103
TEMNA USTA Jože Udovič
Drevo, že mrivo v tlečem mraku. Na suhi skorji so< se odprla temina usta, črv gloje v njih.
Iz njih se oglaša strah korenin, ki ne čutijo zemlje, iz njih govori negibna (Samota golih vej.
Nič ne ostane v rokah preželjnih. V dlani Lom. stiskal papel svetlobe, iprali noči.