BO V OOLMM It D KRUH je narejen v pek ur i tako čist, kakor od vaše matere, draga ifospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-cerji, The Jacob Laub Baking Company 4919 LORAIN AVE. SEST KVORTOV ZGANJA SI.00 Slovenski elevelandski trgovci naznanjajo občinstvu glede prihodnjega reda v trgovinah. GLEDE PLAČEVANJA. Zadnje čase smo bili jako priizadeti od naših kompanij, kjer blago kupujemo. Kar smo blaga dobili od kompanij, nam je vsaka kompanija vedno dala 30 dnij časa da ga plačamo, da dobimo kaj popusta, polovico smo pa morali veeno z gotovim denarjem plačati, kar je vsakemu dobro znano. Sedaj so se pa kompanije medseboj pogovorile in odločno zahtevajo od trgovcev, da mora naše blago biti plačano v 14 dnevih brez ugovora. Naši cenjeni odjemalci se pa raditega ne smer Mi govci zagotovimo, zanaprej še bolje ; če se udajo našim kakor smo se morali udati koirvpanijam. Z prvega decembra prit tične zahteve v veljavo za še odjemalce. Blago, ki se me na knjigo, mora biti no v 14. dnevih, in takrat odjemalec pravico zaht« procente od svojega trgo> Kateri pa plača v 30 dneh, bi svoje procente. Kdor 30. dneh ne plača svojega ga, ne dobi pri nobenem trgovcu vec kredita. Da se malti ne bodejo razburili, ramo omeniti, da pride to veljavo brez ugovora pri trgovini za vsakega odjema]< Clevelandski trgovci. (Adv. to. No. 96) : ■ jkič Ustanovljeno leta 1865 h. j. muehlhaeusler, j naznanja otvoritev svojih prostorov opoldne 2. dec. ' J*$f| 5500 St. Clair Ave. Najfinejša bura v državi Ohio. Poseben prostor za žtn-skein spremstvo po 6. uri zvečer. Vsakdo dobrodošel. * "v".'*. ZDRAVJE IN VESELJE! Elektrik« prinfiNn to ^ Neniu <:*lov< hi vil. Ali ste zdravi in veseli? Če pe, ali ste voljni žrtvovati $2.00, da poizveste, kaj vam manjka in kako postanete zopet močni in zdravi? Po celem svetu so prišli slavni zdravniki do spoznanja, da zdravila sama brez druge pomoči ne morejo ozdraviti bolezni in bolečin, torej dajejo svojim bolnikom vedno manj ■zdravil. Predno se začne zdraviti bolnika, morate najprvo vedeti, kako je bolan, kaj je vzrok bolezni. To se pa lahko zgodi s pomočjo največje zdravniške iznajdbe tega stoletja, s čudovitimi X žarki, sku pa j z analizo urine in krvi. Naš laboratorij je posebno pripraven za take obširne in znanstvene preiskave, da lahko pozitivno spoznamo vzrok vaše bolezni, in ko najdemo /vzrok, lahko zdravimo z zbolj-šano metodo, ker imamo vse moderne električne priprave, kot statiko, vibriranje, ozon. X žarke in drugo za zdravljenje kroničnih boleznij. Mi se ne oziramo na zdravila in pilule, o katerih se dvomi, če prinesejo zdravje. Velika zdravilišča kot Karlove Vari, Nauheim, Mt. Clemens Hot Springs in druga imajo čudovite aparate za zdravljenje kroničnih boleznij. Toda ni več potreba, da zapustite dom in potrošite toliko denarja, ker v naših velikanskih uradilfjimamo vsak aparat, znan zdravniški umetnosti, in zdravili smo že na tisoče slučajev zadnjih 17 let z velikim uspehom. Lahko pridete k nam in z neprevelikimi stroški se lahko tukaj zdravite kot v velikih zdraviliščih. Onim, ki trpijo in potrebujejo zdravljenja, rečemo, naj ne odlašajo, ker to je nevarno. Zima je tu, mraz, ki vam lahko vzame še tisto moči ki jo imate. Za nedoločen čas vam ponudimo preiskavo telesa z X žar-' ki, z mikroskopom in kemično analizo za svoto $2.00. 'Povedali vam bodemo, če morete ali ne morete biti ozdravljeni, tudi koliko vas bo veljalo in kako se morate zdraviti, da ste zopet zdravi in veseli. i m DR. L. E. SIEGELSTEIN, 746 Enclid Ave, blizu 9. ceste. Urado* ne ure od ». zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer. Ob nedel,ah od 10—12. Pa up«>J«ttto n«lc slavne likerje ▼ Taako riruilno, polliemo "Zanol" poštnine proato ŠBsIT KVARTOV ZA »l.O«*. Kar ho«ete. rye. burbon. s >ur m; ah fg mjc. k n. rum, J a. baltnlk, mareltefec. konjak, In ra»ne druge likerje. Prihranite si velikanske dobičke veletrgovcev. Poglejte kaki. Ml imo a.ulent dUtllerJi, ki pokalemo. k*ko doma delate Iganje in ■! prihranite flO odatotkor cene na debelo a Zanol liTletkoiti. V d*eh minutah Je narejeno, (loto in okuanO. Zlata kolajna na kolumbU. akt raaetavl. Tl*ot« odjem alcer. Garantirano po U. S. Pure Food postavah, aerial no. JUUS-A Poakuaite kvort žganja zastonj 1 PoakuaUe in £e nI najbolje, kar ate kdaj pili, vrnite oatanek. nr m na nate atrolke in ml vrnemo -ienaf Pollute naročilo In m» polijemo šest polnih kvortov žganja za $1 Poltoina plniana. Dober aavitek. kar letite. Dvanajat kvorto* $1.60, 24 kvortov »3.HO. Zaatonj kn|illca: Bkrivnoat in sgo-dovina ladelov^nja fganja doma. Universal Import Co. 5016 Universal Bid J., Cincinnati. Ohio Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne oglašuje, težko napreduje. Poglejte velike ameriške trgovine, ki m dobile svoj večnim NAJBOLJ OKUSNI KRUH! Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. pekariji FILIP PIBC, 1126 E. 68th ST. Sveži piškoti, sveie slaščice vsake vrste, posebnost pa je TORTA ZA POROKO Priporočam »c vsem slovenskim drultvom, posebno pa tudi ženinom in nevestam. — Naroiila sprejemata todi gro-' ceija Spech in Samich na Glass ave. ! uiiitnimninirn.................. GEO. TRAVNIKAR, Old Bank Cafe 11 Fina domača slovenska gostilna t najboljšo in t< postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, iz* rstni likerji i šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. rogal 55 ceste.