>:
>:
|	GLASBENA	MATICA V LJUBLJANI	|
>:
>:
iti	K	četrtek, dne 28. oktobra 1926.	£
ob 20. uri v Unionski dvorani
I VIJOLINSKI KONCERT	|
H
ki ga priredi	>!
I	ZLATKO BALOKOVIČ	I
  .............
>;	Pri	klavirju:	£
_	'•£
>:	Miss	Miriam Allen iz New Yorka	>;
/<^r'rz7Vs ? Vv
jfi	’	UlliLJANA =1
>:	%	>y	$
>:
Program:
7. a) Pugnani-Kreisler: Preludij in Allegro.
b) Fiorillo: Adagio.
c) Tartini: Varijacije na Corelijev tema.
2. John Ireland: Sonata.
Allegro leggiardo. Romanca.
Rondo.
3. Bach: Ciaccone za solo gosli.
4. Sarasate: Romanca andalusa.
Gardiner : From the Canebrake. Manojlovič: Igra udovica.
Nachez: Ciganski napevi.
*
Guarnerijeve gosli iz leta 1732.
Iz življenja umetnika.
Zlatko Balokovič je bil rojen leta 1895. v Zagrebu ter je s svojim 10. letom začel posečati na zagrebškem glasbenem zavodu vijolinski pouk pri znamenitem vijolinskem pedagogu prof. Humlu. Svoje študije je nadaljeval in dokončal kot absolvent mojstrske šole prof. Š e v č i k a na Dunaju.
Koncertnemu življenju se je posvetil kot 18letni mladenič ter začel prirejati koncerte v domovini in takoj zatem tudi v Rusiji. Že ob prvih nastopih so mu prerokovali sijajno bodočnost. Zatem je odšel v Egipt, kjer je ob spremljevanju slovenskega pianista Antona Trosta priredil samo v Kairu 7 koncertov. Afriški poti je sledila pot v Italijo ter dalje v vso romansko in germansko Evropo, katere kraje je še večkrat nato obiskal. Med svetovno vojno je bil po večini v domovini ter prirejal tu za razna humanitarna društva celo vrsto koncertov, med njimi parkrat tudi v Ljubljani. Leta 1920. je odšel zopet na turnejo in ostal delj časa na Angleškem, odkoder se je potem napotil v Ameriko, kjer je tekom zadnjih treh let doživel največje umetniške uspehe.
Balokovičevo umetniško pot in delo pozdravljajo povsod z najodkritosrčnejšimi simpatijami in največjim občudovanjem. Kritika vsega sveta govori o njem kot o velikem umetniku, umetniku svetovnega slovesa.
1
Skladatelji, zastopani na koncertu.
Pugnani Gajetano, rodom (1731.) Italijan, je bil eden najslavnejših vijolinskih virtuozov svoje dobe. Bil je koncertni mojster italijanske opere v Londonu in od leta 1770. kapelnik dvornega gledališča v Turinu. Komponiral je 7 oper, po 1 balet, kantato in oratorij, dalje celo vrsto orkestralnih in komornih skladb, s katerimi je dosegel največje uspehe.
Fiorillo Federigo (1753.—1823.). V začetku svoje karijere izvrsten vijolinist, je postal leta 1788. vijolist Salomonovega kvarteta v Londonu. Njegove vijolinske skladbe imajo klasično vrednost.
Tartini Giuseppe je bil rojen leta 1693. v Piranu v Istri, umrl pa je leta 1770. v Padovi. Tartinija prištevajo k največjim vijolinistom vseh časov. Nekaj časa je prebival tudi v Pragi kot dvorni muzik grofa Kinskega. Napisal je brez števila vijolinskih skladb najrazličnejših oblik, ki so še danes na sporedih vsakega vijolinskega virtuoza.
ireland John, rojen leta 1879. na Angleškem, kjer je znan v prvi vrsti kot klavirski skladatelj. Sonata je posvečena vijolinistu Balokoviču.	j
Bach Sebastijan, eden najslavnejših glasbenikov vseh dob. Število njegovih del je izredno veliko in se še danes izvajajo deloma v originalu, deloma pa v raznih transkripcijah najpomembnejših glasbenikov.
Sarasate Pablo, slavni Španec (1844.—1908.). V največjem triumfu je prepotoval kot vijolinski virtuoz ves glasbeni svet. Uveljavil se je tudi kot skladatelj, seveda v prvi vrsti vijolinskih skladb.
Gardiner H. Balfour, priznani angleški skladatelj, predvsem komornih del.
Manojlovič Kosta, eden najplodovitejših srbskih skladateljev, znani zborovodja beograjskega pevskega društva, učitelj petja na pravoslavni bogoslovni fakulteti v Beogradu in organizator Jugoslovenskega pevskega saveza, kulturni delavec v najidealnejšem pomenu besede.
Nachez Tivadar, ogrski vijolinist, ki se odlikuje po najizvrstnejši vijolinski tehniki. Bil je učenec slavnega vijolinskega pedagoga Joahima ter se je posvetil popolnoma koncertni karijeri.
DelnIŠKa tiskarna, d. d. v Ljubljani