SLOVENSKI GLASNIK Izhaja 1. in 15, dne v mescu. LepOznansko-podučen list Velja za celo leto 3 gold. Vreduje in na sv itlo daje: Anton Janežič. St. 16. V Celovcu 15. julija 1861. VII. ZV. Sonet. (Zložil Fr. Cegnar.) Mornar na ladji pisani ozira V morja se neizmerno globocino; Predre-li on z očesom morsko tmino? Zapazi, kaj se v njej rodi, nmira? O, naj ga z Bogom dober veter tira, Pripelje srečno v milo domovino ! Zastonj on meri pod seboj globino, Njegovemu očesu se zapira. Ti imaš pred očmi prihodnje dneve In iščeš skerbno sreče zaželjene, Al si izmeril sreče dom, dom reve? Naj sreča in veselje s tabo hodi, Naj mili Bog stopinje tvoje vodi: Ne preiskuj, kam te osoda žene! Pravi prijatei. (^Spisal J. Kosmač.) (Dalje.) Po večerji jo Štefan urno p9!)aše k sosedovim. Pevke in pevci so bili zbrani in Štefana željno pričakujejo. Ko on v hišo stopi, se ga vsi jako razvesele in kmali potem neko znano pesem zapojó. Štefan pa ne more ž njimi peti, ker nje verstnih besed (teksta) iz glave ne ve. — Ko jo odpojo, mu Tone enekrati počasi zapoje, in Štefan si jo kmali zapomni. — ,yNo, vidiš, da ti gre v glavo, kakor sam hočeš !" — Na to jo drugič povzamejo, in že jo on kroži, kakor slep ščin-kovec, in vsi se mu čudijo! Tone pa pravi: Bistra glava vse premaga ! — Lej, če se hočeš poleg petja tudi branja učiti, te ga tudi navadim.' Poskusiva, če bo šlo ! „Le sem se vsedi, prec bova pričela." Vzame s police kamnato tablo, in začne perve čerke na njo pisati s čertnikom in potem pa razločno izgovarjati. ,Le pazi, da si jih po imenu in podobi zapomniš, boš vidi), da boš kmali kmali brati znal," mu Tone vživo priporoča. In tako gre učenje od vjčera do večera naprej, in v štirnajstih dnéh je Stefan že precej gladko bral.— Pri drobnici na paši je imel priložnosti peti in brati doveij. Ko namreč njegova drobnica ob nekem potoku zeleno travo muli, on pa ob potoku gori in doli seta in vesele ribice sem ter tje švigati zamišljen gleda. Bilo je že okoli treh popoldne v kvaterno saboto v jeseni, kar začne na Križni gori priterkovati in prazniku zvoniti. Štefan klenkanje zaslišali, se veselja vnet odkrije, poseže v torbico in vzame iz nje piščalko svojo in jame tako prijetno in milo na njo piskati, da bi kmali rekel: koze in ovce so nehale krog njega muliti in le njegove mile glasove so poslušale. Ko že precej dolgo ves zamaknjen v svojo piščalko piska, ga mož srednje' starosti s preklano suknjo memo gredé ogovori, rekoč: „Fantič od kod si in čigav, kje si se tako verlo piskati izuril? Če bi jez s tebó bil in tako piskati znal, kakor ti, gotovo ne^ bi na kmetih ostal za nič, tem menj pa pastirčeval. Sel bi v kak terg ali mesto, tam bi se v godbi bolj izuril, in ne bi ti bilo treba drobnice pasti in ovsenika gruditi: v mestu bi si s svojo umnostjo, posebno če bi se kakošnega goršega godbenega orodja poprijel, lahko pogačo služil, in porok sem ti, da bi se ti stokrat bolje kakor pri kozah godilo." Štefan. Dragi moj gospod! Vi ste gotovo iz kakega mesta, Vaša suknja Vas razodeva ; pri nas na kmetih nihče drug preklane suknje ne nosi kakor gospodje in pa šolmošter. Ne prigovarjajte mi mestnega življenja ne, jez sem veseliši, da nisem teržan in zadovoljniši na kmetih, kakor pri Vas v mestu, bes te lopi, da je res ! Tukaj vživam prost zrak, prepevam in piskam od ranega jutra tje pozno v večer, si ne zberam ne v jedi, ne v pijači, sem zadovoljen z ovsenikom v torbi in z bistro in merzlo vodo iz vira, in ni sile trebuha okoli mi nositi! — Koder sonce teče, kruh povsod se peče, mi oče dostikrat v prilikah pravijo. Tudi moj stric, čil in krepak fant pri 23 letih, brez vsega rokodelstva s plenkačo v roci in žago na rami, so jo bili njega dni na Hervaško mahnili, kjer so ene leta hraste podirali in žagali, in potlej pa, ko so si pri tem delu nekoliko opomogli, so jo od tukaj sčasoma naprej proti Slavonii tudi s trebuhom za kruhom potegnili, in kaj mislile, kako so jo bili zadeli?—Verjemite ali ne verjemite, prav dobro! — Premožen gospodar so sedaj blizo M i tro vic, imajo, kakor mi oče dopovedujejo, veliko hišo kakor farovž, polja in senožet doveij, dva prostorna vinograda, v kterih pridelajo v dobrih letih več od 50 štarlinov dobrega vina, poleg hiše pa vert poln češpelj, ktere sušo ali jih pa v slivovec pokuhavajo. Iz tega previdite, da jim gre dobro, težko da bi jim pogače primanjkovalo, in pri vsem tem tudi z lesom barantajo, pri kterem se da tudi marsikter groš pridobiti. — Ce Bog da, tudi jez ne bom v domačih hribih ostal in vedno drobnice pase!, in ovsenik hrustal; kakor hitro še nekoliko .odrastem in dosti krepak postanem, jo bom tudi jez za stricom v Slavonijo pobrisal. Bilo je ob velicih šolskih praznikih po doveršeni 5. šoli, dan prijeten in gorak, družina gre ajdo žet; oče — 86 — pravijo : „Jatiez, pojdi greva v Ogrado, da bova, doklerj je lepo in suho vreme, orehe otepla. Kdo gre raji ka-J kor jez, posebno ker sem vedil, da v duplu orehovenij polhi bivajo, ki so že toliko orehov oluščili; danes jirn? bom dal, kar jim gre, si mislim, vzamem žakelj, košaro in dober otepič. Na oreh prid>i pobezam s tanko šibicO! v duplo, in ko bi trenil, šineta dva verla tolsta polha iz, njega, mgio hočem enega zagrabiti, ovehnem, noga ml po nji zderči, čof ! — in jez pod orehom ležim. Presneto^ sem se bil počesal, le k sreči, da se nisem bil na špičasti kamen pod orehom zavaHl, sicer bi bil v tem hipu stre-j^ petal. — Oče so se bili še bolj vstrašili kakor jez, ker pa vidijo, da si nisem nič posebnega hudega prizadjal,, se spravijo sami na oreh in ga začno sami otepavati," da je vse vprek letelo, in kmali je pod njim orehov in češuij vse polno, jaz vstanem in jamem v košaro orehe pobirati. Ko sem jih že kake pol košare nabral, pri-žvižga memo Ograde precej odraščen in čverst junak, se vstavi poleg plota in pravi : Dobro srečo! So že zreli? Jez ga v enomer gledam, pomišljujem sem ter Ije, kdft da je, vendar le ga nisem mogel spoznati. j, „Oho, Janez ! Kakor vidim, me ne poznaš več." Janez. Kako te bom poznal, ne vem, če sem te kedaj vidil ali ne ! Stefan. O vidil si me vidil! Al se ne spomniš več tistega pastirja, ko bil si pred sedmimi leti, ko sem nad logom drobnico pasel in na piščalko piskal, k meni prišel. Jan. O ja dobro ! Pa ne da si Serpano v Štefan? — I Štef. Da, ravno tisti, kakor vidiš ! i Jan. Od kod jo primahaš tako vesel ? Štef, Bil sem šel v grajšino po potni list. Jan. Čemu ti bo potni list? Jo misliš morda v Teržič po mešič, v Loko po moko, v Ljubljano po pod»f gano, ali pa celo iz dežele potegniti ! Štef. Ja, kam pa še ? V Mitrovico v Slavonii čez kakih 14 dni k stricu. Očetu že dolgo časa dopisujejo, da naj me k njim pošljejo. Toda Mitrovica je deleč, blizo ßelograda, za me na koncu sveta, ker nisem bil se čez mejo obnebja niše fare. Ravno prav, gospod ljubljanski učenec ! — ti veš, da ne znam pisati, in vendar bi stricu rad pisal, da mislim v kakih 14 dneh od tukaj odriniti in k njim iti; zato te prosim, pridi v nedeljo popoldne k nam, da boš stricu v mojem imenu pisal, kdaj mislim k njim priti, in ker pravega pota ne vem, da mi pišejo, kod naj hodim, da varnejše potujem in naj pred v Mitrovico dojdem. Moj oče in mati te bota gotovo pri nas viditi vesela. Pridi, pridi, da se posloviva, morda se ne bova nikdar več vidila! Jan. Gotovo pridem, če Bog da, z Bogom! III. Očetov namen na orehu ni bil drugi, kakor, da bi berž ko berž orehe do čistega otepli. — Kar je bil Štefan odšel, je bilo že precej en čas. Janez, me za-kličejo ! Poglej, poglej po vejah, ali še kje kaj orehov zagledaš, mislim, da sem jih čisto otepel. — Jez gledam po vejah in gledam, pa vendar skoraj nič ne zapazim. E, če je še kje kako zerno, naj pa bo, ga bodo že polhi ovohali. Le doh pojte, da po-bereva in greva, sonce se je že precej proti zahodu pomaknilo, nas bo še tako noč lovila, preden požeto ajdo v kozolc spravimo. Oče pridejo z oreha, ter hitiva orehe pobirati, jez v košaro, oče pa v žakelj. Ko vse čisto pobereva, mi pravijo; zdaj pa le ročno, ti nesi košaro, jez bom pa žakelj na ramo^ zadel, in gresta spod oreha. No, kaj ti je Serpanov Štefan povedal? Jan. Povedal mi je, da misli k stricu v Slavonijo iti in me poprosil, naj pridem v nedeljo k njemu, da bom pismo do njega pisal;, kdaj misli iz Kranjskega odriniti in ga prosil, naj mu odpiše in naznani bližnji pot do Mitrovico. Oče. Ja, vsepi bilo prav, če bi le Štefan tudi pismo brati in saj za potrebo čečkati znal, mu oče odrečejo. Fant je res bistre glave in pri stricu bi mu pisanje in računstvo veliko veliko hasnilo, ker slišim, da je njegov stric premožen mož, neoženjen in kupčuje z lesom. Pri kupčii in enakem opravilstvu noben človek no more vsega v glavi nositi, sicer bo lahko oka-njen; zato bi bilo prav, če bi fante saj toliko pisati-znal, da bi ga mogel stric za vsako opravilo porabili. Jez fantovega očeta veliko obrajtam, prijazen je, delaven, pravičen in pobožen mož. — Kaj pa, če bi se mu ti ponudil, in bi ga, dokler si na vakancah še, v pisanji, preden gre iz dežele, vsaki dan nekoliko podu-čeval : zato bi ti bil on danes ali jutri gotovo hvaležen. Jan. Iz serca rad storim, v enem mescu se zna v pisanji izuriti in v rajtengah toliko naučiti, da si za potrebo lahko vse zapiše, česar mu je treba, če ima le glavo zato ? Oče. Menim da. Jan. Tako mu bom pa v nedeljo omenil in ponudil se mu, da ga hočem v pisanji podučevati, če le doma ostane, dokler vakance terpé. Oče. Prav tako ! Veš kaj, Janez ! V nedeljo grem tudi jez k Serpanovim, imam nekaj posebnega s Štefanovim očetom govoriti, pomenili se bomo od vsega bolj na tanko kako in kaj. In če ga v enem mescu toliko naučiš, da si bo znal saj najpotrebniše reci zapisati, ti zalo darilo omislim, kader k tebi o sveti Elizabeti pridem v Ljubljano, da ga boš vesel; ker je Serpan moj najgorši prija,tel, naj bo tudi Štefan tvoj, in ti njegov. — Pri vsern tem pa vendar ne morem dru-gači reči, kakor da je Hervatija za Serpanovo rodbino obljubljena dežela, ker vsi, dokler so še mladi korenjaki, tako radi na Hervaško zahajajo, dežela jim je res, bi djal, ki se med in mleko cedi^po nji. Še dobro se spominjam, ko mi je bil Andrej, Štefanov oče, spervič zbleknil, da jo misli na Hervaško za kake leta potegniti, in ko si bo nekoliko opomogel in si saj toliko gotovega denarja prihranil, da si bo nazaj pridši mogel blizo naše vasi pod klancom na ravnini, ki ji stražišče pravimo, bajto napraviti, Ravno tako, kakor je mislil, je tudi storil. Prišel je bil iz Hervaškega čez 5 let, ravno tisto spomlad, ko je bila mati tebe povila, in ker je bilo že precej pozno zvečer, je pri nas ostal čez noč, drugi dan še le je šel na dom svojega starega očeta. — Ko bi ob plat zvona vdaril, je po vasi zadonelo, da je Serpanov Andrej iz Hervaškega prišel, in že so jeli ljudje šepetati: Zdaj se bo pa vendar le skazalo, ako je ošabni Neži zvest ostal ali ne, in prec drugi dan pride k meni neka jezična in pa radovedna babura in me pobara, rekoč: Matija, al je res Serpanov Andrej iz Hervaškega prišel in toliko denarja prinesel, kakor ljudje govore? — To ni nikoli mogoče, moj brat Lorenc je bil tudi 4 leta doli, pa si ni skor nič prislužil, še celo pridne obleke ni domu prinesel. Kaj velja, on si je mogel na kako. — 87 - drugo vizo toliko denarja skup spraviti; morebiti, da je celo koga ub.. ! — Pa naj bo kakor hoče. Matija. Ljuba moja! Kar vem, to povem. Andrej je prišel res iz Hervaškega ; koliko denarja je prinesel, mu nisem v mošnjo gledal, to pa vendar vem, da si ga ni na nobenem krivičnem potu pridobil, jez ga poznam kakor samega sebe že od mladih dni; da svet krivo od njega sodi, bi skorej mislil; on je pobožen, delaven in varčen človek, torej tudi dobro ve, kako se krajcar zasluži, po tem takem si ga ve tudi v prid oberniti. Kdor rad ne dela, ampak raji popiva, ne more beliča v žepu terpeti, vse kar si s težavo prisluži, mu suho gerlo postruži! Tako je delal menda tvoj brat; zato je tudi stergan prišel domu. Od lenuhov je Vodnik tako le pel: Lej stvarnica vse ti ponudi, ( Le jemat od nje ne zamudi," Lenega čaka "* ¦ stergan rokav, " Pai'ca beraška * > ' Prazen bokal ! ' Od Neže tudi ne vem druzega reči, kakor da je čedno, pridno, priljudno in bogaboječe dekle. Že več snubačev je imela, od kterih ji ni bil dozdaj še nobeden všeč; če sta si obljubila danes ali jutri skup priti, bosta tudi obljubo dopolnila, naj ljudje kvantajo, kar hočejo, in babura gre z dolgim nosom, od kodar je prišla. (Dalje prihodnjič.) Kralj Dečanski. (Poleg Subotiéeve junaške pesmi „Kralj Dečanski,") (Dalje.) 11. V lepem dolu Ozrojevu ned selom Zerzevim kraj reke Planika je stal grad, obdan z globokimi jarki in debelimi zidovi. Čverste hrastove vrata- je imel z že-lezjem okovane, ki so se samo tedaj odpirale, ko se je prijatelj gradu približeval. Danes so grajske vrata od-perte, ker sedi gospodar gostov pričakuje, pa je šel pred vrata. Jesen je, ali dan je lep, da mu ga ni enacega. Modro nebo je brez oblačka, solnce sije čisto, kakor bi bilo skopano, nima veš tiste neugodne spare in ne peče, ampak tiho ogreva. Travica je z biseri posuta, potočiči ljubo šumljajo, ljubše kakor spomladi, ali zares, ali pa se le tako zdi, ker bodo morali skoraj umolkniti pod debelo ledeno skorjo. Stari grajšak sedi na kamni klopi; lepa vnuka stoji zraven deda. Objela ga je z levo roko, nagnila je svojo glavico k njegovi, z desnico se mu pa po bradi igra. Ali si bil pred žetvijo na njivi? Ali si vidil tisti zreli klasček in zraven njega tisti višnjeli cvetek? Ktero izmed obojega je milše, ktero očesu ugodniše ? Tako stoji kraj deda krasna vnuka. Starcu je čas lase pobelil, leta so mu čelo razorale in s temena kinč vzele, ali niso mu z lic rožic pobrale, ne telesu moči oslabile, star je postal ali junak ostal. Vse je dobro, samo eno ne. Lej, že je deset let, kar solnce za starca ne sije; oči ima kakor sokol, ali belega dne ne vidi. Deklica je v pervem cvetu, kakor ljub rozin popček, ki je ravno nedrijce odperl in miline le predčutiti daje, pa se ne ve, kaj je pri njej lepše: ali černkasti lasci, povesmo svile; ali celice, sedež miline; ali očesca, ogledalo raja, ki se v njih utrinja ljubezen in nedolžnost; ali ličica, z mlekom oblite in z rožicami potresene; ali rosne jagodne ustnice, ki krijejo dve stročki biserov: ali beli vrat, dika labudu; ali celo telo, ki je ponosno raslo zraven tenkega bora in visoke jelke; celo pa je obsula s svojim čarom njena lepa duša in vsesilna skrivnost lepega telesa; celo je oblila čistost z jasno svetlobo, kakoršnjo daje svetniški glavi, ktera se očem ne daje viditi, ki pa serce čudežno na se vleče. Ded molči in se nič ne premice, kakor kip iz marmera. Resnost se mu je po licu razvila ; vidi se mu po globocih mislih, da ima za sebo dolgo življenje, pred seljoj pa večnost odperto. Deklica se z njegovo brado igra ; igra se, ali misli na kaj drugega : kraal se nasmehne, kmal se namerdne, kmal se jej zdihljej ukrade, ali zdihljej serca presrečnega, ne zdihljej tožnosti in hrepenenja. Zdaj starec tiho spregovori : „Deset žalostnih let je že minulo, kar ded svoje dete obimlje, pa mu sladkega obličja ne vidi. Ti si bila takrnt malo dete, komaj šest let si imela. Vedno te vidim, kako k meni tekaš, noseč mi cvetek ali metuljčka, ter mi pomaljaš svoje medne ustnice ; misliš begati, pa mi poljubek daješ ; dete hoče deda prevariti! Povej dedu, milo dete moje, ali si še tudi zdaj tako lepa, tako prikupna?" Deklica mu sramežljivo odgovarja : „Prašaj za to, mili ded moj, bistrega potoka in belega goloba; v potoku se navadno umivam, z golobom se gostokrat pogovarjam." Nasmeja se ded temu odgovoru ter beseduje : »Jaz sem prašal potoka, potok pravi: Angelija je lepa, ali bi rada še lepša bila: cvetke bere, vpleta si jih med lasce pa mene poprašuje, kteri cvetek se ji naj bolje udaja. Ali je taka, sladko dete moje?" Če bi bil ded mogel viditi, spazil bi jej bil na obrazu ogenj, kakoršnjega daje uganjena misel. „Golob pravi : Angelija je poprej meni dajala sladke besede in zernje iz medenih ustnic, ali zdaj me vec I pogledati neče in me ne pita in ne napaja iz ustic. I Jaz sem golobu na to govoril : nikar ne loži, beli moj I golob, ni samo tebe ta huda sreča doletela, tudi meni I se nič boljša ne godi. Poprej se je moja Angelija I dokaj z dedom kratkočasovala, proševala ga, da jej I pripoveduje, kaj je vidil v daljnih zemljah, aU pa mu I sama pripovedavala, kako lepo njeno cvetje cvete, ska-I kavala je neposajeno okoli deda kakor mlada serna I okol matere. Ali zdaj tako ni, moj golob; Angelija ; zraven deda sedi, ded molči, Angelija molči ; ded be-I sede pričakati ne more, ded jo poljublja, ona pa zdi-1 hava. Ali ni taka, sladko dete moje? Angeliji obraz žari od živega ognja, očesca gledajo v travico. Zdaj se zasliši teptanje iz daleč, in koj za njim se prikaže jezdec. Hiti kakor bi ga podili in bi imel smorti ubegniti. Ko ga Angelija ugleda, poskoči jej serce v \ njedru. „Lej kneza," veselo vzklikne, ali naglo pre-! terga glas, vzdigala se je noga, da bi mu šla naproti, ali hitro se je nazaj potegnila; spomnila se je vnuka dedovih besed, pa se jej ni dalo ž mesta ganiti. Kedar knez blizo pride, skoči z dobrega konja pa ga pusti, naj gre, kamor ga je volja, sam pa gre k starcu in deklici ter ju prijazno pozdravi: „Zdravo, — 88 — knez Grebostrek, zdravo, lepa Angelija, ni moglo nebo lepše vkup spraviti dvoje ljudi, kakor deda in vnuko, on je vitez, ona pa lepota, ki sebi ravnega ne poznata." Odgovarja mu Grebostrek : „Bog te sprimi, knez Žiglovski, kje se je pa Dean zaderžal?" „Podiia sva konja na stavo, ali je hitrejša Vila od Lastavice ; pa je moja Vila stavo dobila in Lastavico daleč zadej zapustila. Ko je te besede govoril, vbere oči na deklico, pa jo gleda, kakor mati edinca, in se je ne more nagledati. Na to pa razširi obe roci, in njeno serce bije na njegovem. Zdaj pride tudi Dean z Lastavico, skoči ž nje in jo pusti k Vili, sam pa gre k dedu in sestri. Dedu poljubi desnico, sestrici pa medene usta, knezu Ziglov-skemu se pokloni in dedu govori : ,,Ded, stavo sem zgubil, utekla je Vila Lastavici. Ded pa mu reče: „Ne obtožuj Lastavice, Lastavica je zanesljiv konj, al bi čudo in sramota bila, če bi utekla Vili Lastavica. Vzdignejo se in gredo v beli grad, kjer je bil gosposki obed za nje pripravljen, in ko so se nekoliko okrepili, reče domačin: „Povejte mi, draga moja deca, kaj dela kralj v belem Skadru, ali je zdrav in vesel?" Dean mu odgovori : „Kralj je zdrav in vesel, obhajal je god svoje hiše in mnoge goste pogostil: iz vse Zete, iz Zaholmske zemlje, iz Primorja, iz Rasije in iz Serbske zemlje. Prišlo je tudi mnogo Bošnjakov: mladi Hrelja iz mesta Tuhelja, Ozrislav s Konjic in Grubeša s Kruševega. Dobro smo se veseHli, hvala kralju za obhajanje, ali še veča hvala za veliko njegovo milost, s ktero je napil zdravico tistemu staremu knezu in vitezu, ki je oslavil Serbsko orožje v Anatoliji. Še je rekel kralj, kako mu je žal in težko, da mu je starost oči vzela, da tedaj ne moreš zraven njega biti, da te praša za modre svete in se nauči od starega junaka, kako je treba sovražnike premagovati in svoji rodovini na čast in slavo biti." Na to mu stari domačin odgovarja : „Hvala kralju, da se spominja mene zraven toliko svetle gospode ; ah kar želi, da bi jaz poleg njega bil, to ne more biti, pa tudi ni potrebno. Kdor ima tako modrega očeta kakor mladi kralj kralja Stepana, temu ni treba sveta od drugega; in kdor je znal Bolgare pod Zemljanom potolči, ta ne potrebuje nauka od nikogar drugega, kako se morajo sovražniki premagovati in je treba svoji rodovini na čast in slavo biti. Kralj Milutin, ded mladega kralja, ie bil velik junak in vojvoda, predobil je mnogo zemlje in mest in je zavdal Carigradu dokaj skerbi; aH vnuk ga bode prekosil, dobro pazite, kar vam pravim. Vse se mi tako vidi in dozdeva, da bo Dušan Serbijo oslavil in veHko carstvo iz nje napravil. V prihodnost je težko pogledati in v naprej povedati, kaj bode: ali kakor mi moja starost kaže, kakor se pokazuje duh mladega kralja, če mu le Bog življenje da, iz Gerškega bode Serbsko carstvo, Serbsko ime se bode oslavilo in slavilo, dokler bo zemlja in ljudi na zemlji." Odgovarja na to Žiglovski knez : „Ko pridemo v Skader k Dušanu in mu povemo, kako misli in kako govori stari Grebostrek, kralj se bode močno razveselil. Pri njem je nekaj dvorjanov, ki premišljajo, kako bodo kralja pohvalili, ali da bo pohvala povoljna, na to misel ni nobeden prišel in na to pohvalo, ki jo bomo od tebe našega dobrega domačina njemu prinesli." Grebostrek na to odgovarja ; „Ne meri to na hvalo, to je le prerokovanje starčevo, ki ve, kako ljudje žive, in prerokuje, kako mora biti, če božja volja, drugači ne sklene. Ali ker böte nesli Dušanu te dobre in pohvalne besede, nesite mu še te svete, v njih bo več koristi kakor hvale in sladkega prilizovanja. Naj se varuje slabih svetovavcov, z dobrega pota naj ne hodi ; kraljevanje z grehom početo je od samega Boga prekleto. So taki ljudje in njih število ni malo, ki jim tiha očetova vlada ni po volji. Ti objokujejo vsak dan, ki je izgubljen za slavo S:>rbije, in mermrajo na miro-Ijubje, kakor na izdajstvo proti kraljevini. Niso to malopridneži, ne samo mladi vitezi, ki bi radi vojsko in boje, da bi se kakor junaci v pesmih prepevali ali da se nagoltajo blaga in bogastva. Tu so tudi bolj zreli ljudje, ki ljubijo svojo domovino in dobro vidijo, kakošni so časi in kakošni dnevi priti morajo, pa bi radi pri deljenju sveta, kjer je pravica vsakega enaka, velik del svoji očetnjavi pridobih; ali ker vidijo, da se nič ne dela, jim je težko, niso zadovoljni, pa se eni usodi prepuščajo in čakajo, da Bog vse uravna, drugi so pa bolj nesterpljivi in mislijo, da morejo s svojo voljo in s svojimi deli tečaj usode premeniti. Med te gre tudi tiste šteti, ktere odvračajo od Stepana prevarjene želje in nade, ali pa razžaljenje in kervna osveta. Reči moram: bojim se za Dušana. Kjer se strasti skrivajo za pamet, kjer je težko spoznati od ljubezni do roda do roda kervavi duh osvete, kjer zmedene svete dolžnosti razsodbe čakajo od človeške slabosti, tam bi bilo tudi skušenemu možu, v kterem strasti molče, težko premagati in na pravem potu ostati. Ena zvezda naj ga vodi : oče je sinu perva svetinja, greh proti očetu je seme nesreče, in vsa beda, ki prihaja iz samovolje, pada na glavo samovoljniku in vsa kletev na njegovo dušo." (Dalje prihodnjič.) Mythologične drobtine. (Po narodnih pripovedkali naznanja Dav. Terstenjak.) O bezn. Bez (bezovec, Hollunder) ima dvojno symboliko. Pod bezovec pokapajo babičke bolezni, in bezovo vejo vsajajo radi za hlevom, da kuga živini ne škoduje. Pred bezovcom, pravi Slovenec, se mora klobuk z glave vzeti, ker zavoljo svoje ozdravivne moči je velike časli vreden. Kedar mertveca na pokopališče peljajo, si hlapec bič na bezov gajžnak natakne, ker se be-zovca, pre, hudi duhi boje. Kar drugi slovanski narodi o bezovci verujejo, najdeš pri Hanuši (Wiss. des slaw. Myth. str. 229, 328) in kar sorodni stari Prusi in dnešnji Litvani, najdeš pri Schvvenku, (Mythol. der Slawen, str. 310). O leski. Cui sem strica praviti, da je hlapec, kteri ni rad po noči doma spal, „po lešnjake hodil". Lešnjak je toraj erotičen symbol. Pravijo tudi, da v lesko nikdar ne vdari, ker si je divica Marija pod njo počivala; ravno tako tudi v gaber ne. Iz leske se reže baja-nica (Wünschelruthe), s ktero se lahko do zakopanih denarjev pride. Stari Čehi so, kakor Hajek piše (II, i 70), pri kronjanju pred kraljeve noge vsipali bokal lešnikov in so s tim hteli svojo ljubezen in voščilo sreče izrazili. — 89 — Ajaint. (Žaloigra, ki jo je spisal Sofokles; poslovenil M. Kjr.) (Dalje.) Ajant (pride). Ajant. Ćešcena si, Atena, dete Zénovo, Kak verlo si pomogla! jaz pak veneal bom Te s plenom cistozlatim za ta bogat lov. Atena. Lepo si rekel; al povej mi vendar to, Al pri Argejcih si kaj dobro meč opral? Ajant. Ponašam s tem se, in da sem, nič ne tajim. Atena. Al nad Atrejca tudi si zavihtel meč? Ajant. Nič več ne bota sramotila Ajanta. Atena. Mertva sta moža po tem takem, kar si djal. , Ajant. Mertva naj moje zdaj orožje jemljeta. Atena. Že prav; al kaj pa, kako je Laertov sin, Kaj njemu- si nagodil, al ti je ušel? / ^¦^ Ajant. Za zvitega lisjaka prašaš, kaj je ž njim? Atena, Da, za Odisa, tvojega nasprotnika. Ajant. Jetnik naj ljubši, o gospa, mi notri on ^' Sedi; nikakor nočem, da mi že umre. Atena. Poprédno kaj doveršiš, kaj še več dobiš? Ajant. Popredno za steber od hiše privozlan — Atena. Kaj boš počenjal z revežem še hudega? . .„ Ajant. Ne pogine mi po herbtu zbičan do kervi. Atena. Nikar z nesrečnim tako grozno ne ravnaj, Ajant. Po tvoje bodi, o Atena, drugo vse, Al on naj tako pokori se, ne drugač. Atena. Pa rabi roko, ker te veseli ta čin. Od tega, kar namerjaš, nič ne odjenjuj. Ajant. Jaz grem na delo; ti pa, prosim, daj mi to Da vedno taka boš mi soboriteljka. (Odide.) Atena. Poglej, Odisej, kakošna je božja moa; Kdo bi ti bil od tega moža, dokler zdrav Je bil, bolj moder al previden našel se? Odisej. Jaz ne poznam nikogar; ali smili se Mi grozni revež, da si je sovražnik moj, Ker ga je zla usoda tak okóvala, V njegovi zgodi zgodo lastno gledajoč, In vidim, da smo vsi, karkoli nas živi, Samo podobe puhle, prazna senca le. Atena. Zatorej to spoznavši ne izusti sam Prevzetnosti nobene proti nebeščanom. Ne bodi preošaben, ako imaš več Moči v rokah al več bogastva kakor drug'} En dan podere vse človeško ino spet Na novo vzdigne, in bogovi ljubijo Poštene in sovražijo hudobneže. (Oba odideta ; kor pristopi.) Kor. Telamónov sin, ki za sedež imaš Na okolo oblit Salamiuski okraj. Ce se dobro godi ti, vesel sem; Ce pa pride na te al od Zena udar, Al od Danajcov hud in černiven osir, Me velika britkost spreleti in pogled Mi je plah kot oko golobice. Tako tudi nocoj te pretekle noči Nam je šunder in hrup z ogovarjanjem zlim Oglušaval uho: Da na pašnik si šel, preceptavan od konj, In si Danajcom tam vso živino poklal, In kar bilo je še priborjenih jim čred Z bliščečim orožjem pogubil. Izmišljuje si to ino take na sluh Govorice Odis vsem slednjim šušnj4, In verjame se mu, Ker o teb' govori zdaj verjetne stvari, In ki čuje, se vsak, zdaj bolj ko poprej, VeseU, sramoteč tega tvojega zla. Ker le težko zgreši, ki strelico napne Na visoke ljudi; če pa tacega kaj Bi o meni kdo čul, bi nikdo ne verjel. Al za tem, ki ima, se ti plazi zavid. Da si mali so si brez velikih le Omahljiva in kar nezanesna obran. Najbolje je to, da podpirata se Medsebno oba: mogočen in slab. Al brezumnim ljudem se nikakor ne da Dopovedati teh resnica besed. Le taki ljudje razupivajo te. In brez tebe, o kralj, mogoče nam ni Obraniti se teh zlih govoric. Ker kakor zgubiš se jim ti iz oči, Pa čekečejo tak, kakor ptičekov trop, Kedar jastroba ni. Al umolknili bi ustrašivši se prec. Kakor hitro bi ti prikazal se jim. — — Ali je bikosukavka Artemida — O grozoviten glas, o Oče moje nečasti! Nagnala te nad vkupno govejo živino, Gotovo za brezplodno kako zmaganje, ' Vkanjcna al za dari Pri slavnem plenu ali pa lovu košut; Ali pa je imel železnooklepni Enjal Od skupne borbe kako pritožbo in je Sram opral si z nočnim kovarstvom. Nisi pri svesti še toli na stran zašel, Sin Tclainonov, ko zdaj, Kdar nad črede ropil si. Ta bol je vira božjega; toda Argejcov Hudobni govor, Zen in Feb, odstranita ; Če pa obrečeta te Z besedo lažno velika kralja skrivaj, Al pa rodu Sisifljega groznega kralj, V šatore brodne dalje ne vpiraj oči, Steri mi to zlo govorico. Dvigni se s sedeža, daj, od tod, kjer predolgo Le počivaš v počitku, ki je zlega poln. Plam nesreče do neba podpihavajoč. Sovrag derzno korači Po blagsapnih globelih Neplah, vsi krohotaje Z jeziki te žalijo, Al bol mene terpinči. (Dalje prihođnjič.)> Narodna pesem. (Zapisal v Skopem gradcu pri Zagrebu Ivica Tkalčid.) Oj mesece! nemoj zalaziti. Dok ne zajdem, kamo sem nakanil, Gde rožmarin do kolena raste I pšenula junaku do pasa. U pšenuli zdenac vode hladne, A na zdencu stoji momče mlado. Onde stoji, onde suze roji, Suze roji a godine broji ! Nabrojil je dvadeset godinic: „Tomu ima dvadeset godinic, Kak se ne sem junak oženio Ženil bi se, ženiti se ne du, Dragu imam, drage mi ne daju. Nedragu mi daju, nedrage im ne