luued daily ezcept Saturdays, * Sundajs and Holidaya PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO-VEAH XXXVI Cena lista je $0.00 M matUr J«»uary is, ItSS. at Um past-otftc« at Chieaao. Illlnoii. und«. tha Act ot Consraas ot March I. lrrs Urednilkl in upravnilkl prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndala Ava. Telephone, Kockweil 4004 CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 14. DECEMBRA (DEC. 141. 1944 Subscrlptlon Kl.00 Ysarly ŠTEV.—-NUMBER 244 Acoeptance for malim« at special rate of postag« provlded far in seetion 1103, Act of Oct 3. 1917, authorized on June 4. im. Ameriške bombe padale na | japonske letalske tovarne! Ameriške armade zasedle nove pozicije ob reki Roer in invadirale Saarsko industrijsko kotlino; na vzhodu. Ofenziva se nadaljuje na 275 mil} dolgi fronti. Prva ameriška ar mada zdrobila odpor sovražnika na severo-zapadni ttfani Durena.—Budimpešta se tre se pod točo ruskih bomb in srapnelov. Sovjetske oklopne kolone porušile nemške trd njave na vzhodni strani glavnega ogrskega mesta«—Enote ameriške mornarice in letal ske sile potopile tri japonske rušile« in štiri transporte Ljutost ruskih , napadov in mračen ton nemških poročil dokazujeta, da je usoda glavnega ogrskega mesta zapečatena. Očitno je, da so ure Budimpešte preštete in da bo kmalu padla pod silnimi udarci ruskih sil. Nemška časniška agentura Transoce-an pravi, da ruske bombe in šrapneli padajo na Budimpešto že 36 ur. Glavno ogrsko mesto je v razvalinah in plamenih. Agentura omenja, da ruske bombe padajo v osrčje mesta. WASHINGTON, D. C.. 13. dec. —Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so danas napadli Na* gojo, središče Japonske letalake industrije. Bombe so porušile več iovsrn ln sanetlle ogromne požare. NagoJa, tretje največje japonsko mesto, se ponaša s sve jo letslsko industrijo. Ameriški bombniki so poleteli nad to me sto z baz na otoku Salpanu. Ra dio Tokio poroča, da so ameriški letalci mstall bombe tudi na Jo kohsmo in okolico ter Hama matsu. otok Honshu. Pariz, 13. dec.—Ameriške armade so zasedle pozicije ob reki Roer, invadirale Saarsko kotlino na vzhodu in ozemlje v severni Alzaciji nedaleč od Karls-ruha. Zadnje trdnjave ob Nemčiji se rušijo pod udarci treh ameriških armad v ofenzivi na 275 milj dolgi fronti. Prva ameriška armada je zdrobila osem nemških trdnjav okrog Durena ob reki Roer. Duren je zdaj tarča topniškega bombardiranja. General Dwight D. Eisen-hovver, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, sodi, da bodo Nemci skušali držati trdnjaVsko linijo ob reki Reni in da se bo na tej odločila usoda nemških divizij. Oddelki tretje in sedme ameriške arrqade so pognali nemške sile feldmaršala Karla von Rundstedta s pozicij ob Ma-tfinotovi liniji do zapadne trd-^njavske stene, ki ščiti dostope' v osrčje Nemčije. Enote sedme armade so prodrle 16 milj daleč severno od Haguenauja v zadnjih 30 urah in udrle v Seltz, ki leži 13 milj zapadno od Karlsruha, glavnega mesta province Baden. To ima 154,000 prebivalcev in leži na vzhodni strani Rene. Karlsruhe bo kmalu tarča topniškega bombardiranja. Dve diviziji tretje ameriške armade sta udrli v severni del Saarske industrijske kotline po prekoračenju reke Blies, tri milje severovzhodno od Sarregue-minesa ter zasedle Habkirchen na severni strani te reke. Druge divizije ameriške armade so za-vojevane v ljutih bitkah z Nem-ei ob Siegfriedovi trdnjavski liniji v zapadnem delu Saarske kotline. Dve koloni tretje armade sta navezali stike z enotami sedme armade pri Obergailbachu, pol milje od nemške meje in eno miljo vzhodno od Sarregueminesa. ter zasedle Sierstahl, Bitche in I.ambach. Operacije ameriških na kopnem podpirajo bojna •tala z bombardiranjem nemških pozicij. Prva ameriška armada je '-drobila odpor sovrsžnika na » verozapadni strani Durens in /1 srd 1 a H o v e n, Schophoven. Merken, Gey in Derichweiler Kolin, nemško industrijsko in komunikacijsko središče, je od-f,i4lJ«n 20 milj od Durena. London. 13. d ec—Budimpešta t res«, pf »d točo ruskih bomb In *r»pnelov. Sovjetske napadal- čet«, so prebile obroč utrdb »i udrle v vzhodna predmestjs Moskva poroča, da šo ruske oklopne kolone porušile nemške trdnjave na vzhodni strani Budimpešte. Godolo, zadnje veliko železniško križišče, deset milj severovzhodno od Budimpešte, je padel. Druge ruske sile, ki prodirajo na ozemlju severoza-padno od Miskolca proti čehoslo-vaški meji, so okupirale komunikacijski in rudarski center Locz, 36 milj južnovzhodno od Budimpešte. Leyte. Filipini. 13. dec —General Douglas MacArthur poroča, da so enote ameriške mornarice in letalske sile napadle japonski konvoj, ki je skušal izkrcati nove čete na tem otoku. Trije japonski rušilci in štirje transporti so bili potopljeni, dva transporta in ena križarka pa poškodovani. Samo eden japonski transport je pobegnil. Japonski konvoj je bil napaden v vodah v bližini severoza-padne obali. Leyta. Sodi se, da je več tisoč japonskih vojakov utonilo. Washlngton, D. C., 13. dec.— Ameriške leteče trdnjave in bombniki so danes metali bombe na japonska industrijska središča na otoku Honshu. Nad ta so prileteli z baz na Saipanu. Vojni department pravi, da bo detajlirano poročilo o rezultatu bombnega napada objavljeno pozneje. Zavezniška kontrola Nemčije Franco«ki urednik za popolno razorožitev Sporazum med Titom in Šubašičem Sledil je razgovorom v Belgradu -Radio Svoje naznanil sporazuma London. 13. dec. bodna Jugoslavija sklenitev novega med maršalom Titom, poveljnikom jugoslovanske osvobodilne armade, in dr. Ivanom Šubašičem, predsednikom ubežne jugoslovanske vlade. Sporazum je sledil razgovorom v Belgradu. Nanaša se na volitve članov ustavne skupščine. Naznanilo pravi, da bodo novo vlado na podlagi sklenjenega sporazuma tvorili reprezentant-je vseh narodov v Jugoslaviji in federalnih enot, ki so bile ustanovljene v zadnjih mesecih. Konferenca angleške delavske stranke Obsodba intervencije v Grčiji se pričakuje London. 13. dec.—Danes se je pričela letna konferenca angle^ ške delavske stranke in pričakuje se, da bo sprejeta resolucija članov ekaukutivnega odbora milo obsodbo britske vojaške intervencije v prilog grški vladi, katere predsednik je George Papandreou. Resolucija izraža obžalovanje zaradi "tragične situacije" v Grčiji in poziva premierja Churchilla, naj takoj podvzamc korake glede sklenitve premirja, ne obsoja pa akcije britske vlade. Izgleda, da bodo nekateri laboriti predlagali amendiranje resolucije, da bo vsebovala ostro obsodbo britske vojaške intervencije v Grčiji. Voditelji unije strojnikov so označili politiko Churchillove vlade napram grškim levičarjem za nesrečno in zahtevali takojšnjo revizijo. Clement A Attlee, vodja stranke in podpredsednik britske vlade, je proti obsodbi Churchillove politike. Voditelji stranke so se uspešno upirali onim socialistom, ki so skušali amendirati resolucijo glede postopanja napram Nemčiji in Japonski Zavzeli ao stališče, ki se dosti ne razlikuje od onega, ki so ga osvojili voditelji konservativne stranke. Izid strankinih volitev je bil naznanjen sinoči. Herbert Mor-rison, notranji minister v Churchillov! vladi, je bil izvoljen za j člana eksekutivnega odbora. To pozicijo je i/gubil preteklo let«* Za člana «>dbora je bil izvoljen tudi Bevan, kar j«» dokaz, da j«- Pariš. 13. dec. — "Razkosanje Nemčije na državice, kakršne s ........... lov nemške agresije," piše V. Ormesson, urednik pariškega lista Figaro. "Nemci bodo vedno nevarnost, čeprav bodo razkosani." ločno borbo proti torijem Demobilizacija f trnke armade dovriena Uatm dec — Mo" Ormesson argumentira, da po- *kva poroča, da je bila demobl-polna zavezniška kontrola Nem- lizacija čije v povojni dobi bi bila ga rancija miru in varnosti v Ev ropi. Kontrolo naj bi izvajale J" Frsncijs, Rusijs,„ Velika Britanija in Amerika. "Prusijs, domena junkerjev tn militaristov, mora priti pod popolno zavezniško kontrol j," pra-Ormesson. "Ta, ne sme ostati center germsnskegs sveta Kakršno koli ustavno «>bliko bo Nemčijs dobila v povojni d«>bl. bo ostals bojevita država. Za vezniki morajo popolnoma razorožiti Nemčijo in akrbeti, da ne bo nikdar več* ogražala miru." HOLANDUA SE 60 IZOGNILA CIVILNI VOJNI Premier Gerbrandy hvali disciplino in enotnost ljudstva PODTALNE SILE IZ VE2BANE London. 13. dec.—Pieter S. Gerbrandy, predsednik ubežne holandske vlada, ki se je prav kar vrnil v London z obiska osvobojenih holandskih krajev, je dejal, da se bo liolandija izognila takim isbruhom, ki so pretresli Belgijo in vrgli Grčijo v civilno vojno. On je imel razgovore z voditelji odpornih sil v holandskih pokrajinah, ki so še pod nemško okupacijo. Premier je rekel, da življen ski pogoji ljudi v Amsterdamu, Haagu, Rotterdtmu in drugih mestih so se poslabšali in da jim preti lakota, toda kljub temu se av teh centrih pod nemško oku pačijo kaže volja za odpor proti nacijski agresiji. Ta je prav tako močna kot je bila 18. sep tembra, ko so holandski želez ničarji zastavkali. Takrat so na-cijske avtoritete odločile, da morajo ta mesta sama skrbeti za nasičevanje prebivalcev. Odločnost ia nadaljevanje stavke, čeprav je milijonom lju di pretilo stradanje, je bila zgled discipline in enotnosti ho-landskegs ljudstva, Ista odločnost prevladuje v osvobojenih krajih. Gerbrandy je v razgovoru s Časnikarji po poviatku v London dejal, "da so Holahdci demonstrirali svojo politično zrelost v url preizkušnje in enotnost v borbi za osvoboditev. Oboroženi člani podtalne sile no izvež-bani kot enote za akcije proti nemški okupacijski armadi." Zadnja poročila iz podtalnih virov v zasedenih krajih omenjajo odmerke živil, ki jih dobivajo prebivalci holandskih mest. Ti znašajo le 000 gramov kruha za osebo na teden in 50 gramov mesa in masla. Avtna unija zagotovila Roosevelta Detroit, Michigan, 13. dec.— George Addes, tajnik unije združenih avtnih delavcev, je zagotovil predsedniks Roosevelta, da bo njegova organizacija storila vse, da se zsdosti potrebam ameriške oborožene sile. Zagotovilo je sledilo izjsvi generala Brehoma B. Somervella, da je produkcija orožja ovirana zaradi pomanjkanja delavcev v nekaterih vojnih industrijah. Bivši bolgarski regenti obtoieni Sofija, Bolgarija, 13. doc. — Princ Ciril, general Nlkola Mihov In bivši premier Bogdan Filov, bivši regenti, ao bili obtoženi kriminalnih činov in ko-la borec t Je z Nemci Naznanilo pravi, da bodo obtoženi tudi člani bivšega parlamenta, kl mi odobrili vladno akcijo glede prihoda nemških čet v Bolgarijo Liberalna politika državnega oddelka Stettinius nastopil pred senatnim • odsekom Washtngton. D. C.. 13. dec.— Novi državni tajnik Kdward R. Stettinius in šest njegovih no-miniranih pomagačev je na zaslišanju pred člani senatnega odseka za zunanje zadeve dalo zagotovilo, da bodo vodili liberalno in progresivno politiko in podpirali napore glede ustanovitve svetovne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru po zaključenju vojne, zaeno pa bodo skrbeli za polno uposlitev ameriških delavcev. Ta bo dosežena z raztegnitvijo trgovine med državami. Izgleda, da bo senatni odsek potrdil vse imenovancc za pomožne državne tajnike. Ti so Joseph C. Grew, VVilliam L. Clayton, Nelson A. Rockefeller, Archibald MacLeiah, Clement Dunn in Julius C. llolmes. Stettinius je orisal dolžnosti, katere bodo vršili imenovane!, in njihove odgovornosti. Dejal je, da imajo vsi potrebne kvalifikacije in omenil, da ti tvorijo grupo, "katero sva jaz in predsednik Roosevelt izbrala." Grttw, bivši poslanik v Tokiju, je zagovarjal pošiljanje starega železa in olja Japonski pred izbruhom vojne, zanikal pa je trditve, da je dn za obnovo trgovine z Japonsko po zsključenju vojne. Poudaril je, ds Je bil sa pošiljanje olja in ielezja Japonski iz realističnih razlogov. Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organi zaclj, jo poslal formalno izjavo senatnemu odseku s protestom, da nominiranci za državne pod tajnike niso možje, "ki naj bi vodili ameriško zunanjo politiko v kritičnih letih." On je svetoval odseku, naj skrbno prouči rekorde nominirancev. Hopkins bo odpotoval v London VVaahlngton, D. C., 13. dec. — Tu je bilo naznanjeno, da bo Harry L. Hopkins kmalu odpotoval v London kot posebni odposlanec predsednika Roosevelta. On bo skušal dosoči sporazum glede skupnih smernic A-merike in Velike Britanije napram osvobojenim evropskim državam. Naznanilo je bilo objavljeno potem, ko je senator Kilgore, demokrat iz We«t Vir-ginije kritiziral britsko vojaško intervencijo v Grčiji. Senator je svsril pred podpiranjem reakcije v osvobojenih državah, ki nimajo opore pri ljudstvu. Se »tanek bi vi i h ipan-skih pošlancev v Parizu Pariz, 13. doc. — Trideset bivših članov parlamenta španske republike se je sestalo v tem mestu in zaključilo, da bodo podpirali špansko vlado, ki bo ta teden formirana v glavnem mestu Mehike, Ničesar nl bilo sklenjenega glede |Mkip|ianJS gibanju, ki ga vodi Mlguel Maura, bivši nolianjl minister, ki je ne-duvno naznanil, da bo restavrl-ral republikanski režim v fipu-niji s i*>nn*''-Jo falangUtov, finske aimade dovršena. 8 tem je Finska zadostila inemu izifced pogojev premir-katerega je skh-rilla z Rusijo, Poročilo dostavlja, da je bila demobilizacija dovršena jx»d nadzorstvom t zavezniške kontrolne komisije Nova krvava čistka v Nemčiji London, 13. dec. Dr, O"''arefiron „ Rumuniji Dietrich, šef nacijskega tiska, je povedal dopisnikom zunanjih listov v Berlinu, da je bila čistka vseh giup, ki ao ae namera Nemiki agent Bukarešta, Humunljs, 13 dec Eugen Katslu, ki je dospel v )onere|enlm potnim V, . K-,. ...c« listom, jt bil ar«'tiruri kot agent vale podati, dovišena Njegova " "" » » .. Nemfcje On je riamersvsl o>i izjava potreuje poročila, da m f ' ! .. /i . . veti g banje ?a le/ne g«t d«6ufna. Je čistka pričela po ponr-srece- » ' . . i .m, ... cljem naklonjene grupe % nem stentatu ns Hitlerja 20 ju-1 ' 1 Republika Cile priznala »ovjetšho Rušijo VVsshmgton. D C.. 13. dec — Republika Čile ie priznala sovjetsko Rus'jo. Zadevne d"ku-mente sta rx>htdsals Andrej Gromjko, ruski poslanik, in Marcisl Mora, čilejski poslanik. Iija _. Bombe treUile na mikadove palače Melbourne Avstralija, 13 de« Radio Tokio |jor<*a. da ao a-merišk«- b«mibc padale na |jalač<> japonskega cesarja Koa je bili t>oškodovaru« v napadu, Onem rtalijan»hih ipionov mtreljrnih Rim 13 de« Osem Italijanov, ki bili »|#ozoanl za krive !|p)onN>< v iirilog Nemcev, jr bilo u»tie|)«*r»ih Ot»M>dbo je t/ rekhi zuvi /luiki, vojaško s«kIiš-(it, Domače vesti Letalec se ubil Inkster, Mich. — Družina Peter Pestotmk je bila obveščena od mornariškega depsrtmenta, da se je v letalski nesreči ubil njen sin Ensign VVilliam Pes-totnik. Z letalom je strmoglavil na tlu 13. nov. blizu Grcen Cove Springsu, Flu., in zgorel, du gu ni bilo mogoče spoznuti. Pokopan je bil z vojaškimi čustmi v Deurbornu, Mich., 22. nov. Bil je član društvu 677 SNPJ. V vojni so tudi njegovi trije plutje — Sgt, Frank je bil 27 mesecev nu Aleutskih otokih, zduj pu je v Sun Antoniu, Tex., A'S John je bil nu Pacifiku IH mesecev, zdaj je v Childresku, Tex., Cpl. Edvvurd pu se nuhaja preko morju. Padel v Franciji Wttlaenburg, Colo.—V Franciji je 26. nov. padel Pfc. Steve J. («linsky, član društvu 2U» SNPJ. kakor so tudi njegovi starši in družina. Rojen je bil tukaj 14. jan. 1914 ln do zadnjega aprila, ko je šel k vojakom, Je bil več let mestni blagajnik. Poleg staršev zapušča ženo, triletnega sinu in dve poročeni sestri. Is Clevelsnda Cleveland,—Po kratki bolezni je utnrl Louis Riglur, star 62 lst in doma iz vusi Neredi, furu Rop pri Velikih Laščah, kjer zapušča brata, sestro ln več sorodnikov. Tukaj je živel 43 let. Zapušča ženo, brstranoa ln več drugih sorodnikov.'Bil je člen SDZ.-V soboto je naglo umrl ss srčno hibo Jakob Tancek, star 73 let, doms v Iški Loki pri Igu, kjer zspušču brata, sestro in več sorodnikov, V Ameriki je živel 40 lst in bU delničar SND. Zapušča leno, dve poročeni hduri, »l-na pri vojakih, dva vnuka in več sorodnikov. — V bolnišnici Je umrla Rose Zgonc iz Euelida, stara 46 let. Tukaj /apušfču možu, dve hčeri, sinu in tri brste, v Chisholmu, Mlnn., pu mater, brata in dve sestri.—Pri družini Albin Grebene so se oglasile vile rojenico in pustile prvorojenč-ka. Oče se nahaja pri vojukih v Angliji,--Družina Anton Aucin je bila obveščena, da je bil IH nov. v Franciji lahko ranjen njen sin Pfc. Anton Aucln ml , kl SlužI pri tankih, K vojakom je šel lanskega januarja In preko moiJa jo bil posilili prošlegu februarja. Nu filipinskem otoku Leyte je bil 7. nov. ubit C'pl. Benjamin F. Fortuna, ki se Je nahajal preko morja 16 mesecev in je služil pri mehanizirani ka-Valeriji. Tukaj zapušča tri sestre in brata, drugoga brata v VVarrenu, O., tretjega pa v vojni v Indiji.— V Nemčiji Je bil 20 nov. ranjen Pfc. John A Ai mbriihtoi, star 20 lid, kuk oiu>et» pri novembrskih vohlvah, Je v j svojem |>oslvvilnerti govoru ud»i-' hal |>o governer ju Thortisau K {)< weyju in a|M*lirsl na republikance. naj ga calatavljo kot v o- j dit< Ija stranke po imenu /dru zijo na t m* / demokrati, nasprotniki l(to»M'Veit'»vega "tiew ti« 4-1 la" v refutmiiani republikanski | stranki. GRŠKI LEVIČARJI DOBILI MIROVNE POGOJE Ljute bitke v glavnem mestu *« nadaljujejo ALEX ANDER IN Mec-MILLAN V ATENAH Atene. GrčUa. 13. dec.—General Ronald M. Scobie, britski poveljnik v Grčiji, je predložil mirovne pogoje Mildiadosu Por-phyrogcnisu, reprezentuntu grških levičarskih sil, ki so zsvo-jevune v bitkah z britskimi če-tutni in enotami redne grške armade. Glavni pogojuje, da morajo levičarske sile takoj odložiti orožje in ustaviti vse sovražnosti, Porphyrogenis je komunist in bivši delavski minister v vladi, katere predsednik je Georges Papandreou. Ta se vzdržuje na krmilu s pomočjo britske obo-ruJUme sile. Purphyrogenis je bil pripeljan v glavni stan britske armade v Atenah v teku ljutih bitk v glavnem mestu. V Atene stu dospela feldmar-šul Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, in Harold MecMillan, britski reprezentant v Sredozemlju. Po konferenci t generalom Scobiejem jt Alexander zapustil Atene. Scobie je naznanil, ds bo storil potrebne korake, da se civilna vojna konča, kakor hitro bodo levičarji sprejeli predložene mirovne pogoje. Sovrainosti v Atenah in Pire« ju, pristsniščnem mestu v bližini, se nsdsljujejo. Levičarji še vedno bomburdirajo središče Klavnega mesta. Scobie Je priznal, du se situuciju ni spreme-rUls. Premier Papundrmu je na sestanku s časnikarji izjavil, da bi bHtt intervencija ameriškega državnega depurtments v grško civilno vojno dobrodošla, Njego-vu Izjava je dokaz kritične situacije v Atenuh, ki je spremenila glavno grško mesto v bojišče. Voditelji levitursklh sil so popolnoma u ver Jen i, ds skušats Velika Britanija ln sedanja gr-šku vlada vsiliti kralja JurlJa grškemu ljudstvu proti volji večine, Iz tega razloga se upirsju zahtevi glede odložitve orožja Nemški vojni ujetniki kaznovani Veterani iz vojne v Afriki Chlcsgo. 13. dec,—Več sto nemških vojnih ujetnikov v Fort Sherldanu je bilo kaznovs-nih zaradi "s«»deče stavke " Naznanilo o naložerUh kaznih so objavili ameriški vojaški častniki, katerim je bilo |w>verjenn nadziranje ujetnikov Ujetniki s«i bili potisnjeni v |iosebne barake, ograjene z bo-dečo žico Nekaj dni bodo dobivali le kruh ln vodo Večino "rebelev' tvorijo oni, kl so ae t>ojevali proti zaveznikom v A-friki |mh| |w*vcljstvom feldmaršala Krvvitia Kommela. 1'itlkovnik (i«Hirge II. Cush-man je dejal, da vodja ujetnikov nl hotel delati, nakar Je bil kaznovan Urednik vojnih u-jetnikov je potem naznanil, da -ti ne ImmIo delali, če ne bo njihov vo«'ij4 |ioridloščen. Zahteva je bila oilbita, nakar a«i ujetnkli zastavkali'*. Cushman je dejal, da je btl to prvi tnl|«or n«mških vojnih ujetnikov v taboriš«'u, ki je bilo odprto v maju tega leta, On je naglasil, da je bila dlaclplinar-na dk«ija proti ujetnikom potrebna PROSVETA THE ENLIG HTEHMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orf«a of »d published br Slor.no National Bon.fi! Socioiy Naročnina ia ZdruUn* dri.*. (i»*en Chicag.) in K»nado •• -00 iu lato. $3M ms pol lat. »150 za č.iri Ui.; a. Chiengo m okofeo £ok CoriO s. celo 1.10. 13.75 aa pol If; s. MSO. Subscription lor iha ^ CMMds UM per y..T. Chic^o .nd Cook County 97.S0 p« T*»- ior.tgn counlrie* M JO f** T" _, .. C.n. oohuov po dogovoru-—Rokop4.i dopUor in natočenih čl^Er Ul.r.rn. ^»n. (crtic. porjN^ itd.) s. T«.io poiili.t.liu la v .luc.J«. čo J. prilofal AdvertUlng rtiet on .greem.nl,-Monmcri9t» of communlcoiion» Id .rticU. will not b. jatnrn^ iUch m »lori~. pUy. pcm. .te wiU b. wh.n Kcomptakd br Mlf-«ddr^«ad and tUmp* W.lop.. Naslov d« tm. kar Ima »tik s listom: PROSVETA 2657-59 So. Lovrndole Ave.. Chicago 23. Iliinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi jz naselbin us Moskva se smeje . . . "Kogar hočejo bogovi pOgubiti, ga najprvo oslepe." Ta. zelo star pregovor je znan vsem, samo angleškim torijem ne. Slepi so toliko, da mislijo, da bodo zaobrnili kolo časa in v Evropi, predvsem v svojih "sferah vpliva" preprečili vstajenje ljudstva ter ga ponovno ^kovali v voz reakcije. Ampak se motijo. V Italiji in Grčiji so sicer že pokazali, da jim je ljubša fašistična icskcija kot pa levičarsko usmerjena ljudska vlada. Sicer so to pokazali že po prihodu Hitlerja na krmilo, ko so mu šli na roko vsled strahu pred boljševiškim bavbavom. Iz istih razlogov so peli slavo tudi Mussollniju. Med temi je bil tudi Churchill, ki je leta 1927 rekel na svojem obisku v Rimu, "ako bi bil on Italijan, bi bil tudi fašist." Mussolinija ni mogel prehvaliti, ker je v Italiji napravil "tako vzoren red." Slavospeve mu je pel še večkrat pozneje. Toda zadnja leta, ko je Angliji tekla voda v grlo in je angleško ljudstvo v svojih najtemnejših dneh pokazalo neprimerno heroj-stvo in pogum, so angleški Uniji kazali znake, da so se iz te tragedije vsaj nekaj naučili. Tudi Churchill je požrl yse svoje besede, s katerimi je kdaj opeval Mussolinija in se zaklinjal, da mora biti fašizem izkoreninjen širom vse Evrope. Ampak vse to so bile le prazne besede in varljiva znamenja. Kakor hitro se je bojna sreča obrnila na stran zaveznikov, ao se angleški toriji zopet začeli presnavljatl v svoj stari element. In nihče ni tega boli očitno poku/*! kot veliki impertslist Churchill. Prvič je to polpzal, ko je svetu naznanil, "da nl;postal kraljevi minister zato, da bi predsedgv^ likvidaciji angleškega imperija." Diugič je to pokazal, ko je odredil, da se mora za vsako ceno ohraniti suvojsku fušističnu dinastija v Italiji. Tretjič je to pokazal pred nekaj meseci, ko je v parlamentu pel slavospeve špam skemu klerofašističnemu mesarJu Francu. Toda vrhunec te svoje metumorfoze ali spreminjanja iz "anti-fošifta" v starega torijskega Churchilla je pokazal zadnje dni; ko jc odredil nasilno likvidacijo levičarskih in liberalnih skupin v Grčiji, kjer so se skoraj pet let junaško borili proti nacifašističnim bal barom. Ko pišemo te vrstice, še ni znano, kako se bo završilu ta krvava tragedije nu Grškem. Gotovo je to, da imajo Angleži tum dovolj veliko oboroženo silo, da bodo luhko zutrll civilno vojno, katero so sami 4>iovocirali In Churchill Jo je Fovoclral Pod pretvezo ^ ^ da je treba zatreti -"boljševiško diktaturo. Govoril je shčno „ BMlietJUwiMatnp((ll kot govori Goebbels v Berlinu. Tudi nacifašlstični barbari se trkajo nu prsa in slepe nemški narod, da vodijo sveto vojno proti —BOLJ&EVlftKI DIKTATUR! .. . Nacijskim banditom je uspelo, tla so r svojo totalitarsko propagando med Nemci kreirali največjega boljševiškega zmaju in ljudstvo zustrašili do kosti. Ampak Chutchillu t.i Igiu ne bo usp« Tukuj se vitrebne vitamine, ne du bi pri tem rabili prsti in zemlje. In človek danes vzame vsako tako iznajdbo na znanje poginoma mimo, kakor da se ni nič zgodilo. Zakaj? Zato, ker je človek danes razvit in zanj ni več čudežev. Seveda, na svetu je še mnogo ljudi, ki so nevedni in ne razumejo modernih iznajdb. Ker se v teh vrsticah bavim s človeškim razumom, se ne morem izogniti enega vprašanja, na katerega jaz ne morem in ne-znam odgovoriti. To vprašanje je današnja vojna, katero je začela Nemčija, ki se je štela za eno najbolj civiliziranih držav. Začele jo je s tako krutostjo, ki se ne more primerjati niti s Carta: geno, niti ne z verskim masa-krom Calvincev v Normandiji, ki so ga jim zadali kruti katoličani. Španska inkvizicija ni bila niti senca v primeri s krutostjo nacistov; sploh ne poznamo v vsej zgodovini nobenega primera take krvoločnosti kot jo izvajajo nad narodi nemški nacisti. Sezidali so krematorij in sežgali na tisoče nedolžnih otrAk, mater in očetov. Človek ne more razumeti, kako more kaj takega storiti narod, ki se je nekoč ponašal s tako visoko razvito civilizacijo. Le blazneži so zmožni tako groznega dejanja. Nobena kazen ne bo prehuda in prevelika za one, ki so odgovorni za te strašne zločine. Prizadeti narodi, katerih otro- bi bil Stalin inav tako pnpr. taturo v Grčiji in še kje dr dobro /.oveda politike To ae mogn Moskva dan« v majhnih dr Angliji ai M« skv ud no pn z r MofOtt Dl * tndo tudi * t udi v An j; Kar »i M it /44 Arm . A ih boljše Co b trdni. tod. tL\ m w. dah r j' tno nliši. Todu dejstvo Je. da je kim revolucijam, in to predvsem b la mogoča boljlevlšks revolucija v • ; h kapitalizma—o y«i, potem bi jo luarnjem pozdravila tn nujbrže tucft zunjo delovala, i ilo sob »no evropsko boljševlško revolucijo, e d vi ml j ivo, d« kler n«so Izgledi zu tnko revolucijo ;vo zeli >e to. do si v Evropi izkleše čim večjo "sfero r« v ffbliki kakšne evropske federacije, marveč v t/i v obliki "demokratičnih" vlad—kskor v Moskvi den okracijo.** In v Moskvi |x»Jniujejo to besedo jka vlada "demokratično," ki te pripravljena verno tnierevom Toda Moskve v tem le posnema London k • r imsio enake pojme o——-"demokratičnih" vla- žgani v nacijskem krema^oriju, se ne smejo posluževati nacij-skih metod, ako nočejo biti odgovorni za uničenje današnje civilizacije. Mlchael Chok. L_ VSESLOVANSKA PROSLAVA V SAN FRANCISCU San Franclsco, Cal.—Vseslo-vanski kongres severne Califor-nije, kateri sestoji iz organizacij Russian American Society, Czechoslovak National Alllance ln United Committee of South Slavlc Americans in več drugih slovanskih organizacij, prireja v nedeljo, .11. januarja (staro leto) veliko zabavo s koncertom v Civic Auditoriju, San Francis-co, Cal. Vseslovanski kongres v San Franciseu prireja na isti dan v letu koncertne zabave že zadnja tri leta. Ves čisti dobiček je na- menjen v pomoč ruskemu, čeho-slovaškemu in južnoslovanskim narodom. • Program bo zelo pester. Pričel se bo z velikim sprevodom, v katerem bodo korakali Rusi. Cehi in južni Slovani, oblečeni v narodnih, nošah. Nastopil bo tudi pred kratkem organiziran pevski zbor, v katerem pojejo pevci zgoraj omenjenih narodnosti. Zapeli bodo več slovanskih pesmi in ameriško narodno himno. Pevovodja tega zbora je profesor B. Kibalčič. Za ples bo igralo 50 godcev. Na proslavi pa bo nastopil kot glavni govornik pisatelj Louis Adamič. Drugi govorniki bodo: Andrei Vassiliev, generalni konzul Sovjetske unije, in če-hoslovaški generalni konzul Bo huš Beneš. Znani radijski ko mentator Sidney Rodgers bo vodil program. Pokrovitelji te priredbe so sledeči odlični državljani iz Cali fornije: J. A. Chargin, poštar San Jose, Biamino Buffano, po verjenik umetnosti, San Fran cisco, dr. John F. Slavich, župar mesta Oaklanda, bon. Z. S. Ley-mel, župan mesta Fresna, Jero me Politzer, direktor divizijske ga zakladniškega departmenta Jack Shelly, državni senator ii predsednik centralnega delavskega koncila AFL, George Wi] son, predsWinik delavskega kon cila CIO, Vjpt). A. L. Pierovich vrhovni sodnik okrožja Amadoi W. H. MacCarthy, poštar v Sai Franciscu, univerzitetni profesoi Robert J. Kerner, E. Guy Tal bott, direktor internacionalnega centra, rev. Vital Vodušek, Sai Francisco, Sldney Rodgers, ra dijski komentatof; dr. P. P. Ma rinovich, W«tsonville. Ta prireditev bo velika manifestacija edinstva vseh Slovano^ v San Franciscu in okolici, a za eno bomo pomagali naporon Amerike v boju proti fašizmu ii prav tako našim slovanskim bra tom in sestram v stari domovini Vseslovanski kongres bo ot tej priliki izdal lepo spominsk< knjigo. Apeliram na slovanski društva in organizacije v Cali forniji, da naroče oglase in oseb ne pozdrave, V knjigi ne b smelo manjkati nobenega slo vanskega imena. Vstopnice za proslavo lahke kupite pri vaših društvenih odbornikih. Kupite jih! Na svidenje 31, decembra v Civic Auditoriju. Za publicijski odbor: Matt Spoler. DODATEK K POROČILU IZ STRABANA Strabane, Pa.—V mojem poročilu o prispevkih za pomožne akcijo, ki Jc bilo priobčeno 5. decembra, so bila pomotoma izpuščena imena delavcev, ki so do-važali in urejevali obleko. To delo so vršili: Tony Mavric, IŠČEJO DOMAČE Cleveland. — Spodaj podpisana družina želi izvedeti za brate in sestre Mahnič, doma iz Štorij pri Sežani, po domače De-lenovi. Prejeli smo namreč pismo od njih vnuka, od sina njihovega brata Jožeta, ki nas prosi, da bi mu poslali naslove njegovih tet ln stricev, ker bi jim rad pisal. Z njim sta se slučajno sešla z našim sinom Frankom, ki se nahaja z ameriško armado v Italiji. Želimo torej, naj se prizadeti zglasijo na spodnji naslov. Frank Majcen. 10329 Way ave., Cleveland, O. i če ne ti? Se tebe ima, zato daj, tobra. Obleko in dru- o r pomagaj mu! Odpri srce sedaj,: spravljali skuDaj v Veliš | danes in čez leta boš imel sla- rani Slovenskega nai dek spomin, da si pomagal svo- ma. Dne 28. oktobn uo. JI UGAJAJO CHOKOVI DOPISI Elizabeth. N. J,—Pred kratkem sem čitala v Prosveti dopis brata Choka, v katerem je izrazil, da bo prenehal pisati. Meni zelo ugajajo Chokovi dopisi in nameravala sem ga prositi, naj ladaljuje s svojim zanimivim iopisovanjem, a me je urednik prehitel. Le pišite, brat Chok, vaši dopisi so poduči j i vi in jih vsi radi čitamo. A. O. POMOŽNA AKCIJA V STRABANU Strabane, Pa.—Podružnica 55 SANSa je pred nekaj tedni zaključila izredno kampanjo nabiranja prispevkov in obleke. Kampanja se je vršila od hiše io hiše in je dobro uspela, a ahko bi še boljše. Rezultat ko-.ekte v enem tednu je bil >1070.27 v gotovini in 2,300 funtov obleke v dobrem stanju. Vse je bilo odposlano na pristojno mesto. Glavno delo je izvršil gospodinjski odsek društva št. 138 SNPJ pod spretnim vod-itvom predsednice. Naj še ome-lim, da so bila vpisana imena ✓seh darovalcev v posebno knjigo in prav tako imena vseh onih, ci niso darovali ničesar. Razum-jivo, da *so bili slednji vpisani pod rubfiko nedarovalcev. Pri-:adeti lahko še popravijo in pri-Jejo pod rubriko darovalcev, ako se nemudoma odzovejo pri iestri Mary Tomsic, ki je blagaj-nica podružnice št. 55 SANSa, ter ji naročite, naj vpiše vaše me pod rubriko darovalcev in naj se vaš prispevek pošlje takoj na pristojno mesto, da bo oddan v pomoč revežem v stari iomovini. Mislim, da bo ta knjiga z imeni darovalcev in neda-rovalcev po zaključenju dela za SANS in JPO-SS poslana v Slovenski muzej v Cleveland, O., kjer bo na ogled širši javnosti. Delo naše podružnice ni še '> i<}n' rorcno silo /a krmilu. evroi»« je dane* velet' v 1/ondonu, n« T. lohk v teh m Chi v /dri ke m varni v M« » celo v 1 sto "demokratičnih" diktatorjev, ki krogih, dokler Jim služijo. a vpliva širom F.vrope Moskva nima boljših I i-!« ki Imiji in deloma tud* \Yushinttton. An-tori)skn politiko v Belgiji. Ituliji in Grčiji.j chillo pripravljena uporubili tudi svojo "ob«>-vanje le .alnih," to te leakcionornih vlad na 1 direktno oeh. v naročje Husije. V resnici za izdelovanje "komunistov" in "komunizma' 1 .kvi. m jemu sosedu, ko je bil najbolj potreben pomoči! Božični prazniki in novo leto so tu. Prazniki miru, a vojni metež v Evropi je na vrhuncu. Upem, da nam bo novo leto prineslo toliko zaželjeni mir vsaj v Evropi. r Na koncu pa želim, da bi vsi imeli vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi se vsi dragi sinovi, hčere in očetje skoro vrnili domov iz bojnih poljan, srečni in zdravi v vase naročje! Božični pozdrav vsem! . John Žlgman. Ujnik št. 138 SNPJ. RAZNE VESTI Brldgaport. O. — Dne U. novembra se je oženil Johnny Blatnik, kateri se nahaja v avijatič-ni šoli. Macweil Field, Ala. John-ny je sin Franka Blatnika, ki je pijonir društva št. 13 SNPJ. Frank ima še dva sina, ki sta tudi v armadi. Johnny se je bil poročil z Gladys Veleto, katera izhaja iz zelo prominentne poljske družine. Preden je bil poklican v armado, je igral žogo kot profesionalec in obetala se mu je prilika vstopa v veliko žogometno ligo, a pozvan je bil k vojakom že pred tremi leti. Sedaj bo v kratkem graduiral iz avijatične šole kot bombardir. Johnnyjev starejši brat Frank pa se nahaja pri vojakih že četrto leto. Ima čin sarženta in je nekje v Franciji. Mlajši brat Albert pa je postal 18. novembra poročnik. Bil je na dopustu teden dni. Oba fanta sta visoke postave, prava junaka. Po dopustu je odšel Albert v taborišče Mead, Maryland. Tudi slednja sta bila znana kot prvovrstna športnika. Vsa Blatnikova družina spada k društvu št. 13 SNPJ; fantje so člani že od rojstva. Želim jim, da bi se zdravi povrnili domov. Dne 25. novembra smo pose-tili veselico društva št. 333 SNPJ. Ne vem ali je bil brat Vitez, kaj jezen, ker se jim je tako zakasnil dovoz piva. Vem, da bi bil jaz jezen, ako bi bil v njegovih čevljih. Udeležba je .bila prilična zlasti ker niso imeli časa za oglaševanje in prodajo vstopnic. Za priredbe mora imeti človek čas, da se jih dobro organizira. Ampak treba je prirediti, kadar nanese prilika. Tudi iz naše naselbine bi se odzvali v večjem številu, ako bi bilo več časa, tako pa smo storiti, kar smo poč mogli, kajti naši bratje in sestre iz Blaina nikoli ne prezro naših priredb na Boyds-villu. Na dopustu se je nahajal Joseph Skoff ml., ki je tudi v avl-jatični vojaški šoli. On je sin znanega naprednega delavca Jose-pha Skoffa iz Bartona. On je bil dolgo časa na Havajskih otokih in šele potem je bil poslan v Združene dr.žave v avijatično šolo. O družini Skoff moram reči, da je vedno pripravljena sodelovati in pomagati pri vsaki akciji, če gre za dober namen. Cul sem, da sta Škoffova dva veliko prispevala v tej kampanji za nesrečno Slovenijo. Ako bi imeli veliko ljudi med nami kot sva ona dva, potem bi bilo laže delati za dobre in koristne stvari. / Sedaj smo zaposleni z letnimi sejami. Volimo nove odbornike in računamo ali smo napredovali ali nazadovali skozi leto. Upam. da drOštva izvolijo take odbow nike, ki so res pripravljeni de^ lati. Zavihati bo treba zopet rokave in iti na delo s podvojeno silo. V temu letu sem bil nekajkrat v polemiki na eni strani, a na drugi strani sem bil zakopan v razna dela. Malo večerov sem, ^ preživel doma Vendar pa me L D"c 3*- , " polemike mso odvrnile od dela. Ieta dan' bom° ,meh tU a tu in tam pa bolezen. Ni mi žal mojega stališča, ki sem ga zavzemal v polemikah, kajti prav svoboda izražanja je potrebna. če hočemo obdržati de- P°favn® mokracijo. JoMph Snoy. 13 v dvorani in vpisal vs. ki „ prinesli obleko ali denar'. J J! sem bU vesel, ko sta pr^:a br7® John Žugich in Ignac Benkše h De Pueja in pripeljala 20 uZ jev obleke in nekaj čevljev. Z je bilo v dobrem stanju P0ua obleke pa tudi $110 v g02 ki sta jih nabrala mea ror k^ De Pueju Najlepša hvala tj vrlim rojakom, zla,ti pan ^ nam, ki so .obleko zakrpale in uredile vse potrebno. Naj omenim, da sta nuselbmi De Pue in Oglesby združeni z lasallsko naselbino. .Isti veter sta bili jako pridni rojakinji iz Oglesbyja. Rojak Meglich. See-vešnik in žena so pripeljali ve-liko zavojev dobre obleke (nekaj tudi čisto nove), na seji podružnice št. 49 SANSa in št. 22 JPO-SS, ki se je vršila 19. novembra, pa so izročil! blagajnici $100. Hvala vsem, ki žrtvujejo čas it denar. Žal, da niso vsi, ki bi čutili bratsko ljubezen do svo. jih rojakov v stari domovini Toda' menda je povsod, da mora-j'o gotove osebe vršiti vm? delo, ^ dočim druge gledajo samo od strani in ne žrtvujejo ničesar. Omenil bom ostale, od katerih sem prejel denar dne 26. oktobra. Denar sem izročil blagajm-ci na seji dne 19. novembra. Da-rovali so sledeči: Gorch Werder-bar in žena obleko in $5. Štefan Mahnich obleko in $2. Frank Zi-bert obleko in $2, Matt Podim-šek $2, Anton Piletich st. je izročil Rudolfu Terdinu $5. rojakinja Plazar $1. . Obleko in denar so darovali še drugi rojaki iz La Salla. toda če bi hotel vse opisati, bi vzelo preveč časa in prostora v Prosveti. Sicer pa ne vem imen vseh, ker so tudi drugi pobirali obleko in menda tudi denar. Najlepša hvala vsem. ki so pomagali pri urejevanju in drugem delu, ki je bilo v zvezi z zbiranjem in odpošiljatvijo obleke. Imen vseh ne vem, pomagali pa so tudi Simkus in žena, Anton Derzich, Zevnik in žena. Frank Raunikar, Anton Soto-šek, Fred Malgai, Rudi Terdin. Oprostite mi, ker nisem imenoval vseh imen, ker jih nunam na roki. Za voznino obleke smo plačali $44, to je za obleko, ki je bila nabrana v La Sallu, De Pueju in Qglesbyju. Če se ne motim, je bfla pošiljka težka nad eno tono. Kakor sem že omenil, ker mi ni vse natanko znano, sem le bolj površno opisal, rečem le, da smo delo izvršili, a* treba bo nuditi še in še več pomoči našim nesrečnim bratom in sestram v stari domovini. Pravilno bi bilo, da bi pri tem delu vsi pomagali in ne samo eni in isti. Redna seja naše podružnice se bo vršila v nedeljo, 17. decembra, ob dveh popoldne' v Slovenskem narodnem domu. Apeliram na vse zastopnike in zastopnice iz De Pueja, Oglesbyja in La Salla, da se gotovo udeleže te važne seje! Na svidenje! Matt Vcgricb. SEJA ŠT. 200 SNPJ Hormlnio. Po.—Pozivam članstvo društva št. 200 SNPJ. da * polnoštevilno udeleži glavne letne seje. ki se bo vršila v ntdt-ljo, 17. decembra, ob dveh poldne v običajnem prostoru. (Prišlo prepozno za sredo.—Ured i Mike Pavšek. tajnik VESELICA IN PLES DRUŠTVA ŠT. 6 SNPJ Syg»n. Po.—Članstvo društvi št. 6 SNPJ in prijatelji *>* vabljeni na društveno* veselico ^ ples. ki se bo vršil v soboto 16 decembra. Za ples bo Igrala j -vedska troj ■ • '» ...........•-■'-•.on.,'. Kv.npj. v »kr.jni .d., - „,.o .».ill „ bol JVIkl 1. . t>4 ;oneti »trajnicami, tanki in bojnimi-letali, [»krog tisoč milj na uro, ^^ w n POROČILO IZ LA SALLA Lo Sol le. I1L-V Prosveti čitamo rozveseljiva poročila o zbiranju obleke in denarja za nase trpeče rojake v stari domovini. Tudi tukajšnji lasallski podružnici SANSa in JPO-SS (št. 49 in 22) »o bili ne delu od 22. do 29. ok- ditev za odrasle člane in mU' " no. Igral bo orkester J nekaj dni pred koncem lp,a bom uredil knjige. (Pr - ^ P'( pozno za sredo.—Ured.l John M. Wir.nl. ta." > I, *YM UM 1*1 TIH llfl TICII Lires! frTRTKK, 14. DECEMBRA Dveletna zgodovina SANSa r a Vider. 2. podpredsednik 1 SANSa *Ku >mo se ameriški Slovenci ih političnih prepričanj 5. ti decembra leta 1942 zbrali !a Slovenskem narodnem konusu v Clevelandu, na katerem i bila ustanovljena politična organizacija SANSa, tedaj je bilo nied prisotnimi delegati opaziti veliko optimizma ter zadovoljiti, ker mnogi so bili prepričani. da smo se končno vendar vsi zedinili o vprašanju bodoče Jugoslavije. Kdor je takrat imel pomisleke o iskreni prisotnosti naše duhovščine, na takega se ni posebno prijateljsko gledalo, kar je bilo lahko opaziti brez mikroskopa. proti podpisanemu so se pisarila zlobna "zaupna" pisma, od katerih mi je eno prišlo v roke. Dotičnika ali dotične, ki so se tako ponižali, zato ne sovražim in jim tudi ne želim slabega, ker marsikdo je bil tedaj navdušen u skupno akcijo in pa zapeljan od hinavskih solz, ki so se na kongresu točile. Zastopstvo slovenskih župnij je marsikoga zmešalo, kajti dobri ljudje so bili pod vtisom, da je slovenska duhovščina v tej deželi končno stopila na stran naroda v stari domovini, kateremu želi bolj demokratično vlado kot jo je ime-llo pred to vojno. Tuko je bilo pred dvema leto- ma! . . Da narod v domovini ne more imeti boljše bodočnosti drugače, kakor da se mu izboljšajo ekonomske in druge socialne razmere, to je razumljivo. Ako se pa hočejo gospodarske razmere v novi Jugoslaviji izboljšati, pa pomeni, da je treba nekaj vzeti tam, kjer je, in dati onim, ki nimajo. Če se to izvede. bodo brez dvoma prizadeti tudi gospodarski interesi katoliške cerkve, ki je bila v prejšnji Jugoslaviji proporcionalno bolj bogata kot povprečni slovenski kmet. To je eden najvažnejših vzrokov, zakaj slovenske župnije pe dajo nobene opore vladi maršala Tita. ki bo morala tudi tam nekaj vzeti. Drugi vzrok je ta, če bi si' tudi dobil kak liberalno misleč slovenski duhovnik v tej deželi,-je isti pod tako strogo kontrolo nemške in irske visoke duhovne gospode — katera je sovražna vsemu partizanskemu in naprednemu gibanju — da se mu ni mogoče svobodno gibati. Tega dejstva so"se na omenjenem kongresu zavedali tisti delegati, kateri poznajo disdplino rimske hirerarhije. Ampak ljudje so vseeno zamerili iskrenim ljubiteljehi delovnega naroda v domovini, ki niso mogli sodelovati s tistimi, ki so se navidezno kazali, da so z ljudstvom, to je, z novoustanovljeno organizacijo, toda prišli so zraven le toliko, da bi se polastili in potem izrabljali v svoje namene. Da je to resnica, priča dejstvo, ko se je SANS izrekel za podporo partizanom in Titu, so slovenske župnije takoj pokazale svojo pravo barvo in šle proč. Kot že omenjeno, nekaj ljudi se je dalo zapeljati in treba je bilo čakati skoro dve leti, da so se naše sumnje uresničile. Ta šola je bila za napredno misleče brate in sestre precej draga. Draga je bila v tem, ker je med nami razrahljala naše medsebojne vezi in zaupanje, kajti nekateri so tedaj napačno razumeli mlačni pozdrav glede zveze liberalno mislečih rodoljubov z župnijami. Ampak je upati, da ta šola rodi tudi dobre sadove v tem, da se v bodoče med seboj boljše poznamo in da si bomo več zaupali. Sedaj, ko so se pojmi sčistili, sedaj, ko lahko vidite, kje.stoje oni, ki so pred dvema letoma trdili, da so za skupno delo — da, za upostavljenje gnile monarhije — sedaj je dolžnost nas vseh, ki želimo narodu v domovini novo in boljšo Jugoslavijo v okviru jugoslovanske federacije, da podvojimo naše delo v političnem, kakor tudi pomožnem ali relifnem delu. Jugoslovansko ljudstvo naj si izbere vlado po svojem okusu in brez vsakega pritiska od strani velebiz-niških interesov. Taka demokracija, kakršno Velika Britanija vsiljuje Italijanom, Belgijcem in Grkom, se ne loči posebno veliko od one, kakršno je hotel vpeljati Hitler in njegova stranka po Evropi, vključivši Jugoslavije. Tako "demokracijo" mora odklanjati vsak pošten ameriški državljan. "V Jugoslaviji se poraja nov svet" (Radicgcvor pisatelja Roberta St. Johna) Znam amerilki vojni poročevalec, ki je bil v Belgradu za času nemškega napada na Jugo- .sluvijo in jc o tem napisal zanno k"J' " "Krom the Land of Silent IVople", jc po radiu NBC imel sledeči govor dne 6. novembra t. I.: Danes vam želim predstaviti "" generala jugoslovanske 1 vojske, katero vodi 1"ilo, one vojske, ki se je k''" najmanj dve leti borila j'1 i v. nacističnim divizijam k'1' v : naši britanski in ameri-k vojaki v Italiji skupno. Da, 1 '' e jo večji del z orož-J r tanki in aeroplani, katere najprej vzeti sovraž- niki 1); »nor > poznali tega človeka, Vzeti podzemeljski vlak fl< I Londona, ki je nekoč i jo:,ki" okraj. Sedaj bo l ise v tem okraju* • njene v "boarding" stano-vso. izgledajo več ali t,! bljene. A razen tega " "doodbugs" (robot- > delajo danes ta del me-b 'It ne/aželjevim kot bi bil. Tu je hišo, kl Jo prejemno sobe so ' originalnimi slikami, «'ol-kovniki, kot tudi prostaki, včeraj bili samo kmetovalci, trgovski pomočniki ali morda železniški sprevodniki. Vzemite samega generala Ve-lebita. Do dne, ko je maršal Tito organiziral partizansko vojsko, je Velebit bil odvetnik in sodnik. On ni sploh ničesar vedel o vojskovanju. Ali ko so nacisti udarili na Jugoslavijo in ko je kralj in njegova vlada ušla z avijoni v sigurno zavetišče, a Tito začel organizirati partiza-ne, je odvetnik Velebit odločil, da je to borba, kateri se mora pridružiti. Kot vsi drugi, je tudi on začel kot navaden vojak. No, partizanom je bilo potrebno častnikov, kot jih potrebuje vsaka vojska. A namesto da bi izbrali svoje generale, polkovnike in druge častnike na tak način kakor to delaio druge vojske, so se partizani odločili po-izkusiti 7 eksperimentom v demokraciji. V demokraciji, kot veste, vsaka oblast prihaja iz narode, od-zdoloj navzgor. V drugih sistemih. n. or. v onih uvedenih po Hitlerju in Muoooliniju, oblast prihajo od zgoraj novzdol. Narod nima beoedf^p svojih voditeljih Kolikor vc?m niti eno vojska nf še nikoli poizkusilo vodstvo poslov no demokratski način, t, jTše nobena vojska razen partizanov. Po bitki partizani Jugoslavije, ki oo v bitki sodelovali, imoio sestanek; razpravljajo o strategiji, katero so zasledovali, ugotovijo, kuj Je bi- lo narobe in zatem izberejo lju-'f{ di, ki oo svoji hrabrosti pi spo-' sobnosti za vodstvo zaslužijo, da bi bili promovirani. Z drugimi besedami, partizanski častniki so izbrani z voljo večine. In na ta način je odvetnik Velebit postal general Velebit. Kot general se je pokazal dober. ' Ko sem ga srečal, je bil v Angliji z nalogo oficirja za zvezo med maršalom Titom in angleško vlado. Povedal mi je mnogo stvari, katere mislim, da vas bodo zanimale. Ze prej sem vedel, da čim partizani osvobodijo eno vas ali mesto, odprejo v okolici šole za odrasle, da bi jih naučili čitati in pisati. Vprašal sem generala, zakaj prav sredi težke vojne borbe začenjajo izvajati takšno učno delo. "Vidite," je dejal, "naša vojska je ena od redkih popolnoma prostovoljskih armad na svetu. Da dobimo prostovoljce, je treba narodu razložiti, da je vojna, ki jo vodimo, narodna vojna. Mi mu moramo razložiti, kaj nameravamo doseči, kakšno vrsto sveta želimo ustvariti, ko se vojna konča. Razume se, mogli bi to razložiti tudi z besedami, ali je nemogoče držati masnih zborovanj, dokler je sovražnik povsod okoli nas. Radi tega mi to delamo skozi podzemeljski list. Ali vsi ljudje ne znajo brati in *ato je naše prvo delo, da organiziramo šole in odpravimo nepismenost. Ne bi verjeli, kako hitro in željno se ljudje naučijo pisati in brati. In kako so hvaležni zato, da ne omenjam, kako verno se borijo potem, ko so seznanili, o čem je ves ta boj." Potem nam je general rekel, kako je vsakega leta v preteklosti epidemija gospodarila po Balkanu, običajno tifus in pljučnica med kmeti. V preteklosti pe je redko katera vlada briga-: la za umiranje med kmeti. Ali partizani so se živo zainteresirali za vzdrževanje dobrega zdravja svojih somišljenikov in radi tega v vsakem kraju, ki ga osvobodijo, odprejo bolnišnico fn klinike, v katerih se ljudstvu tolmači, kako se mora braniti od nalezljivih bolezni. V nekaterih slučajih so takšne "bolnišnice" le kakšna šupa ali šator, kjer bolničarka daje nasvete in pomoč, ki more zdravje naroda zaščititi. Za nekatera zdravila, ki rabijo mast za njih izdelavo, se je od naroda zahtevalo, da bi žrtvoval vso mast za hrano, čeprav jim je ta mast potrebna za vzdrževanje telesne topline pozimi. Ali ko jim je Tito razložil, zakaj je mast potrebna, so jo ljudje radi dali. Da obenem pripomnim, črnilo, ki ga rabijo za tisk svojeh časopisov, je narejeno iz saj in oljčnega olja, katero je ljudstvo moralo odtrgati od svoje hrane. Oči generala Velebita so zasijale z nalezljivim navdušenjem, ko mi je pripovedoval, da se v Jugoslaviji poraja nov svet iz tega kaosa in strahot vojne. Govoril je o federaciji držav, ki bo sličen našim lastnim Združenim državam. Govoril je o duhovnem preporodu, o renesanai jugovzhodne Evrope. In zatem sije opravičil—moral je nekam pohiteti. Čez por ur je imel odleteli z avijonom, iz katerega se Je moral spustiti s padalom v Jugoslavijo. Upal je, da se bo spustil blizu glavnega slano maršala Tita—človeka, ki je odgovoren za novo nado, ki se danes poraja v tem, nekoč nazadnjaškem oglu Evrope" Anglija bo morala drago plačati" Naplaal Conatantlna Pouloa (Posebni poročevalec agen-ture Overseas je prisostvoval kot očividec nekaterim dogodkom zadnjih dni v Atenah, Grčija, in pošilja dne 5. t. m. naslednje opombe, ki so bile nekaj dni zadrfcane. Komentar k tej sliki bi bil odveč.) Ameriški tovorni avtomobili s svojimi hladnimi belimi zvezdami se vale skozi atenske ulice, polni angleških vojakov v polni opremi, s čeladami na glavi, na poti proti delavskim naseljem v bližini pirejske luke Za njimi vlečejo ameriški jeepi težke havbice. Tudi angleški oklopni vozovi se pomikajo v isti smeri in z njimi gredo strašni Shermano-vl tanki ameriškega proizvoda. Pripetilo ae je natančno tako kot so si bili izračunali grški fašisti. Britanske čete in britansko orožje služI zdaj proti grškim patriotom, koterih mnenje se ne krije z mnenjem britanskega poslanika na Grškem, ali z mnenjem grškega kralja in njegovih fašističnih pristašev. Eden prejšnjih grških ministrov mi je dejal naslednje: "Velika Britanija bo morala to dra- rod. Ta bahava procesija tankov, o katerih vemo, da jih jc zgradila Amerika, so prišli sem v našo deželo šele dolgo potem, ko so bili vsi Nemci Že pregnani Iz naše dežele . . . Grški na rini tega ne bo požrl. Ne glede na to da-li so desničarji ali levičarji, Grki so v pretežni večini proti tujemu vmešavanju. V naši zgodovini je mnogo dokazov za lo. Toda danes bomo še bolj grenko in trpko občutili kot v prejšnjih časih. Smatramo, da smo zavetniki, ne pa sovražniki, A danes so angleške strojnice obdrnjene proti nam in britanski tanki se vale proti našim demonstrantom. prav kot so to delali nemški tanki." Angleški prestiž je padel. Padel je, ker so Angleži samovoljno—v popolnem podcenjevanju sile pokreta KAM, grške na-rodno-osvobodllno fronte — začeli vsiljevati svoje ideje glede Čisto grških, strogo domačih In notranjih zadev. Angleški poslanik Leeper dela v Atenah iato, kar je delal k Kairu. Nerad sprejema ameriške poročevalce, ker mu je mogoče -r "govoriti bolj svobodno korospondentom an- go plačati. Grki so ponosen na- gleškega varstva." On pravi, da je EAM samo —t "mala banda neumnih komunistov' . . ." Pa-pandreou je ponudil, da odstopi in prepusti liberalcem nalogo, da oni organizirajo novo vlado. Tlicmistoclcs Sophoulia, pri Snuje «e demokratična spanaka vlada I VVaahington (ONA)—Začetek organizacije nove republikanske in demokratične vlade za Sponi- letni prvak liberalne stranke se 1° J® bl1 osnovan in bo storjen je bil že začel pogajati z onimi t,ne 10 Januarja l»4ft v Mexlco levičarskimi ministri, ki so bili Cit-vJu- Martinez Bario, p«nlall svojo dcmisljo, a ^ mo- P» edaoUnik španskega komiteja ral nehati, ker ga je Leeper in- /a »»■""d™ osvoboditev, je Iz- formiral, da bo angleška vlada 1avU 0 Pri,lkl konference s čas- I »odpira I a Papandmma, češ. da nikari* v Waahingtonu, da re- je "najbolj zmožen." Sophoulis je odnehal, toda na- znanil Je obenem, da bo izstopil Nemčija žim diktatorja Franca nikakor ne more trajati In bo nujno motil propasti takoj, ko se sruši i/ vlade z vsemi člani libvialne stranke. Leeper je nato odgovoril, da tega ne sme storiti, ker bi to napravilo v Londonu slub vtis. Pravijo, da mu je Sophoulis odgovoril naslednje; "Prijatelj sem sicer Anglije in Angležev, nisem pa zuženj." Angleško vmešavanje v grške notranje zadeve jt doseglo tako stopnjo, da morajo Grki, ki so prestali osem let pekla, računati zdaj s civilno vi jno. Neg lede na to, kakšen bo izid te borbe, jasno je, da bodo izgubili Angleži vae ono prijateljstvo, katero so uživali med Grki od leta 1B21.V Angleški general Seoble je dal nabiti no zidove v Atenah proklamacijo, peni katero so (liki napisali nemške besede: "Field Komandant." AOITIRAJTE ZA PROSVKTOI Osebnosti iz španskega javnega življenja, ki se bodo oestale v Mežico Citvju, bodo izbrale novega predsednika španske republike, ki bo provizorlčno vodil posle in imenoval ministrskega predsednika, kateremu bo |x»verjena skrb, da sestavi novo vlado. Ta vlada bo veljavna, ako jo potrdi 100 |x>alaitccv španskega parlamenta, (Dft članov Cor-lesa se nahaja v Mehiki, 47 v Franciji, 7 v Zedinjenih državah, 7 na Kubi, ti v Londonu itd —tako da se jih bo moglo zbrati potrebno število za kvorum). Ta vlada ima namen prenesti svoj sedež čim prej mogoče v Francijo. IKON II* Kaap Bomb* Fellingl Osvoboditev Norveške in Švedska London. (ONA) Švedski vladni krogi pričakujejo, da 1» kmalu prišlo do osvoboditvi norveškega pristanišča Narvi ka in nameravajo v tem slučaju poslati v London posebne dele ga te, da urede probleme, ki se bodo pojavili, ko pride do tega. To bi namreč pomenilo, da je nanovo upoatflvljeno direktna zvezo med ftved? ko in zunanjim svetom, kl Je bila pretrgana, od kar Je Nemčija zasedlo Norve ško in Donsko. Po mnenju švedskih krogov bo sh-dilo osvoboditev Norvika dobo. v knteri Angleži ne bodo imeli nobenegu blaga za izvoz * švedsko ozemlje, medtem ko bo do pripravljeni prevzeti mnogi švedskega blaga Angleži žele baje pred vaem kupiti veliki množine izvrstne švedske žele/ ne rude, lesa in celo nekateri industrijske izdelke Kak« morejo Amerikami VEČ ZASLUŽITI, VEČ KUPITI, VEČ IMETI AKSNO življenja želite Imeti v povojni ilobi? Ali bodo vojukl dobili delo? Kaj pS glede odpuščenih K vojnih delavcev? Tu k k vprolonja »o v mudili vaakegu vnuk dan Ui lil prezgodaj, da ae n« nje najdejo odgovori. Nule prvo in nujvafuejle delo Jc zmagati. Toda prišel je lna, ko moramo gledati preko vojoško sniogi —aagoto-viti, d« bomo Imeli v miru Ink »vet, ro katerega ae aeduj borimo. Povojna proaperiteta za vm V lem bo amerUkl podjetni bualnea« izdelovanje, rarpro-daju, furman je, knnAti ukeiju, prevo/ Igral veljo vlog... Kajti ravno nu bualnea« m bodo vinlvll m« vojukl obrnili za dalo, dr mobilizirani vojni delavci liodo pi lili ra mirovni p<>M I m ameriška javnost ae bo oprijela vliji gu flv Iji naktgu »landuidu, Nu amerllk. buaimraa »e bodo tudi run odi drugih drfav o/iruli /« orodje ln blago, a katerim bodo preobnovlli avoje prebivalstvo In sa aelu- preskrb«!I vllji livljenski atunduid Uuslni m namerava ln J« pripravljen prevzeti mvoje »d fovornosti. Njegovi načrti temcl)e na rnrumnlh dejalvlh da j« kiju/1 d«i povojne proaperlted* vsllba produkcija In da )• produkcija obdelana na viaoki stopnji, moramo Idil gotovi, du bo v»uk l/med nun apoaola n kupili atvarl, kar morejo naie fuime m tovarne pioduelratl. Kun o dol.odi k, kl temelji ua produkelji, more preskrbeli ob lalem faau denar, • kalarlm aa kupi »Ivarl, kl aa kupila. Kako je mogoče lo doaečl Vr> ukdo, ki dobiva p I ai», Je tako Izdelovalec ln kun« blago izdeluje In ga kupi Ako j* dovolj »latan l< po«*" »'» agrealvet. napo ravnateljstva, da irpolnl svoj d« 1» t programu Draga J Javni« sodi lovuoji du vatvuri pog.ije, ki bodo ugodni *a popolni obrat brrrmejne eruiKlJe ln umblelje te de le le. lliiaim an Je obvoun atorilt tvoj dulel pi vil a poveCu nJem prllolnoatl /u vae, du alulilo. lil druglC a povaCunJem piilolnoali zu vse, du kupijo. Da aa povatajo orllolnoail va vaa, da alulljo. bualnea« obljubi pruvlino ln prosvetno plačilno politiku In otvoritev vnuke motne puli napredovanju iti delavia 1'ri dlugu pričeti nujsgodm j/i trenutek $ novimi pudjetj! ln / luasitjenjetn atuiib, du bo prvaki bljvifih vih dvl tu ver*' ljudi vkljtuno vrnivne tu vojake* lil dvmobllUliumi Vojne deluVI e, 1'iedlMgu prrlotlti V roke dtlSVOTV nujludj uapetino ra«-po|i>I.IJIvu morije- luko da tur de lavec a lem, da l>o povel ul produkiijtr. Irrdl aam dodat k rVojemu irMuloAku Da aa pova^alo prllolnoatl ia vaa da kupl|o, bualnefa predlaga, rlu napiavl, du »e v o..lni meil poalufl labnolo« glCne »meiulr e "vedi, kuko", k I a*I Jo Je ybiai tekom vrtjne, da poatavl n« lig najboljle titdelka, kl morejo biti narj-Jeni, po najnižji tenl, za kuteio morejo biti printanl Predlaga, da Imj itkal r m^rtflMlm piomavunjem in pri lakavanjt Oi na |M»lju produkelje in ru/delitve, vaa k o molno aiedalvrr /u m- večje .vnl>anje cen ako/i nuduljnu I« tu, luko du m- bo o oglu dobi ih atvarl ra llvljenje vaaelltl vel lil vel Ijodl 1'm.IIus« |/o»p«h< vati polno in »volMfirm t« knarvunji du ae l/ognemo nup« ti Irgovlnl tri Uu »tr /ugotovljene' boljter lil l>olf^.' vrednoall. a Vaaa pomoč je potrebna Tn j« piogram |iur>lnraaa /m l»o«lolno«t l>u pa M' le« do* r« kut mog'/e hitro, Je perlrelin« Vu4u p«4tn.M 7.U do«rg<» tigu l»o polic Itno b guiativno poalofianje |ri>«lopanje ki I'U morati pmtptill 1'ovojnn davCreo |Hillllko, kl lie* pu • rlilu dovolj »klada /u ru/aujinje |'o«iava, kl |aam* pra-pielljo m umi rje ni monopol. Ile lavtku politiku, kl po-rlavlja odgoVornoat na delo In pudjrtj« In luralovanj« bukine^nu j> tj Alais," sem nadaljeval s trdnejšim glasom "Ne morem priseči." Markiz je z mahljanjem roke pomiril tucat gostov, ki so se že pripravljali, da bi me na-hrulili. "Mir, gospoda," je velel; "prosim vas, da o-stanete mirni in dostojanstveni. Nihče naj ne grozi. Gospod de Saux je moj gost in moje spoštovanje do njega je preveliko, da ne bi uvaževal njegovih pomislekov — tem bolj, ker imamo zanesljivo sredstvo zanje. Madame," je nadaljeval s čudnim nasmeškom, obrača je se k svoji materi, "če dovolite gospodični de Saint-Alais, da zaigra vlogo posredovalke, bo vrzel v naših vrstah popravljena." Rahel smeh odobravanja in živahno utripanje ženskih trepalnic in pahljač sta pozdravila ta predlog. Markiza, vsa nasmehi j ana in zagonetna, je stala nekaj trenutkov nepremično na mestu. Nato se je obrnila k hčeri, ki ae je bila, kakor hitro je brat izrekel njeno ime, ja-inrfnaknila v ozadje. "Pojdi, Deniza," je rekla. "Prosi gospoda de Sauxa, naj ti žrtvuje svoje pomisleke." Deklica je počasi krenila proti meni. Vsi so videli, kako je drhtela; nikoli ne bom pozabil muk tiste minute, ko sem ji gledal naproti in sta se borila v moji duši trma in sram. Kakor v svetlobi bliska sem zagledal past, ki so me zvabili vanjo; bila je strainejša od izbere, na katero sem se bil pripravil. Srce se mi je krčilo ob pogledu na ubogo dete, ki je boječe obstalo pred menoj in s komaj razumljivim glasom zamrmralo svojo ponižno prošnjo. Odbiti ji prošnjo vpričo teh ljudi se mi je zdelo nezaslišano, skoro tako barbarsko kakor udariti jo; osramotiti to nežno in nedolžno bitje je bilo okrutno, zavrženo dejanje, nevredno francoskega plemiča! Vsega tega sem se globoko zavedal. A čutil sem tudi, da se, če se dam omehčiti, odrečem svojega ugleda in življenja; s tem bi se pokazal tepca in strahopetca, čeprav bi mi ploskali vsi, ki so stali okoli mene. Nekaj trenutkov sem omahoval pred gnevom in sočutjem; žareči lestenci in obrazi plemičev, nekateri radovedni, drugi polni prezira, so mi kakor v vrtincu plesali pred očmi. Naposled sem za mrmral: "Ne morem, gospodična ... Ne, ne morem." "Gospod r Ta vzklik, ki se je glasno in ostro razlegel po dvorani, ni prišel iz dekličinih ust, ampak iz ust njene matere. Zahvalil sem Boga za ta obrat, ki je mahoma končal zmedo mojih mf-sli. C uteč, da se imam spet v oblasti, sent se obrnil k markizi in sem se ji priklonil. "Ne, gospa, ne morem," sem rekel s trdnim glasom, zakaj mojega oklevanja je bilo konec in z odločnostjo vred se mi je vračal tudi pogum. "Moji nazori so vsakomur znani in zatajiti Jih ne morem, niti gospodični na ljubo ne." Zadnja beseda se še ni bila utrgala-iz mojih ust, ko mi je tlesknila v lice rokavica, zaluče-na po nevidni roki; nekaj trenutkov se je zdelo, da je vsa dvorana ob pamet. V burji ogorčenega vpitja in klicev "Surovež! . . . Izdajalec! ... Opljuvajte izdajalca!" mi je zamigljalo pred nosom več ko tucat mečev in več ko tucat izzivov mi je priletelo v obraz. Do tistega trenutka še nisem vedel, kako razburljive so množice in koliko manj usmiljene od posameznikov, iz katerih so sestavljene. Osupel od hrupa, ki je pljusknil vame in ki ga je delalo presunljivo vreščanje dam še bolj neznosnega, sem se umaknil za korak ali dva. Goapod de Saint-Alas se je okoristil s tem trenutkom. Skočil je na tla, odbil meče, ki so mi grozili, in stopil predme. (Daljt prihodnjič.) POSTELJA GOSPODA F1BRIHA Oskar Hudalaa (Nadaljevanje.) "Aha," je vzkliknil Florijan, "zdaj ie vem, kaj mi misliš povedati. No, dobro! I>e nadaljuj!" "Poleg tega je na Danskem .11,640 km* kmetske površine in odpade na km1 te površine 33 prebivalcev, dočim je v Sloveniji samo 8363 km1 in živi na km» 81 ljudi.'" "Vidiš, sedaj se ml jasni," je pripomnil Florijan. "Da torej oravilno ocenimo gostoto prebivalstva. ne smemo jemuti v račun vpovršine, temveč samo kmetijsko " "Seveda!" je živahno pritrdil Mihec "Saj od kamenja in pu-tde nihče ne more živeti. Najbolj pravilno pa to gostoto ocenimo šele tedaj, te upoštevamo zasejano, njivsko površino V tem primeru bova našla sledečo aliko: Na Danskem je 206.000 kmetij, v Sloveniji 145 000 Povprečna velikost danske kmetije je 15 ha, slovanska kmetija meri povprečno 5 ha. "fako imajo Danci 28,150 km1 njiv, Slovenci pn komaj 3084 km«." "To so velike razlike," jc zamišljeno dejal Florijan. "In še kako velike!" je vzkliknil študent. "Ce a<»dnj primerjate njivsko površino obeh pokrajin, torej ono površino, od katere ljudje resnično žive, potem vidite, da pride na Danskem na km1 njivske površine 37 kmetijskih ljudi, pri nas pa 221. Vaš časopis se zelo moti, ko pravi, da je v Sloveniji še mnogo prostora, kajti na enega danskega kmeta pride po tem računu približno 27 a njiv, dočim odpade nu enega slovenskega kmetu samo 4 5 u njivske zemlje." "Vidiš, tako imam le jaz prav, da je na svetu preveč ljudi," je menil Florijan. "Samo to se mi zdi ludno, zakaj časopis m po-veda I resnice " "To nekateri nalašč pišejo," je odgovoril študent, "da bi ljudje ne silili v mesta in s tem večali AffttffKMf »nnH^SM fransaa I«™ th»U>Anut far furman on tha outakirta ei tha fortreas citj oi Meta. Ha Is a member oi the 95thr Di vision oi the U. 8. Third Army vvhich has encircled the Gestapo-com-mandeered garriaon. U. 8. Signal Corpe Radiophoto. brezposelnost, ki je pa kljub temu od dneva do dneva večja Vtndar tudi brezposelnosti ni krivo preveliko število ljudi." "Tega ne morem verjeti," se je Florijan trmasto upiral. "Po vojni, ko je bilo manj ljudi, smo zaslužili, da je bilo grdo." "Ne, striček! Drugače je s to zadevo," je rekel Mihec. "Sve tovna vojna je uničila nešteto dobrin Ko so se države nehale bojevati, so morali ljudje vse iz gubljeno nadomestiti. Tovarne so rastle kukor gobe po dežj vaak je hotel čez noč obogateli trgovina je cvetela, delavci so zaslužili, gospodarstvo se je razvijalo v divjem diru brez vsakega načrta. To je trajalo nekaj kratkih let. Brezobziren boj med posameznimi mogotci je prive-del tuko daleč, da se denarna in delovna sredstva vedno bolj kopičijo v rokah posameznih ljudi. V lovu za bogastvom uvajalo moderne stroje, da čim več in čim ceneje izdelujejo, odpuščajo delavce, znižujejo cene si-rovinam in kmetijskim pridelkom Vse za dobiček. Gospodarstvo v jc v naših dneh tako razvilo in je tako zamotano, da bi se moralo urediti po načrtu. Seveda j* to nemogoče, dokler delajo dcnarniki vaak po svoje in hočejo drug drugega izpodriniti." "Hm," je zamomljal Florijan, da, prav je. Med kmeti je isto. Vsak ae puli za svojo revno krpo zemlje, vsak dela zase in vsak po svoje. Vse delo se razdrobi. Tudi pri lesni trgovini je tako. Trgovci iščejo vsak svoj dobiček, zato se kosajo, kdo bo les ceneje prodal, da ga bo več spravil v denar. In ker hočejo kljub temu obdržati dobiček, potiskajo cene lesa pri kmetu navzdol in ravno tako tudi zaslužke lesnih delavcev." "Pridi še kaj, Mihec," je dejal nečaku, ke se je le-ta poslavljal od njega. "Človeku je kar laže, če se malo razgovori." "Na svidenje, stric!" mu je odgovoril študent in izginil za kupom brun pred žago. Ta kup se je zadnje dni večal od ure do ure. Slaparjevi vozniki so izpod drče vozili les, ki ga je bil trgovec kupil od Brložni-ka. Vozovi so se vrstili drug za drugim, škripali so po razritem kolovozu, tožniki so vpili na konje, kleli, če jim je šlo kaj navzkriž, vdačili težka bruna na kup in hiteli, da bi naredili čim več voženj. Po 20 Din jim je Slapar plačal od vožnje. Ko so a vožnjami končali, je bil kup tako velik, da je Flori-janu zastrl pogled na polje in na vas. Koliko takih kupov je že zrezal! Če bi imel denar, kolikor so bili vredni ti kupi lesa, bi bil najbogatejši človek v dolini. Toda zanj ti kupi niso bili nikak blagoslov, kajti Florijan se je dobro zavedal, da bo pod legel v borbi z njimi . . . HUMPLAJ, JOŽEI Dež je pršil že ves predpoldan. Po dolini se je vlačila cunjasta megla. Venomer je rosilo iz nje. V strešnih žlebovih je enako merno žlobudrala deževnica. Iz livala se je na pota, dvorišča in cesto ter se zbirala v velike, blatne luže. Po njih so zadovoljno brbljale race, vse oškropljene z mastnim blatom. V ozki poto-kovi strugi je klokotala rjava, gosta voda, se valila preko kamenja in se penila proti Savinji. Zdaj pa zdaj je nenadoma butnil hladen veter, vrgel snope dežja na stene in okna vaških hiš, zaloputnil kaka vrata in zopet utihnil. Ko se je zamolklo oglasil opoldanski zvon, je pri Baštenetovih stopil v sobo oče Matevž. Ves je bil moker in blaten. Od po švedranih klobukovih krajcev mu je kapljala voda. Mokre hla če so se mu tesno oprijemale nog in ko je prestopil, mu je v čevljih zažlampala mo- krota. Kamor Je stopil, se je poznal velik, moker madež. "Saj si ves gnil'' je vzkliknila njegova žena. "Preobleči se!" "Eh. kaj ae bom preoblačil," je nevoljno jagodrnjal mož. "Jest poidJOTr Po kosilu moramo odpeljati." , "Joj, ali rtu?" je izza peči poskočil Jožt, njun petnajstletni sin. "Ali je že dovolj vode* Ju-hu. kako sem veael'" "Kaj ga res misliš vzeti s seboj?" je zaskrbela žena. "Tako grdo vre me" je!" "Bes je, a sem mu že obljubil,*' je odvrnil Matevž. "Naj se navadi, da bo dober splavar. Če se vreme ne izboljša, se bo pač vrnil že iz Celja." "Ah, oče, naj grem do Zagreba!" je zaprosil Jože. "Ne bodi vendar siten!" je za godrnjal oče. "Za enkrat bi bilo dovolj tudi do Celja." "Menda si danes nekoliko slabe volje," se je nasmehnila žena. "A saj ni čudno, ko je tako vreme." "Vreme me nikoli ni spravilo v slabo voljo in me tudi danes ni," je odvrnil Matevž. "Slapar nam je znižal mezdo." "Znižal? Zakaj neki?" "Dedec ima vedno kak izgovor, da njegov dobiček ne uplah-ne. Zaradi vojne v Abesiniji so prepovedali izvažati les v Italijo. Slovenske velike lesne tvrd-ke so morale dobiti zato drugo tržišče. V južne kraje naše države lesa doslej niso mnogo prodajali ker je bila voznina na železnici previsoka. Zato jim je država znižala voznino za 25%, da bi les lahko prodajali v južne pokrajine. Zdaj bo v teh krajih na mah mnogo lesa. Če hoče Slapar še nadalje prodajati dose danje količine, mora znižati cene, ker je tudi bil splavkarski les cenejši. Seveda noče tega znižanja trpeti v svojo škodo, temveč ga je naprtil nam. Skrči nam je mezdo." "Ah, ti moj Bog!" je vzdihnila žena. "Koliko boste zaslužili do Zagreba?" "Vsak splavar 225 Din jn vož njo za nazaj si moramo plačati," je rekel Matevž. "Ako pojde vse po sreči, bomo v treh dneh doma. Če nam bo med potjo kaj nalagalo, bomo v primeri z delom bore malo zaslužili. No, ali imaš kaj za pod zob?" Jože od same nestrpnosti še jesti ni mogel. Zdelo se mu je da oče še nikdar ni tako počasi žvečil. Komaj je mati odmom-ljala molitev po obedu, že je stekel na podstrešje po star zimski suknjič, ki naj bi ga branil pred dežjem. "Pazi na fanta, Matevž!" je mati naročila pri odhodu. Dež je še vedno curljal. Jožeta je neprijetno spreletelo, ko je stopil iz topde sobe. Moško je vrgel očetovo vrv čez ramena in si privihal ovratnik. Hladen dež mu je brizgnil v obraz. Pred pragom se jfe ozrl. Zelo bi bil vesel, če bi ga videl kateri od tovarišev. Na cesti ni bilo nikogar. Odčofotal je za očetom po »latnem kolovozu. Za vodo je bilo že vse živo mož. Tudi Slapar je bil tam. S širokim dežnikom v roki se je sukal med splavar j i in jim nekaj dopovedoval in naročeval Ko sta prižla oče in Jože do njega, je Slapar dejal: "Matevž, ti si najstarejši, vozi ti prvi. V Celju se vidimo. Peljal se bom jutri z avtobusom tja. Danes zvečer morate biti v Le tušu. Ustavite se pri Plahu-tu. Preskrbel sem, da dobite tam kruh in vino. Srečno." Matevž je samo prikimal in še odzdravil ni, ko je Slapar odšel. Na Savinjinem bregu je ležalo trideset splavov iz desk in lat trdno zvezanih z žico. Navezali so.jj^i v desetih kupih po tri drugega vrh drugega. Med posa meznimi splavi so bili vezači položili po tri ali štiri trame povprek, da bi mogli splavar j i potisniti splave v vodo. "Kar lotimo se jih, da ne bomo mudili," je rekel Matevž možem in fantom. Pograbili so kratke kole, jih porinili pod prvi splav in se z rameni uprli vanje. Jožetu, ki je stal ob strani, se je smešno zdelo, kako so Capljali po razmočeni zemlji, da bi našli trdno o-poro. "H-o-o-o-ruk!" je zaklical Matevž. (Dalje prihodnjič.) \ pine mut chims« Razni mali oglati SLAMNIKARICE. hkui^T t um. Velika naročila. Visofc £ čm. Pridite pripravljene £ Sebastian Hat Co., 844 W a-^ 4th floor. A" POMIVALKE POSODE Stalno delo. Ob nedeljah in P kih se ne dela. Oglas.te se v fc ployment Office, 3rd floor ] MARSHALL FIELD & CO State—Washington FIREMEN—KUR JACl za stoker kotel, nočno ali dne* delo, dobra plača. YELLOW CAB C0., 57 E. 21st Street. PRODA SE Delicatesen, notions. domač naitjaj kendi —6114 W. Cermak Ri Ali ata naročeni na dnevnik "Proavato"? Podpirajte svoj liat! i flH BUV Sf ALSl )) DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvecr. Vojno nujna industrija. * Rabimo tudi - pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BEll TELEPHOI CdPANY "EMPLOYMENT OFFICT ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashington Street TISKARNA S.N.P.J. ■prejema vaa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Cene šmarna, unljako dalo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E R Y 2667-59 S. Lavrndale Avaoua . - Chicago 23. Illlnok TEL. ROCKWELL 4S04 YANK MEDICS BRING IN A FRONT-LINE CASUALTY Jt; AS IMPANTtTMCN MOV« IHTO SATTII seroee a fleld on the W«etsra front probablj ta Batgturri. 0. • _ besrers rrtuni from Um ftghung line ertth s wounded man. ptcked up where he feD. The cap«'«» inS the pieture says they were dalivering htm te the erew ot a BrlUah tank. Allied medicai cory« ^ Uius under ftre on ali fronta, and mana have been killed or arounded.