GLASILO OBČINE DOMŽALE
21. marec 2008 - letnik XLVIII, št. 4
Slovesnosti v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča
Deveti Gostičevi dnevi
Kako čas hitro beži, kažejo tudi že deveti Gostičevi dnevi, ki jih od leta 2000, stoletnice rojstva svetovno znanega opernega umetnika Jožeta Gostiča, s prijatelji organizira Kulturno društvo Jože Gostič Homec. Z njimi ohranja spomin na rojaka ter njegova sodelovanja s posameznimi opernimi hišami, hkrati pa zagotavlja mladim
opernim pevcem možnost in priložnost za njihove nastope.
Raznovrstne prireditve, koncerti, odkrit doprsni kip pred njegovo rojstno hišo, dvojna zgoščenka s posnetki nastopov velikega tenorista ter izčrpna, vsebinsko zaokrožena monografija, vse to je v letu 2000 pomenilo trdne temelje za nadaljevanje
Gostičevih dni, ki bodo prihodnje leto praznovali deseti rojstni dan. Tudi letos je Kulturno društvo Jože Gostič Homec skupaj z Društvom prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana ter Opero HNK Zagreb izpeljalo kvaliteten program, še posebej veseli so bili, da sta se jim pridružili še Opera HNK Split in SNG Maribor. Že vrsto let jim širšo paleto Gostičevega pevskega dela odkrivata Slovenski komorni zbor ter zbor in orkester Consortium musicum, z dirigentom dr. Mirkom Cuder-manom.
(nadaljevanje na 5. strani)
Vabimo vas
na
Odprto prvenstvo Slovenije v dolgih tekih,
ki bo 22. marca 2008, v Športnem parku Domžale.
Atleti in atletinje se bodo na stezi pomerili v tekih od 2 do 10 km. Navijanje in aplavz bo še posebej atletom in atletinjam, ki bodo tekli 25 krogov, prišlo še kako prav!
Vabljeni 22. marca 2008 na domžalski stadion - tečemo od 13. do 16.30 ure!
ČETRTEK, 27. MAREC 2008 OB 19. URI
KULTURNI DOM GROBLJE, DOMŽALE
IMPRO GLEDALIŠČE DOM : ŽALE
Komičen nastop mladih, obetavnih improvizatorjev, ki so se šele pred kratkim prvič srečali z odrskimi deskami.
Pod vodstvom izkušenih Tonija Cahunek in Zale Vidali.
Ne zamudite najboljše zabave, obilice smeha in gledališkega utrinka v našem mestu.
VABLJENI!
KOMEDIJA - TEKMA - ZABAVA -NEPREDVIDLJIVOST
i©
HALO PIZZA
Slamnikarska 4, Domiale
lüwfci na ntU|#WiKiy«l
Tel 01/721 10 22
Barve, laki in pribor
Milnim Eart z* «jnCtoj« In ptadgjg
AKCIJA - LESNE LAZURE-10%
Čestitke Saši Farič za osvojeno drugo mesto v skupnem pokalu v smučarskem krosu.
župan Toni Dragar, Uredništvo Slamnika
Miki znamo
V dobi znanja, v kateri živimo v 21. stoletju, je znanje najpomembnejši kapital, ki nam omogoča preživetje in polnejše, zanimivejše ter bolj kakovostno življenje. V PK in PŠ Miki vas preko plesa naučimo tudi organizacije, pomnjenja, verbalne in neverbalne komunikacije z občinstvom in drugimi, primernega obnašanja za različne priložnosti in drugih socialnih in komunikacijskih veščin. Ples pri nas tako postane del izobraževanja za življenje, z njim si pridobimo tudi druge vrste znanja, ki nam lahko pomagajo v vsakdanjem življenju, delovanju ter izpolnjevanju želja in ciljev.
V želji po novih znanjih so se plesalci Plesnega kluba Miki odpravili na plesne priprave v Piran, kjer so s koreografi ustvarjali nove plesne točke za slovenska in mednarodna tekmovanja, s trenerji Martino in Andražem Mrakom ter Majo Lavrinc in Romano Pahor pa pilili plesne gibe, ki bodo prepričali občinstvo in sodnike, da jih bodo zopet uvrstili med najboljše.
(nadaljevanje na strani 21)
Naslednja številka Slamnika bo izšla 11. aprila 2008, rok za oddajo prispevkov je 1. april 2008.
V0D0TERH
t rär&üjma z rnrrgijal
STIEBELEURON ffT ?e Dietrich <>
Vodmerm Radomlje d.o.o.. ikrjančevo 6, Radomlje, 01 712 89 20,041 6S9 iSl vodolerm .ridomlje - slot.net, www.vodoterm.ii
stran f
3 I
Občinski svet o Slamniku
stran
Pogovor s Cveto Zalokar-Oražem o obdobju po županovanju
stran 121
Koledar dogodkov
stran
13
Povabilo na Festival Nenada Jovičica
stran
Kulturno društvo Groblje praznuje petnajsti rojstni dan s premiero Gonja za srečo
stran
Domžalski umetniki se predstavijo: Štefka Košir Petric, 4 akademska kiparka
stran
Intervju s Kamalom Sha-kerjem, ponovno izvoljenim predsednikom zveze ŠKIS
stran Intervju z Lovrencem Koka-ljem, ki je predan karateju
stran
Objava prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
Materinstvo je neprecenljiva sreča in veselje, ki predstavlja vseživljenjsko obveznost. Zahval in nagrad so matere deležne vsak dan, še posebej
na materinski dan. Drage matere, praznujte ga v toplem objemu vašim najbližjih,
župan Toni Dragar, Občinski svet Občine Domžale, Uredništvo Slamnika
IZ URADA ZUPANA
Drage bralke V želji po ohranitvi in dragi bralci, okolja Občina Domžale
odlaga tudi smeti
stran 2
OBČINA, DOMŽALE, OBČINA LUKOVICA, OBČINA MENGEŠ, OBČINA MORAVČE, OBČINA TRZIN
Odprto pismo
predsedniku Vlade Republike Slovenije, gospodu Janezu Janši
v zvezi s problematiko opravljanja javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin
Spoštovani gospod predsednik vlade,
obveščamo vas, da smo se pri izvajanju javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja komunalnih odpadkov občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin znašle v popolnoma brezizhodnem položaju. In to ne po svoji krivdi, temveč v veliki meri zaradi neusklajenega delovanja Vlade RS.
Odlagališče Dob bo namreč v mesecu dni dokončno zapolnjeno, občine pa, kljub sklenjeni pogodbi o odlaganju odpadkov v eno od občin v sosednji regiji zaradi nepotrjene nove storitve in cene zanjo, z izvajanjem javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov ne bodo mogle nadaljevati.
Ta položaj je v celoti posledica naslednjih dejstev:
Navedene občine so kot članice Konzorcija CERO za območje Gorenjske več kot 10 let sodelovale pri iskanju celovite rešitve za ravnanje z odpadki na Gorenjskem, vendar zaradi pomanjkljive asistence države do rešitve ni prišlo. Zato smo, zavedajoč se omejenih možnosti obstoječega odlagališča Dob, že v letu 2001 začeli izvajati pripravljalne postopke za njegovo razširitev, upravne postopke pa v letu 2004. Vse postopke so ustavile nerazumljive in neskladne odločitve ter zavlačevanje pristojnega ministrstva v zvezi z okoljskimi soglasji in dovoljenji. V nastalem položaju smo se navedene občine z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik Domžale dogovorile, da v imenu vseh občin posreduje prošnjo za potrditev nove cene zbiranja in odlaganja odpadkov, ki bi zagotovila pokritje stroškov odvoza odpadkov na drugo odlagališče. Prošnja je bila oddana v oktobru 2007. Kjub temu, da je nova cena pripravljena v skladu s predpisi ter ima ustrezna soglasja pristojnih ministrstev, je Vlada RS še vedno ni potrdila.
Tako smo se občine znašle v povsem nemogočem položaju, saj nimamo nikakršnih možnosti za izvajanje obvezne javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov ter bomo primorane v roku enega meseca kršiti zakon z neizvajanjem te službe ali jo izvajati na nezakonit način.
Spoštovani g. predsednik Vlade,
pozivamo vas, da s svojo avtoriteto prispevate k čim prejšnji rešitvi problema.
S spoštovanjem,
Občina Domžale, župan Toni DRAGAR Občina Lukovica, župan Matej KOTNIK Občina Mengeš, župan Franc JERIČ Občina Moravče, župan Martin REBOLJ Občina Trzin, župan Anton PERŠAK
Predaja odprtega pisma v vratarnici Vlade RS
kot boste lahko zasledili na naslednji strani, je Občinski svet Občine Domžale obravnaval Vsebinsko zasnovo javnega glasila Slamnik. Tako sprejeta zasnova ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb v Slamniku. To so merila, ki jasno kažejo, da je moja uredniška politika ponuditi vsem enak obseg, oziroma dolžino prispevkov. S pomočnico urednice pripravljava tudi
predlog za grafično prenovo, ki bo temeljila na rezultatih ankete o branosti glasila Slamnik. Predlogi za novo grafično podobo bo pregledal uredniški odbor in najboljše predloge si boste lahko ogledali tudi bralci.
Seveda pa odločitev za grafično prenovo ni lahka, saj to pomeni, da bo obseg prispevkov, ki jih bomo lahko objavili, bistveno manjši. Današnji trend, ki narekuje revijalni videz časopisom, zmanjšuje obseg objavljenih prispevkov tudi za tretjino. Slamnik pa poleg informativne note v sebi nosi tudi poročevalsko in beleži zgodovino v Občini Domžale. Za mnoga društva to pomeni, da obeležijo dogodke in aktivnosti edino v Slamniku. Prav zato se bom potrudila, da bodo usmeritve za grafično prenovo posebej obravnavale tudi ta del Slamnika. Seveda pa bomo predvideli tudi druge vsebine, ki jih lahko v Slamniku spremljate že danes.
Lahko pa še nekaj besed namenim vsebini številke, ki je pred vami. Zanimivo, prijetno, zelo informativno. Pozdravljam vas z željo, da nas na prvi pomladni dan ne bo presenetil sneg ali pa zimske temperature. Naslednja številka izide 11. aprila in bo zadnja pred občinskim praznikom. Vse dopisnike zato naprošam, da nam napovedi dogodkov in vabila pošljete pravočasno. Prijeten začetek pomladi in da bi nas pomladni meseci razveseljevali z ljubeznijo.
urednica
Javno komunalno podjetje Prodnik pri prebiranju novinarskih sporočil, ki so povzemale izjavo gospe Bernarde Podlipnik, ugotavlja določena odstopanja od dejstev in podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor je v soglasju, ki ga je podalo na predlog uvajanju novih storitev in cen, potrdilo, da JKP Prodnik izvaja javno gospodarsko službo skladno s pravili.
Prav tako ima JKP Prodnik drugače interpretirane podatke o količini zbranih in odloženih odpadkov. V letu 2006 je bilo na območju občin, ki odlagajo na deponijo Dob in skupaj predstavljajo 52.666 prebivalcev (vir: Centralni register prebivalstva 2006) ločeno zbranih 3.628 ton, kar pomeni 68,89 kg na prebivalca (v Sloveniji pa 44,13kg na prebivalca, vir: Statistični letopis 2007), v letu 2007 pa se količina ločeno zbranih frakcij in embalaže povečala na 3.918 ton kar znese 74,4 kg na prebivalca. Ločeno smo zbirali na ekoloških otokih in v zbirnem centru na deponiji Dob in sicer papir, steklo, embalažo (plastenke in pločevinke), železo, bela tehnika, lesni odpadki, gume, akumulatorji
V	Občini Domžale je bila zadnja polovica leta 2007 na področju odlaganja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov zelo razburkana. Ko naj bi 21. februarja 2008 vlada na svoji seji obravnavala predlog za uvedbo nove storitve in cene zanjo, je zgledalo, da se bo deponiranje komunalnih odpadkov uredilo. Pa seveda ni bilo tako; župan je zapustil občni zbor KS Dob; KS Dob je sprejela zahteve o zaprtju deponije Dob, ukinitvi CRO-ja na deponiji in o predstavitvi predvidene sanacije KS Dob; občina je skupaj s sopodpisnica-mi predala odprto pismo predsedniku vlade RS in isti dan tudi prejela odgovor mag. Bernarde Podlipnik, generalne direktorice Direktorata za evropske pravne zadeve in investicije. Vsi ti dogodki so bili občanom in občankam predstavljeni preko nacionalnih in drugih medijev, zato smo za komentar prosili Tonija Dragarja, župana Občine Domžale.
Ureditev deponiranja komunalnih odpadkov je bila v preteklosti že večkrat izpostavljena. Pa vendar se zdi, da tako vroča, kot je danes, še ni bila?
V	leti 2007 smo se znašli v brezizhodnem položaju - Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo našo
in nevarni odpadki. V primeru, da bi začeli ločeni zbirati tudi biološko frakcijo bi delež ločeno zbranih odpadkov lahko še povečali. V prvem letu zbiranja ločene biološke frakcije bi delež tako zbrane predstavljal 20 odstotkov sedaj odloženih odpadkov. Začetek aktivnosti v zvezi z ločevanjem biološke frakcije je bil predviden za leto 2008, njegovo realizacijo pa ovira le zadrževanje potrditve cene.
Zbirni center javne gospodarske službe zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov je na deponiji Dob, kamor lahko občani pripeljejo 2m3/ mesec brezplačno. Zbirni center deluje 6 dni v tednu. V primeru, da bi se odločili za postavitev zbirni centrov tudi v manjših občinah, bi
vlogo za širitev deponije v Dobu, hkrati pa nam ni potrdilo cen za novo storitev, ki bi nam, občinam Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, omogočala deponiranje komunalnih odpadkov. Delne rešitve, ki se kažejo v mesečnem podaljševanju deponiranja na deponiji Dob prav gotovo niso pozitivne, saj s tem samo prelagamo dokončno srednjeročno določitev. Dolgoročno pa smo skupaj z ljubljanskimi primestnimi občinami podpisali pismo o nameri za regionalno deponijo v Mestni občini Ljubljana. Upamo, da se bo ta deponija realizirala kot je predvideno.
Krajani Doba so jasno izrazili svoje nezadovoljstvo z deponijo tudi z zaporo ceste in obljubo, da se bodo vrnili.
Zapora ceste je bila organizirana s strani Krajevne skupnosti Dob. Še pred tem sem na posebnem sestanku z najbližjimi sosedi deponije in posamezniki, ki so napovedovali zaporo, sklical sestanek, predstavi naša prizadevanja, da se deponiranje smeti reši okolju prijazno. Občina Domžale je ekološko usmerjena občina, tako je kot ena prvih začela z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov, bomo morali v letu 2008 začeti z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, ostale komunalne smeti,
Zgodba o smeteh je v mesecu marcu prešla občinske meje, na ulice so se podali tudi prebivalci Doba. Manj kot štiridesest se jih je odločilo za demonstracijo pred odlagališčem na Dobu, ki naj bi svoje namene že preseglo, a zaradi počasnih mlinov naše vlade, domžalske in okoliške smeti še vedno romajo tja. Protestniki, ki so se zbrali pred smetiščem v Dobu, so bili tam do prihoda domžalskega župana To-nija Dragarja, s katerim so dosegli
težko zagotovili racionalno poslovanje, če bi delali v enakem obsegu kot to izvajajo na CRO Dob. Na področju ločenega zbiranja frakcij na izvoru (ekološki otoki) je bila občina Domžale ena izmed prvih v Sloveniji, ki je pričela z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih, saj so bili prvi otoki postavljeni že leta 1998, ko v večini občin, sploh še niso razmišljali o tej problematiki. Tudi podzakonski predpis ki ureja področje ločenega zbiranja frakcij: Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je bil objavljen kasneje v Ur. listu RS 21/2001. Rezultati tega projekta so vidni tako na področju pokritosti občine z
pa vozili v Celje. Protestnike je zanimala tudi časovna dimenzija. O njej odloča vlada, ki je z novo uredbo pristojna za izdajo soglasja, ki pa nam ga ne izda.
Kako bi odgovorili na očitke Bernarde Podlipnik?
Lahko si sami pogledate deponijo Dob in ugotovili boste, da je to ena lepše urejenih deponij v Sloveniji. Večkrat smo se z njo in tudi z ministrom sestali na ministrstvu, vendar nismo prišli do želenih dogovorov. Nas v tem trenutku zanima rešitev deponiranja komunalnih odpadkov - to pomeni, kako cenovno in okoljevar-stveno deponirati odpadke. Zelo pomembna komponenta pri tem je tudi soglasje lokalnega okolja. Pričakovali smo te dogovore, a jih žal nismo prejeli.
To pomeni, da se nam v Domžalah lahko zgodi Neapelj?
Potem se ne bi zgodil samo v občini Domžale, ampak tudi v občinah Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Seveda je bilo eno od vprašanj v odprtem pismu, kako izvajati storitev, za katero nimamo soglasja pristojnega organa, to je vlade. Po drugi strani pa je to obvezna služba, ki jo občine moramo izvajati.
Seveda pa odločitev ni na nas županih, o tem bodo odločali občinski sveti v vpletenih občinah. Sedaj je že čas, tudi zaradi vseh, ki so na operativnem nivoju vpleteni v to, da se na svetu sprejme srednjeročna odločitev o odlaganju, zbiranju in deponiranju odpadkov. Seveda cenovno najugodnejša in okoljevarstveno usmerjena.
uredništvo
skupne točke. Med drugim je bilo rečeno tudi to, da se bodo smeti v Dobu odlagale še največ mesec dni po potrditvi cen na nacionalnem nivoju. Protestniki so se po podpisanem dogovoru mirno razšli. Občina Domžale in Občinski svet, ki je svoje delo opravil že pred časom, mora tako čakati na odločitev »višje sile«, ki pa svoje naloge še do danes ni opravila.
uredništvo
ekološkimi otoki, čistostjo kot tudi količino ločeno zbranih frakcij na prebivalca občine. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki določa, da je potrebno na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev. S 109 zbiralnicami v občini Domžale je število prebivalcev, ki jih oskrbuje 1 zbiralnica 295. Projektu so se kmalu pridružile tudi ostale občine in trenutno je območje delovanja GJS ravnanja z odpadki v okviru podjetja Prodnik pokrito s 172 zbiralnicami, kar pomeni 1 zbiralnico na 306 prebivalcev. Iz tabele je razvidno, da v vseh občinah izpolnjujejo pogoj odredbe o gostoti odjema.
JKP Prodnik in Občina Domžale
V	ponedeljek, 3. marca 2008, smo predali odprto pismo predsedniku vlade, Janezu Janši, s pozivom, naj s svojo avtoriteto aktivno pripomore k reševanju problematike opravljanja javne službe zbiranja, ločevanja in odlaganja odpadkov na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
V	kabinetu vlade so nam ponudili, da odprto pismo predamo v prostorih Ministrstva za okolje in prostor ali pa v torek, 4. marca 2008, v prostorih Ministrstva za gospodarstvo, gospodu Andreju Vizjaku, ministru za gospodarstvo. Kabinetu smo obrazložili, da smo pismo naslovili na predsednika vlade, saj smo na omenjenih ministrstvih že dosegli potrebna soglasja oziroma sta omenjeni predlog ministrstvi že obravnavali v postopku medresorskega usklajevanja in podali pozitivni mnenji. Uredba določa, da dokončno soglasje poda vlada, ki je omenjeno vlogo že obravnavala 21. februarja 2008, nato pa točko umaknila brez obrazložitve, kdaj jo bo
ponovno obravnavala. V času, ko vlada odlaša in ne sprejme odločitve, se občine soočamo s problemi deponiranja smeti. Če izhajamo iz načina sprejema na vladi, lahko sklepamo, kakšen interes ima vlada za reševanje omenjene problematike tako v Dobu kot v drugih predelih Slovenije, ki se srečujejo s problemom odvoza in deponiranja odpadkov.
Seveda obstajajo možne, druge rešitve odlaganja, odvoza in deponiranja odpadkov, ki jih bomo predstavili občinskim svetom občin, ki deponirajo na deponiji Dob - Občina Domžale, Občina Lukovica, Občina Mengeš, Občina Moravče in Občina Trzin - ki bodo odločali o nadaljnjih korakih. Ne glede na predloge in izbrano rešitev, bo ceno za odlaganje, odvoz in deponiranje v prej omenjenih občinah potrebno dvigniti, saj imamo v naših občinah eno najnižjih cen v Sloveniji in bo tudi v teh primerih potrebno soglasje vlade.
Urad župana Občine Domžale
občina	število zbiralnic v letu 2007	prebivalci po občinah	število prebivalcev, ki jih oskrbuje ena zbiralnica
Domžale	109	32.209	295
Mengeš	15	6.837	456
Trzin	18	3.723	207
Lukovica	13	5.144	396
Moravče	17	4.753	280
	172	52.666	306
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o.,
Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLO-VŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domza-le.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne
fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Odgovor mag. Bernardi Podlipnik
v
Zupan umiril strasti
stran
3
URAD ZUPANA
Svetniki na 15. seji o Poročilu
Nadzornega odbora in o javnem glasilu Slamnik
Občinski svet Občine Domžale je v sredo, 5. marca 2008, prvič zasedal v obnovljeni sejni dvorani občine. Obravnaval je predlagane točke dnevnega reda.
Več o posameznih točkah in sprejtih sklepih bomo napisali v naslednji števi-liki Slamnika. V tej objavljamo sprejeto Vsebinsko zasnovo javnega glaisla Občine Domžale »Slamnik«, ki bo napotilo
vsem dopisnikom za pripravo prispevkov v naslednjo številko.
Urad župana
Vsebinska zasnova javnega glasila Občine Domžale »Slamnik«
Javno glasilo Slamnik je glasilo Občine Domžale, ki je namenjeno obveščanju občanov in občank o dogajanju v občini. Prednostno obvešča o delu župana, urada župana, občinske uprave, političnih strank, javnih zavodov, izobraževalnih zavodov in društev, ki so aktivna v Občini Domžale. Javno glasilo Slamnik spoštuje pluralnost medijev, spodbuja kulturo javnega dialoga, utrjuje pravno in socialno državo ter podpira razvoj izobraževanja in znanosti v občini. Javno glasilo izhaja skladno s pripravljenim načrtom izidov za tekoče leto, ki ga sprejme Uredniški odbor.
OBČINSKI SVET: ima na voljo stran v javnem glasilu. Tu so predstavljene razprave, povzetki sprejetih sklepov, odlokov in drugih aktov, stališča svetniških skupin do posameznih aktualnih tem ter predstavljeni svetniki Občinskega sveta Občine Domžale.
NASLOVNICA: sporoča osrednje teme med izidoma javnega glasila in vabi na pomembnej še dogodke v občini Domžale. Na zgornji polovici so izpostavljene teme, pomembne za celotno občino Domžale, v spodnji polovici pa so predstavljeni dosežki v športnem in kulturnem življenju občine Domžale. Objavljena vabila so vezana na dogajanje v Občini Domžale ali na dogodke, ki jih v sosednjih občinah organizirajo društva s sedežem v Občini Domžale. Pomemben del naslovnice je napovednik vsebine ter informacija o oddaji materialov in datum izida naslednje številke.
URAD ŽUPANA: ima na voljo stran v javnem glasilu (vsebuje tudi kolofon, uvodnik in navodila za dopisnike). Tu so predstavljene aktivnosti župana, urada ter objavljena krajša obvestila oziroma vabila urada župana, npr. informacije o obiskih različnih delegacij in obiskih delegacij občine, informacije s tiskovnih konferenc, ... Del obvestil, kot so daljši razpisi, se objavi v zadnjem delu v rubriki obvestila.
OBČINSKA UPRAVA: ima na voljo stran v javnem glasilu za predstavitev svojih aktivnosti, za povabila ali napovedi svojih aktivnosti ter obvestil. Del obvestil, kot so daljši razpisi, se objavi v zadnjem delu v rubriki obvestila.
JAVNI ZAVODI, SKLADI, JAVNA PODJETJA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI: imajo na voljo prostor za predstavitev svojih aktivnosti, vendar ne več kot stran v javnem glasilu. Posamezna organizacija ima na številko za predstavitev na voljo 3000 znakov s presledki za svojo predstavitev oziroma predstavitev svojih aktivnosti.
PREDSTAVITEV POLITIČNIH STRANK: Javno glasilo, skladno z Zakonom o medijih (Ur. list, 110/2006), nudi enakopravno zastopanje političnih strank ali list, ki so aktivne v občini Domžale. Posamezen prispevek politične stranke ali liste lahko obsega največ 2000 znakov s presledki. V tekoči številki je lahko objavljen le en prispevek posamezne politične stranke ali liste, ki je aktivna v občini Domžale. V primeru, da ima politična stranka ali lista ustanovljeno sekcijo ali podmladek, ji pripada dodaten prispevek, ki lahko obsega največ 1500 znakov in predstavlja delovanje podmladka oziroma sekcije. Predstavitev političnih strank naj ne bi obsegalo več kot dve strani javnega glasila. Predstavniki izvoljeni v državni ali evropski parlament in državni svet s stalnim bivališčem v Občini Domžale ali je občina Domžale del njihovih volilnih okrajev. Izvoljeni predstavniki v državnem ali evropskem parlamentu in državnem svetu s stalnim bivališčem v Občini Domžale ali je Občina
Domžale del njihovih volilnih okrajev lahko o svojem delovanju obveščajo občane in občanke v prispevkih objavljenih na poslanski strani. Prispevek posameznega poslanca lahko obsega največ 2500 znakov s presledki. V tekoči številki je lahko objavljen le en prispevek posameznega poslanca.
INTERVJU: V vsaki številki je objavljen intervju, ki izpostavi aktivnosti v občini, vezane na pretekli ali prihodnji mesec ter so pomembne za delovanje v občini. Intervju meseca omogoča predstavitev osebnosti ali dejavnosti v obsegu največ ene strani v javnem glasilu.
AKTUALNO: V aktualnem so izpostavljene novice, dogodki med izidom dveh številk javnega glasila. Praviloma posamezna novica obsega novice največ do 1/3 strani javnega glasila, skupaj pa naj novice v aktualnem ne bi obsegale več kot eno stran javnega glasila.
PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI DRUŠTEV IZ OBČINE DOMŽALE: naj ne bi obsegala več kot dve strani javnega glasila. Tako prispevki o dogodkih, ki so vezani na delovanje celotne občine, obsega največ 3000 znakov s presledki in fotografijami; prispevki, vezani na delovanje v krajevni skupnosti, največ 2000 znakov s presledki in dvema fotografijama in prispevki vezani na aktivnosti znotraj društev, največ 1000 znakov s presledki in fotografijo. V izjemnih primerih, ko društvo praznuje jubilej ali organizira posebej pomembno prireditev, se obseg prispevka določi naknadno.
PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI ŠOL IN VRTCEV IZ OBČINE DOMŽALE: naj ne bi obsegala več kot dve strani javnega glasila. Tako prispevki o dogodkih, vezanih na predstavitev šol in vrtcev, na srečanjih v Sloveniji ali širše obsegajo največ 3000 znakov s presledki in fotografijami; prispevki, vezani na delovanje znotraj šol ali vrtcev, obsegajo 2000 znakov s presledki in dvema fotografijama in prispevki, vezani na aktivnosti razreda ali skupine v vrtcu, največ 1000 znakov s presledki in fotografijo. V izjemnih primerih, ko šola ali vrtec praznuje jubilej ali organizira posebej pomembno prireditev, se obseg prispevka določi naknadno.
PREDSTAVITEV MLADIH IN STAREJŠIH IZ OBČINE DOMŽAL: ne bi obsegalo več kot dve strani javnega glasila. Prispevke o mladih in starejših, vezanih na celotno občino ali širše, obsega največ 3000 znakov s presledki in fotografijami; prispevki, vezani na aktivnosti v krajevnih skupnostih, največ 2000 znakov s presledki in dvema fotografijama in prispevki, ki govori o delovanju znotraj društva, organizirane skupine, največ 1000 znakov s presledki in fotografijo. V tej rubriki so predstavljeni tudi jubileji. V izjemnih primerih, ko mladi/starejši praznujejo jubilej ali organizirajo posebej pomembno prireditev, se obseg prispevka določi naknadno.
PREDSTAVITEV GOSPODARSTVA: je vezana na predstavitev nove dejavnosti, širitve obstoječih dejavnosti gospodarstva ali predstavitvi novih inovativnih dejavnosti v Občini Domžale. Predstavitvam gospodarskih dejavnosti je namenjena največ ena stran v javnem glasilu.
KULTURA: Predstavitev kulture je vezana na predstavitev kulturnih aktivnosti v Občini Domžale. Prispevki o kulturi naj ne bi obsegali več kot tri strani javnega glasila. Tako prispevki o dogodkih, zanimivi za celotno občino, obsegajo največ 3000 znakov s presledki in fotografijami; prispevek o do-
godkih, vezanih na delovanje v krajevni skupnosti, obsega največ 2000 znakov s presledki in dvema fotografija in prispevki, vezani na aktivnosti znotraj društev, obsegajo največ 1000 znakov s presledki in s fotografijo. V izjemnih primerih, ko oseba s področja kulture, društvo, javni zavod ali druga organizacije praznuje jubilej ali organizira posebej pomembno prireditev, se obseg prispevka določi naknadno.
ŠPORT: Predstavitev športa je vezana na predstavitev športnih aktivnosti v Občini Domžale. Prispevki o športu naj ne bi obsegali več kot tri strani javnega glasila. Tako prispevki o dogodkih, zanimivi za celotno občino, obsegajo največ 3000 znakov s presledki in fotografijami; prispevek o dogodkih, vezanih na delovanje v krajevni skupnosti, obsega največ 2000 znakov s presledki in dvema fotografija in prispevki, vezani na aktivnosti znotraj društev, obsegajo največ 1000 znakov s presledki in s fotografijo. V izjemnih primerih, ko oseba s področja športa, klub, reprezentanca, društvo, javni zavod ali druga organizacije praznuje jubilej, doseže izjemne uspehe ali organizira posebej pomembno prireditev, se obseg prispevka določi naknadno.
PISMA BRALCEV: Javno glasilo Slamnik je zavezano spodbujanju dialoga in predstavitvi stališč, mnenj, opozoril, predlogov, pobud, pritožb in komentarjev o življenju in delovanju v občini ter v državi. Mnenja lahko občani, javni zavodi in drugi predstavljajo v pismih bralcev, ki ne smejo biti daljša od 3000 znakov.
INFORMATIVNE VSEBINE:
Posredovanje informacij, povezanih s kulturno dediščino, varovanjem narave v občini, znanstvenimi vsebinami in drugim, so objavljene v posebnem delu glasila in lahko skupaj obsegajo največ stran javnega glasila.
RAZVEDRILNE VSEBINE:
Vsako glasilo, tudi javno glasilo, ima del razvedrilnih vsebin. Razvedrilnim vsebinam je v javnem glasilu namenjena največ ena stran javnega glasila.
DOBRODELNE DEJAVNOSTI: V glasilu Slamnik je možna brezplačna objava vabil društev in drugih, ki imajo status humanitarne organizacije, ko vabijo na dogodke ali objavljajo prispevke o dobrodelnosti. Prispevek oziroma vabilo ne sme biti dalj še kot 2000 znakov oziroma vabilo ne sme biti večje kot 1/8 strani javnega glasila.
OBVESTILA: V javnem glasilu so objavljena tudi obvestila, razpisi Občine Domžale, javnih zavodov, organizacij, društev in drugih. Obvestila naj ne bi presegla štirih strani javnega glasila.
VABILA: so objavljena v koledarju dogodkov, pomembnej ši dogodki - za doseganje večjega odziva je lahko objavljen tudi v vsebinski rubriki, na katero se nanaša.
ZAHVALE. so objavljene v treh velikostih. Naročila zanje sprejemajo v Kulturnem domu Franca Bernika. Prispevek »V spomin« je lahko dolg največ 3000 znakov.
OGLASI: Obseg oglasov je dogovorjen oziroma določen skladno z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik«. Mali oglasi so izvzeti iz obsega oglasnih sporočil.
FOTOGRAFIJE: se objavljajo kot del prispevkov, glede na aktualnost fotografskega gradiva pa lahko objavimo tudi posebno rubriko fotore-portaža, ki predstavlja največ četrtino strani javnega glasila.
Nekaj je v zraku!
Zares sem mislila, da sem postavila zadnjo piko pri pisanju moje knjige. Prav danes, 25. februarja 2008, ko sem nameravala še zadnjič prebrati tekst pred oddajo v končno lektoriranje, se tudi poslavljamo od bivšega predsednika države, gospoda dr. Janeza Drnovška. Nisem zavestno tako ravnala. Preprosto zgodilo se je na ta dan.
Zaznavam in sledim notranjemu v sebi. Sledim duhu gospoda Drnovška, ki mi je bil zelo drag in zelo blizu. Resonirala sem z njim in ga na globljih ravneh občudovala in razumela. Koliko moči, volje in zaupanja v svoja najgloblja prepoznanja, v resnično pravi smoter je bilo potrebno, da je vzdržal, ko je življenje modro posvečal v dobrobit človeka. Na tej poti, v tej funkciji, je bil velik, izjemen Človek. Če hodiš tako samosvojo pot, moraš biti v močnem stiku s svojo bitjo in s te ravni živeti SEBE. Slišati notranji glas - intuicijo in prepoznavati modrost, dobro. In upati se živeti tako, da lahko udejaniš sebe v najvišje dobro. Tako šele lahko razumemo njegov
V KNJIGO ŽALOSTI, ki je bila odprta ob smrti dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije, se je v Občini Domžale od 25. do 27. februarja vpisalo 367 občanov in občank, med njimi tudi občani in občanke sosednjih občin.
Urad župana
stavek ali večno modrost, ko je rekel: »Šele ko boš premagal, presegel samega sebe, lahko pomagaš drugim!« In tudi, ko nikakor nismo razumeli njegove izjave: »Jaz nisem bolan!« - Presegel je materialno, fizično raven samega sebe. Vedel je, da njegovo bistvo, njegov resnični jaz ni fizično telo. Osvobodil se je navezanosti, identifikacije s svojim telesom. Zato se je počutil zdravega, svobodnega, bil poln življenjske energije in načrtov ... Človeku je težko razumeti vse to. Le lastna izkušnja da človeku ta premik, premik v zavesti. Močno se me je dotikal, kot tudi vsakega izmed nas, če smo si le dovolili, zmogli razmišljati, čutiti, zares čutiti drugega. Ne le na ravni našega naroda, globalno mu je bilo mar za ČLOVEKA. Vse nas nagovarja, prebuja, da bi se zganilo naše srce. Po večni izpolnitvi, po MIRU, DOBROTI, PRAVIČNOSTI ...
Tako smo se danes v ponedeljkovi Lipovi skupini, kjer razmišljamo o sebi in o vsem, kako videti stvari celostno - holistično, kjer meditiramo, predale vibraciji, duhu, ki nas je preveval. Janka je rekla: »Nekaj je v zraku!«. To smo zaznavale vse prisotne: Mira, Irena, Mojca, Minči, Martina, Veri, Darinka in tudi Gizela, Silva in Berto so bili v mislih z nami. Blagodejno, spokojno je delovalo na nas in mir in samo mir smo zaznavale in vse je bilo dobro in prav. Kot bi se kopale v blagodejni kopeli, v višji vibraciji zavesti, ki nam daje slutiti nekaj večjega, česar človek še ne more doseči. Gospod Janez Drnovšek je zapustil sled, ki se nas je močno dotaknila in ki jo vsak izmed nas doživlja na samo naš lasten način. Kako slediti notranjim kvalitetam sebe, pa je bilo naše spraševanje. In prepoznanje, da še kako lahko vsak izmed nas s svojo človečnostjo prispeva delček sebe v skupno dobro za boljši jutri!
Živela sem v njegovem času. V času, ko je človeku dano skozi prebujanje njegove duhovne ravni videti globljo resnico. Videti sebe in vse v novi luči, v novem razode-vanju. Ko zmoreš zavestno slediti notranjemu, resničnemu bistvu sebe.
Ja, resnično je nekaj v zraku. Lahen, nov vetrič se širi in nas boža, prežema ljubezen, moč in volja, vonj po kruhu, po dobrem ... Naj se širi, podeli, razveseljuje, bodri, vse nas - to NAJLEPŠE V ČLOVEKU!
Globoko v tebi, v srcu, v največji temi, se kot komet, svetloba rodi.
Zažari in invocira, se bori ... skrivnostna, večna. inspiracija luči.
Marina Lenček
Obnovljena sejna soba
»Projektanti smo bili pred izdelavo načrtov za sejno sobo postavljeni pred dokaj zahtevno nalogo. Prostore dosedanje sejne sobe smo morali preurediti tako, da bo omogočala svetnikom in ostalim uporabnikom primernejše, prijaznejše, predvsem pa tehnično primernejše pogoje dela,« odgovarja na vprašanje, kako so se lotili preurejanja dosedanje sejne sobe Andrej Girandon, univ. dipl. inž. arh., inž. gr., iz AG Biroja 55 d.o.o in nadaljuje: »Po zgledu sodobnih dvoran v drugih državah smo želeli novi prostor urediti amfitea-tralno - s krožnimi in polkrožnimi oblikami z dvignjenimi sedežnimi vrstami za dosego boljše preglednosti in enakomerne oddaljenosti od govorniškega pulta.« Kot najustreznejša rešitev se je izkazala prečna postavitev prostora, ki je omogočala izredno dobro navezavo na obstoječi hodnik. Prostor je zagotavljal postavitev petinštirideset svetniških, osem pomožnih in pet stolov za predsedstvo. Občina kot investitor je projektantom prepustila svobodno reševanje vseh ostalih oblikovno-tehničnih problemov ter jih hkrati zavezala k preudarnim rešitvam, uporabi estetskih, trajnih in uporabniku prijaznih materialov, ki se enostavno čistijo in vzdržujejo ter so v primernem, srednjem cenovnem razredu. Osnovni koncept sejnega prostora je bilo potrebno opremiti še z ostalo logistiko, prehodi, požarnimi izhodi, prezračevanji, ogrevanji, razsvetljavo ter najmodernejšo teh-
nologijo za projekcijo, ozvočenje ter glasovalne naprave. Vse to naj bi bilo v prostoru čim manj vidno.
Ves čas so projektanti upoštevali svoj osnovni koncept, da bi prostor ostal čist, brez nepotrebnih elementov. To jim je v celoti uspelo, saj so vse potrebne naprave in instalacije skrite v dvojnem podu in spuščenem stropu, ki je enako kot sedežne vrste polkrožno lupinasto oblikovan, s poudarkom na ustrezni razgibanosti plošč in stropa za potrebe akustike prostora, k čemur so izdatno prispevala tudi stopničasto mehko oblazinjena tla, ki poleg izboljšane akustike omogočajo tudi tiho in mehko hojo. Vse krmiljenje v prostoru je urejeno avtomatsko oziroma programirano v sklopu logičnih prednastavljenih funkcij, z enostavno prožitvijo. »Z željo, da bi tudi simbolno poudarili pomembnost prostora, smo satinirane steklene površine dekori-
rali s prepoznavnim znakom Občine Domžale, za sedežem predsedujočega pa umestili ortofoto posnetek domžalske občine, da bi svetniki vedno videli cilj. Stranske steklene stene so presvetljene preko steklenih stabilizatorjev in dajejo prostoru potrebno mehkobo, na levi strani pa v izrezih nosijo tri nosilce za zastave, ki dajejo prostoru potrebno svečanost in vero v še boljšo prihodnost,« končuje svojo predstavitev Andrej Girandon.
Pri načrtovanju in izvedbi so sodelovali naslednji izvajalci: z arhitekturo in notranjo opremo: AG BIRO 55 d.o.o. - Andrej Girandon, univ. dipl. inž. arh., inž. gr., Natalija Koranter, univ. dipl. inž. arh. in Jasna Ariana Starc, univ. dipl. inž. arh.; z elektro instalacijami: Goran Gruden, univ. dipl. inž. el.; s strojnimi instalacijami: BIRO PETKO-VSKI d.o.o., Zoran Petkovski, univ. dipl. inž. str.
Urad župana
Spominska soba Jožeta Karlovška
Našemu rojaku Jožetu Karlovšku, čigar neprecenljivo dediščino smo v Domžalah lahko spoznali lani, ko je ob izidu knjige dr. Naceta Šumija, Jože Karlovšek, poklic in poklicanost, Muzejsko društvo Domžale pripravilo razstavo zapuščine tega priznanega slovenskega gradbenika in raziskovalca ljudskega stavbarstva, ornamentike in mitologije, so v njegovem rojstnem kraju, Šmarjeti, uredili spominsko sobo. Odprli so jo v petek, 7. marca, s kratko izbrano slovesnostjo, na kateri je o pomenu znamenitega Šmarjetčana spregovorila županja mlade Občine Šmarješke toplice. Prireditve sta se udeležila podžupanja naše občine, Andreja Pogačnik Jarc, in Matjaž Karlovšek z družino. Pozdravila sta smelo potezo majhne občine, ki s takšnimi dejanji spodbuja zavedanje o potrebi po ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine ter sodelovanje dveh lokalnih skupnosti, ki ju veže raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar, Jože Karlovšek.
Urad župana
INTERVJU
stran
4
_JBQg
Most v večnost - Mongolija
„
Roke - Maroko
Cveta Zalokar-Oražem nekoliko drugače
O ženski in njenih interesih
Marec s svojimi »ženskimi« prazniki kar kliče po predstavitvi ženske, ki (je) pomembno vplivala na življenje in dogajanje v Občini Domžale. Ena takšnih je prav gotovo Cveta Zalokar-Oražem. Za županjo je bila izvoljena konec leta 1994, uradno potrjena 1. januarja 1995, ko je tudi prevzela vodenje Občine Domžale. Kasneje je bila dvakrat izvoljena tudi za poslanko v Državnem zboru. Prav ti dosežki in rezultati, povezani z njimi, so medijsko najbolj prepoznavni, zato sem se odločila za njeno predstavitev na drugih področjih. S svojim aktivnim delovanjem predstavlja neprecenljiv vir informacij in različnih pogledov na življenje. Izid pesniške zbirke pred leti je bila pomembna prelomnica v njenem življenju. Sledili so vključitev v Drnovškovo Gibanje za pravičnost in mir, sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ločitev od LDS ... Odmevna je bila tudi odločitev, da se leta 2006 ne bo ponovno potegovala za županski stolček. Že dalj časa ljubitelje tujih krajev razveseljuje z zapisi o svojih popotovanjih in z zanimivimi fotografijami. Za slednje je prejela že nekaj nagrad. Na pogovor sem jo povabila v Kulturni dom Franca Bernika in, kot bi prostor usmerjal temo najinega pogovora, sva se dotikali njene ustvarjalnosti. Ni pa ostalo skrito, da je aktivna tudi v politiki, saj so ji občani na številnih pogovorih in srečanjih, zaupali svoje probleme in želje.
Občani in občanke vas najbolj poznajo kot aktivno političarko. Kje je danes pesniški duh, ki vas je navdahnil, da ste izdali svojo pesniško zbirko?
Ko sem izdala pesniško zbirko, sem živela za svoje pesmi in se veliko ukvarjala tudi s sabo. To je bilo posebno obdobje, ko so me pritegnile vzhodnjaške religije in razne tehnike dela na sebi. Zame je bilo to tudi obdobje iskanja. Pesniško zbirko sva izdali skupaj z Vero Trstenjak. Kasneje sem vstopila v aktivno politiko in biti nekaj ur na dan mama, potem političarka, zraven pa še pesnica, se mi ni izšlo. Mislim, da tako ustvarjanje zahteva celega človeka, iskanje pravih misli, razmišljanje, meditacijo ... A počasi se spet vračam v stare čase, na srečo ... So pa pesmi iz tistega časa še danes za mnoge zelo presenetljive in kažejo na mojo drugo plat.
Pa vendar poleg politike delujete še na številnih drugih področjih. Kako to?
Vseskozi sem se trudila ohraniti stik z drugo, nepolitično realnostjo, kar pa je izredno težko. Prav zato se ukvarjam s številnimi dejavnostmi, pišem kritike, potopise, uvode h knjigam; hodim v gledališče, na razstave, veliko berem leposlovje, gledam filme ... in skupaj s popotovanji ohranjam tudi svojo ljubezen do fotografije. Zame je zelo pomembno, da naredim in doživim dobro fotografijo, dober izdelek. Lani sem začela fotografije pošiljati tudi na natečaje - v razne časopise in revije, npr. v Nedeljski dnevnik, Večer ... in tudi v tujino. Dobila sem že nekaj nagrad in tudi moje slike so bile objavljene v različnih medijih.
Kaj je za vas dobra fotografija?
Fotografija mora izražati nekaj posebnega, nenavadnega. Na posameznem potovanju na primer naredim preko tri tisoč slik in morda so le tri tiste prave. Ne bi
rekla, da je za dobro fotografijo potrebno zgolj poznati in obvladati tehniko, ampak je pomemben tudi človek na drugi strani. Iskanje motiva, pravega trenutka, detajla, drobnega vzgiba . Treba je vstajati zelo zgodaj, ko je svetloba še mehka. Fotografi prav gotovo ne smejo biti zaspanci. (smeh) A sedaj nisem več tako zavzeta, saj s sabo ne nosim več vse opreme. Če bi vzel vse, kar potrebuješ, bi to tehtalo več kot deset kilogramov, to pa za trekinge ni ravno najbolje ...
Nekaj opisov popotovanj sem prebrala tudi v reviji Svet in ljudje, spomnim se članka, ki je bil objavljen v Oni ...
Objavljeni so bili v različnih medijih. V Domžalskem domu sem pripravila tudi predavanje o Avstraliji, Butanu. Imam pa seveda še polno idej; za prihodnji mesec morda Bolivijo . Pa članek o zavetišču za medvede na Hrvaškem; vsakemu potopisu želim dodati nekaj posebnega oziroma kraj, pokrajino, deželo opišem z zornega kota, ki ga tam začutim. V članku v Oni, ki je govoril o Butanu, sem deželo opisala z vidika položaja ženske, na primer: kaj kuhajo, jedo, kdaj se poročijo, kako živijo, ali se lahko ločijo, kakšen je njihov položaj v družini
Vendar vaša popotovanja niso klasična popotovanja, ampak so bolj pohodna »treking« popotovanja.
Bolj kot klasičen turizem me zanima neposredni stik z naravo, ljudmi in mislim, da ga je na ta način možno doseči. Hoja. Najbolj me privlači himalajski svet; bila sem v Nepalu, Mongoliji, Butanu, Si-kimu ... Sedaj pa sem še pod vti-
som Južne Amerike. Patagonija, Peru, Čile, Bolivija . Nepozabno je bilo v Nepalu, okoli Anapurn, kjer sem dosegla tudi svojo najvišjo točko: 5600 metrov.
Kako izbirate svoje destinacije za popotovanja?
Danes ne vem, kam bom šla naslednjič. Pogosto je to povabilo s strani prijateljev ali pa najdem idejo prek interneta. Žal še vedno potujem večinoma v skupini, saj zaradi časovne stiske sama zelo težko načrtujem in pripravim popotovanje. Danes smo žal vsi časovno omejeni in več kot tri tedne ne morem biti odsotna. Lahko pa rečem, da sem na teh popotovanjih spoznala čudovite ljudi in da so odnosi znotraj skupine vedno zelo zanimivi.
Kaj pa vaš mož ? Gre z vami?
Žal, večinoma ne. Malo zaradi pomanjkanja dopusta, malo zaradi zdravja, pa tudi bolj »komot« je in ima raje bolj »civilizirane« destinacije. A on ima nogomet, to je pri njem na prvem mestu. Tu je izredno uspešen, to ga izpolnjuje. Upam, da bomo tudi letos prvaki. Čeprav bomo težko še dolgo ostali najboljši, a to na dolgi rok niti ni najpomembnejše. Sedaj se tudi v Sloveniji ustanavljajo klubi, ki imajo bistveno višja finančna sredstva in zaledje podpore, kot NK Domžale. Z njimi se bomo zelo težko merili. Ne smemo pa vnaprej obupati, saj je vizija kluba jasna: NK Domžale ima predano vodstveno ekipo, red, finančno urejenost, realne cilje ... NK Domžale mora postati predvsem klub, ki vzgaja mlade perspektivne nogometaše. Žal je slovenska nogometna realnost taka, da klub tako zasluži in se preživlja s prodajo mlajšega uspešnega igralca ter tako dobi finančna sredstva za svoje delovanje. Še vedno je sponzorski delež v manjšini.
V Domžalah ste veliko naredili za nogomet. Nekateri so vam to tudi oporekali.
Pri nogometu sprejemam tako dobro kot slabo. Nekateri so si vzeli veliko časa in so me prijavili tudi protikorupcijski komisiji. Preveč je nevoščljivosti, zavisti. Za vsa svoja dejanja prevzemam popolno odgovornost in vem, da sem vedno, ne samo pri pomoči nogo-
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12
metu, ravnala moralno in etično, zakonito in predano.
Vsi se sprašujemo, ali kaj pogrešate županovanje? Občini Domžale ste nedvomno pustili pomemben pečat.
Ko sem prevzela funkcijo županje, se je moje življenje zelo spremenilo. Zame je bil to popolnoma nov svet, čeprav sem bila v občini aktivna že dalj časa. Hkrati pa je bilo to pomembno obdobje, nastajale so nove občine; vse na novo . Akti, novi delavci, nedorečena zakonodaja, kritična opozicija. Mnogi so mi pomagali, me marsičesa naučili, se trudili . Jaz pa sem se z veseljem učila, jim prisluhnila in iskala sodelavce. In je šlo.
To pomeni, da je bilo na začetku zelo težko?
Seveda, vendar sem bila zelo motivirana. Predvsem sem veliko delala z ljudmi, sodelavci, skušala reševati stvari z dogovarjanjem in vključevanjem vseh, ki so želeli sodelovati. V vsakem sem iskala dobro in kooperativno ter se čim manj obremenjevala s sovraštvom, prepiri, prestižem ... Seveda pa to zahteva polnega človeka, dobro formo, notranje ravnotežje. Veliko je stresov, pritiskov, nemoči in to ruši stabilnost in notranji mir. Nekateri ljudje so izredno agresivni, polni negativnosti, slabih izkušenj in nezaupanja.
In kako ste si pomagali?
Začela sem iskati načine za sproščanje, na primer hoditi v hribe. To je bil edini način, da sem se umaknila v naravo, pobegnila in se vrnila z novo energijo. Vsakdo mora najti svoj način, kako si pomaga. Ljudje od župana pričakujejo mirno, preudarno in trezno glavo, čeprav bi jo mnogokrat lahko upravičeno izgubil. Voditi veliko občino ni preprosto, mirno lahko rečem, da je to ena najbolj stresnih funkcij.
Velikokrat smo se srečali na Sv. Primožu nad Kamnikom .
To je res. Sv. Primož je moja zelo priljubljena točka. Meni prinese zelo veliko olajšanje, neko poseb-
no energijo, na vrhu pa tudi kratek oddih in meditacijo. Pogosto sem ga obiskala pred pomembnimi, stresnimi sestanki in mislim, da sem tako našla marsikatero rešitev. Poleg tega sem ogromno prehodila tudi po Sloveniji. Res živimo v prekrasni deželi, zanimivi, lepi, polni različnosti, možnosti.
Kaj načrtujete v prihodnje?
Po dvanajstih letih županova-nja se še vedno malo sproščam. Počasi se vračam na stare tire. Zadovoljna sem tudi z zadnjim poslanskim mandatom, ko kot poslanka v opoziciji delujem na področjih, ki so pomembni za ljudi, na področjih zdravstva, sociale, regionalizma, pa okoljskih problemih (zelena javna naročila, gensko spremenjene rastline, ekološko kmetovanje) . Lahko rečem, da so ljudje to opazili in se veliko obračajo name, mi želijo vse dobro in odobravajo moje poteze . Želela bi si, da bi tudi družba premaknila svoj fokus na te teme in začela z novim načinom delovanja v politiki. Za Slovence so v tem trenutku velike zgodbe in teme zaključene in sedaj se je potrebno začeti bolj usmerjati k politiki in problemom za ljudi. Ljudje to zahtevajo in jeseni bodo na parlamentarnih volitvah tudi odločali na ta način. Seveda bom na njih ponovno kandidirala za poslanko, upam pa tudi, da bomo v novi stranki Zares dosegli dober rezultat, saj se zelo trudimo in bomo ponudili v programu veliko novega in drugačnega.
Še kaj za konec?
Naj izkoristim možnost in povabim vse, ki želite, da se Slovenija odreče gensko spremenjenim organizmov in se usmeri v ekološko pridelavo hrane, da podpišete peticijo na www.zares.si/peticija, saj bomo tako skušali odgovorne politike prisiliti k ustreznim ukrepom in zaščititi Slovenijo, kar je vprašanje naše prihodnosti in v prvovrstnem nacionalnem intere-
Hvala za pogovor.
Tina Zeleznik
Obnavljamo: -tonerje -kartuše -trakove...
PRIHRANEK DO 50%
Servis tiskalnikov
NOVO - prodaja novih HP tiskalnikov!
Net-Planet, PE: Domžale, Kamniška ulica 2, Domžale Kontakt: 041 25 25 25, tel./fax: 01/ 721 61 56 Odprto: pon-pet: 9h-19h, sobota: 9h-12h
stran
5
AKTUALNO
Slovesnosti v spomin na opernega pevca Jožea Gostiča
Deveti Gostičevi dnevi
(nadaljevanje s 1. strani)
Deveti Gostičevi dnevi so se slovesno začeli 23. februarja v Operi HNK Split, z operno predstavo Charlesa Gou-noda Faust. Kot zanimivost zapišimo, da je Jože Gostič je v tej operi nastopil na Splitskem poletnem festivalu leta 1955. Prvič so se spominu velikega tenorista poklonili tudi solisti zbora in orkestra Opere SNG Maribor, z
Simona Raffanelli Krajnc in Ivan Andres Arnšek
opero G. Bizeja, Carmen. Vloga Don Joseja je bila ena Gostičevih nosilnih vlog, s katero je osvajal srca občinstva in kritikov od leta 1938 do konca kariere.
Solisti Opere HNK iz Zagreba: Marija Kuhar, Domagoj Dorotic, Marko Mimica, Ljubomir Puškaric ter SNG opera in balet Ljubljana: Simona Raffanelli Krajnc, Ivan Andres Arnšek, Slavko Sekulic in Matej Vovk so se 1. marca ob klavirski spremljavi Jelene Boljubaš in Simona Dešpalja predstavili na slavnostnem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Osrednji del koncerta je bil namenjen spominu na Gostičev solistični debut na opernih deskah.
Osrednja prireditev v Gostičevem domačem kraju Homcu je bila 2. marca. Spominsko sveto mašo je v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu daroval msgr. Jožef Lap, z delom Missa Sancti Josephi, J. G. Albrechtsbergerja pa jo je spremljal Slovenski komorni zbor z dirigentom, dr. Mirkom Cudermanom. Zvečer se je s koncertnim večerom »Po Gostičevih stopinjah« društvo Consortium musicum spomnilo umetniške poti prvaka ljubljanske, zagrebške in dunajske državne Opere, Josipa Gostiča.
Vsi ljubitelji velikega pevca že nestrpno pričakujemo desete, jubilejne Gostičeve dneve, organizatorjem pa za letošnje slovesnosti iskrene čestitke!
V. Vojska foto: Toni Iglič
Gorenjski slavček zbora in orkestra gosticevidnevi
Tradicionalna spominska slovesnost - Oklo 2008
Ne le spomin, ampak tudi sporočilo miru
Letošnjo tradicionalno slovesnost ob obletnici tragedije na Oklem smo začeli z minuto molka za preminulim dr. Janezom Drnovškom, nekdanjim predsednikom Republike Slovenije, nadaljevali pa s spomini na 24. februar 1944, ko so na tem mestu v neenaki borbi z Nemci padli borci Kamniško-zasavskega odreda. Prijeten sončen dan je v nekdaj prijazno vasico Oklo privabil več kot tisoč udeležencev od blizu in daleč, med njimi tudi preživelega udeleženca bitke, Rada Kokalj a, župane občin Domžale, Tonija Dragarja, in Moravče, Martina Rebolja, podžupana Občine Domžale, Andrejo Pogačnik Jarc in Vinka Juharta, častnega občana Občine Domžale, Jožeta Pogačnika ter Petra Jermana, podpredsednika Občinskega združenja borcev za vrednote NOB, ki je bilo skupaj s Krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB Ihan organizator slovesnosti. Po pozdravu Boštjana Urbanije, predsednika Sveta KS Ihan, ki je med drugim poudaril, da sta spoštovanje preteklosti in odgovorno delo v sedanjosti porok za dobro prihodnost, je zbrane nagovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter med drugim poudaril: »In naj bodo, ko bomo odhajali, spomini na dogodek 24. februarja 1944, pa tudi na vse druge iz naše zgodovine, ki so prispevali k samostojni in svobodni domovini, še posebej živi. Naj bodo spoštljivi do vseh in naj ji spremlja velika želja, ki jo moramo vedno znova in znova izrekati: nikoli več vojne, ne pri nas in ne nikjer na svetu.«
Posebej toplo so zbrani sprejeli dr. Janeza Stanovnika, predsednika Glavnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je poudaril, da je imel NOB sončne in senčne strani, od katerih se je ena pokazala tudi na Oklem, saj smo bili v obdobju med leti 1941-1945 tako zmagovalci kot poraženci. Naštel je najbolj znane tragedije, hkrati pa poudaril, da so bili vsi padli žrtve, ki jih je slovenski narod dal za prebujenje, osvoboditev in samo-
Udeleženci slovesnosti skupaj s Tonijem Dragarjem, Janezom Stanonikom in Vinkom Juhartom
stojnost ter ostajajo del korenin naše državnosti - predhodniki veteranov, ki so dobili zadnjo vojno za Slovenijo. Vse skupaj je ena zgodba in ena zgodovina slovenskega prebujenja, ki ni le spomin, ampak tudi sporočilo miru, predvsem pa zavedanje, da je vojna največje zlo, je še dejal dr. Janez Stanovnik ter v nadaljevanju govoril o vrednotah, pozitivnih načelih in moralnem ravnanju družbe, ki se mora potruditi, da se zna brez nasilja dogovoriti za skupno življenje. In to bi moralo biti sporočilo bodočim rodovom. Dotaknil se je tudi problema Kosova in poudaril, da je cela zgodovina polna primerov, kot je Kosovo ter se obenem spomnil nekaterih zgodovinskih dogodkov, ko se narodi po več tisoč letih še vedno spominjajo zgodovine (tudi porazov), saj so to njihove korenine. Vse se lahko napravi z dostojanstvom, je poudaril besede predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, ki jih je namenil Srbom ob napadu na naše veleposlaništvo v Beogradu, in opozoril na klice miru, ki morajo premagati nevarnost in vojno, ki ves svet vodi v nesrečo. Pohvalil je sedanjo oblast, ki pametno in previdno sprejema odločitve v zvezi s priznanjem Kosova ter zaželel vsem, da bi tudi v prihodnje radi prihajali na srečanja, kjer obujamo spomine na zgodovino slovenskega naroda. V kulturnem programu so nastopili: harmonikar Anže Zavrl, učenci Podružnične osnovne šole Ihan, Ženski pevski zbor Staneta Habeta Društva upokojencev Domžale ter povezovalka Ana Lenič.
V. Vojska
Podpora, ki jo nudi Podjetniški center Domžale
Že peto leto si prizadevamo soustvarjati prijazno podjetniško okolje ter spodbujati posameznike, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot. Na naša vrata so potrkali številni potencialni podjetniki, ki so iskali informacije in svetovanje ob realizaciji podjetniške ideje ter številni podjetniki, ki se spopadajo z obvladovanjem rasti podjetja.
Svetovalci podjetniškega centra jim pomagamo z osnovnim svetovanjem in informiranjem, vsi pa imajo možnost vključitve v program vavčer-skega svetovanja ter tako dostopati do subveniconiranih storitev specialističnega svetovanja. Organizirali smo tudi osem brezplačnih delavnic, ki so poleg izobraževanja in nabiranja novih znanj priložnost za podjetniško mreženje, z naslovi: Marke-tinški Triki, Pridobivanje sredstev iz EU, Zapadle terjatve ali kako do prisluženega denarja, Dobri kadri - uspešno podjetje, Novosti v davčni zakonodaji, Kako se predstaviti potencialnemu investitorju, E-ra-čuni ter Kako povečati možnost podjetnika začetnika za preživetje na trgu in kako priti do ustreznih finančnih sredstev.
Obisk in zanimanje podjetnikov za udeležbo na tovrstnih srečanjih je bil izjemen. Ker delavnice potekajo zelo interaktivno, je zadovoljstvo udeležencev toliko večje. Vsako leto na Podjetniškem centru izvajamo tudi program vavčerske-ga svetovanja. Ta omogoča potencialnim podjetnikom in podjetjem samim sofinanciranje specifičnih vrst svetovanj. V letu 2007 je bilo v program vavčerskega svetovanja vključenih: triindvajset podjetij, ki so imela možnost koristiti svetovalne storitve v višini 92.000 € ter šest potencialnih podjetnikov, ki so imeli možnost koristiti svetovalne storitve v višini 9.000 €. Samozaposlilo se je sedeminštirideset potencialnih podjetnikov oziroma brezposelnih oseb, ki so bili v program vključeni bodisi v letu 2006 ali 2007, od začetka delovanja centra (septembra 2003) pa skupaj že dvesto štiriinpetdeset. Odprlo se je vsaj toliko delovnih mest.
Aktivno sodelujemo tudi z mladimi - z delavnicami v osnovnih šolah in z organizacijo ter z izvedbo natečaja za naj podjetniško idejo oziroma najboljši poslovni načrt. S tem želimo tudi v mladih prebuditi duh podjetnosti, kreativnosti in inova-tivnosti ter ga usmeriti v vsakdanja opravila in aktivnosti, ki jih mladi imajo. Vse zainteresirane mlade in šole pozivam, da se nam javijo. Tako bomo skupaj pripravili dobro delavnico ali usposabljanje za nove podjetniške poti.
Za vsa morebitna vprašanja, predloge in sugestije smo vam na voljo na PC Domžale oziroma na telefonu 01/721-48-36 ali e-mailu: pc-dom-zale@crmg.si.
Vera Nunič Podjetniški center Domžale
Čestitamo Lekarni Domžale - tretji v slovenskem tekmovanju za Naj lekarno 2007
Skrb za varno, pravilno in
učinkovito porabo zdravil ter promocijo zdravja
Med številnimi akcijami, v katerih izbiramo različne NAJ ustanove, zavode, trgovine, poklice in podobno, ima izbira NAJ LEKARNE v posameznem letu posebno mesto. Tega se zavedajo tudi v časopisni družbi Dnevnik, kjer so v okviru priloge Moje zdravje pripravili glasovanje za NAJ LEKARNO 2007. Štiri mesece so obiskovalci in obiskovalke slovenskih lekarn, kar 287 jih je, lahko glasovali za najljubšo lekarno ter pri tem upoštevali, kako srčno jih sprejemajo, kako pazljivo jim prisluhnejo, strokovno svetujejo in prijazno postrežejo. Med slovenskimi lekarnami je odličen uspeh dosegla Lekarna Domžale, saj je bila uvrščena na tretje mesto med vsemi lekarnami, postala pa je tudi Naj lekarna 2007 med javnimi zavodi, saj sta prvo- in drugouvrščeni lekarni iz Tržiča in Sevnice privatni lekarni.
»Čudovit uspeh naše lekarne, ki nas je presenetil in razveselil, je priznanje in hkrati spodbuda Lekarni Domžale, predvsem pa potrditev, da so naši obiskovalci in obiskovalke, ki se jim iskreno zahvaljujem za glasove in številne čestitke, z našim delom zadovoljni,« nam je povedala vodja domžalske lekarne, Alenka Podgornik, mag. farmacije. Ob tem
je pohvalila vse svoje sodelavke in povedala, da so dobri medsebojni odnosi in sodelovanje vseh zaposlenih tudi prispevali k priznanju, ki ni le plačilo za dosedanji trud in prizadevanja, temveč tudi zaveza zaposlenim, da se bodo tudi v prihodnje izpopolnjevali in izboljševali ter s svojimi strokovnimi nasveti in znanjem pomagali tako pri izbiri zdravil kot nasvetih za njihovo uporabo. Lična diploma je našla mesto na stenah lepo urejene lekarne, ki diha s svojimi obiskovalci ter jim želi strokovno in prijazno pomagati v njihovi skrbi za zdravje. Zato bodo ob klasični lekarniški dejavnosti, ki pa že zdavnaj ni le izdaja zdravil in pripomočkov, tudi v prihodnje namenjali skrb celotnemu področju. Gospa Alenka Podgornik pravi: »Želimo si, da bomo, tako kot doslej, tudi v prihodnje dosledno uresničevali svoje poslanstvo - skrb za varno, pravilno in učinkovito uporabo zdravil ter promocijo zdravja«. Zaposlenim je čestital tudi direktor Zavoda Mestne lekarne Domžale, katerih del je Lekarna Domžale, g. Dionizij Petrič, številnim čestitkam pa se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika in Lekarni Domžale želi še veliko zadovoljnih obiskovalcev.
Vera Vojska
Nova turistično-informativna gradiva
Da bi nas še bolje poznali
Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, je začetek leta 2008 obogatila z vrsto novih turistično-informativnih gradiv, od katerih nekatere predstavljamo danes, najavljamo pa tudi izdajo razglednic z motivi iz različnih delov našega mesta in občine, o katerih boste lahko prebrali v naslednji številki.
Mesto Domžale - sprehod skozi prostor in čas
Večina bralcev in bralk publikacijo Mesto Domžale - sprehod skozi prostor in čas že dobro pozna in se je z njeno pomočjo že seznanila z vrsto prijetnih kotičkov v našem mestu, kjer se lahko srečamo s kulturno in zgodovinsko dediščino, ki je je, v nasprotju z dosedanjo miselnostjo, na našem območju kar nekaj. Ob tej priložnosti je komisija pripravila posebej zemljevid, ki vam omogoča, da se ob njegovi pomoči sprehodite skozi mesto ter se zaustavite predvsem ob stavbni dediščini, znamenjih, zgodovinskih stavbah, zemljevid pa vas bo popeljal tudi na Šumberk, osrednjo mestno rekreativno točko. Ob tem bi vas radi opozorili še na dve stvari: ob obisku Šumberka si lahko pomagate z novo izdajo Vodnika po Gozdni učni poti Šumberk, ki sta ga skupaj izdala Zavod za gozdove in Občina Domžale. Knjižico MESTO DOMŽALE - sprehod skozi prostor in čas pa še vedno lahko kupite v Galeriji in Knjigarni Beseda v Domžalah, na Kajuhovi ulici.
Trkamo na vrata dediščine
Pred leti se je Občina Domžale vključila v projekt Trkamo na vrata dediščine, v okviru katerega smo ob sodelovanju z Razvojnim centrom Litija predstavljali najpomembnejše zgodovinske znamenitosti našega območja.

JSf i*
TRKAMO NA
VKATA DEDIŠČIN L
KMOCKINt; AT IUI DOOR Of Qtm II [AITAG I
Pred kratkim je Komisija za turizem izdala dve publikaciji v angleškem in nemškem jeziku, v katerih je prvotni proj ekt Trkamo na vrata dediščine dopolnila še z nekaterimi znamenitostmi v naši občini. Sedaj v slovenščini in nemščini oziroma v slovenščini in angleščini lahko spoznavamo naslednje znamenitosti: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, cerkev Sv. Kunigunde na Taboru nad Goričico, cerkev Sv. Miklavža na Goropečah nad Ihanom, Menačn'kovo domačijo v Domžalah, cerkev Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, cerkev Sv. Lenarta na Krtini, Železno jamo na Gor-juši in Arboretum Volčji Potok. V bogato ilustriranih zloženkah boste našli osnovno predstavitev posameznega objekta, možnost dostopa ter obvezno telefonsko številko, kjer lahko dobite dodatne informacije. Obe zloženki sta dobrodošli predvsem zaradi tega, ker sicer v občini ne razpolagamo z veliko gradiva v tujih jezikih. Obe lahko dobite pri recepcij ski službi občine, na vašo željo pa vam jih pošljemo tudi po pošti.
Kolesarske poti
Ker prihajamo v čas, ko bo kolesarjenje vsak dan bolj priljubljeno, vas želimo še enkrat opozoriti na Kolesarske poti po Občini Domžale in njeni okolici ter Vodnik po regionalnih pešpoteh v Ljubljanski urbani regiji, za katerega se pripravlja tudi ponatis.
Razstava Jože Plečnik v Domžalah in okolici
Publikacija in razstava Jože Plečnik v Domžalah in okolici nadaljuje pot po osnovnih šolah v naši občini. Trenutno si jo lahko ogledujejo učenci Osnovne šole Domžale.
Vera Vojska
RADOMLJE
trgovina 01/7 22 72 33 delavnica 01/722 70 94
DOMŽALE
stran
6
Novi predsednik simpatizerjev ZB NOB v Krajevni organizaciji Dragomelj-Pšata
Alojz Podobnik
Alojz Podobnik s Pšate je nasledil svojega predhodnika Petra Kosa iz Dragomlja. Borčevskega duha je podedoval po svojem pokojnem istoimenskem očetu in je nosilec prapora že blizu dvajset let. Borci so mu novo funkcijo ponudili in z veseljem jo je sprejel. Praporščak bo ostal še naprej, kot oralec ledine pa bo delal na področju simpatizer-stva s pridobitvami naše revolucije, seveda tistimi pozitivnimi.
Moj sogovornik ima stalno prebivališče na Pšati, trenutno pa živi v Štepanjskem naselju v Ljubljani, v lastniškem stanovanju svoje partnerice Joži. Vseeno je pripravljen nadaljevati funkcijo praporščaka. Ima redno službo in dela kot ključavničar v Tosinu na Letališki ulici v Ljubljani. S ponosom pove, da sta s partnerico oba folklorista, in če najdeta čas, se udeležita tudi pohodništva. Lani je bil Alojz na dražgoškem pohodu. Udeležencev je bilo več kot šeststo. Letos je bil zadržan in se ga ni udeležil. Alojz je bil sedem let poveljnik PGD Pšata-Dragomelj in sodnik gasilskošportnih disciplin. Rad mi je odgovoril na zastavljena vprašanja.
Privrženost ZB NOB ste podedovali po pokojnih starših. Oče Lojze je bil od 1. maja 1943 na Pohorju, mama Ivanka pa izseljena v taborišče Auschwitz. Kako danes, ko se rojevajo razne govorice o dražgoški bitki, gledate na NOB? Tudi nekatere druge so NOB bolj ali manj nenaklonjene. Ali menite, da je vso zadevo z današnjega zornega kota sploh možno pravično ovrednotiti?
Imam svoje mnenje o NOB in me glede tega ne morejo omajati nobene govorice. Sploh ne dvomim v ta zgodovinski dogodek. Na to gledam na enak način na kot v mlajših letih, ker sem odraščal v takem duhu. Ne morem in od mene bi bilo nepošteno, da bi zanikal, da niso bile pri tem zgodovinskem dogodku storjene kakšen taktične napake. V Dražgoški bitki se je izkazal srčni boj partizanskih borcev in domačinov, ki so se borili za svoje domove. Menim, da je bila ta bitka ena največjih med NOB na Gorenjskem, Poljanska vstaja pa najbolj množična na Slovenskem. Okupator je z zverinskim pobijanjem nedolžnih domačinov, ropanjem in požiganjem pokazal svojo barbarsko kulturo. Bila je do tedaj največja odporniška bitka v nemškem rajhu - legenda, ki je zanetila plamen upora sredi okupirane Evrope. Dražgoška bitka je ena izmed izredno pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini in priča boja za obstanek slovenskega naroda v lepem podalpskem prostoru. Zato je prav, da se spomnimo in si prikličemo v spomin trd boj dražgoških domačinov in borcev Cankarjevega bataljona za preživetje.
Partizanstvo je v svoji osnovi, ko je nudilo odpor proti okupatorju, prav gotovo vredno pozdrava. Na Slovenskem smo hoteli biti gospodar na svoji zemlji, podobnega, če ne enakega mnenja je bil tudi pokojni nadškof, dr. Franc Perko. Kasneje so komunisti zlorabili sicer pravični partizanski boj v oblastne namene in dogajale so se prav nič zavidljive in pričakovane ali nedejavne reči. Kaj bi rekli glede tega?
Partizanstvo podpiram od rane mladosti. Poslušal sem prigode in zgodbe ter še danes verjamem, da niso izmišljene. Sem namreč sin partizana, ki se je boril na Pohorju. Od doma je 1. maja 1943 odšel oborožen v smeri Štajerske, kjer so se grupirali v enoto, ki je nadomestila postreljene borce v bitki na Osankarici. Sem tudi sin matere, pri kateri so imeli njihovo domačijo od začetka vojne za javko. Leta 1944 so bili izdani in skupaj z njeno materjo sta bili izseljeni. Najprej v Begunje, nato v Auschwitz v Nemčijo. Oče je bil v prvih letih po vojni tajnik v krajevnem odboru, zatem je bil praporščak. Po njegovi smrti leta 1988 so mi borci iz krajevnega odbora ponudili, da bi jaz nadaljeval očetovo delo. Z veseljem in z vso odgovornostjo sem ponujeno sprejel in to opravljam še danes. Če ne bi bilo partizanstva, ne bi bilo samostojne Slovenije. V štiriletnem partizanskem bojevanju je bilo veliko človeških žrtev - vseh partizanskih je bilo okoli osemindvajset tisoč. Padli so v borbi, umrli zaradi ran in iz drugih razlogov. Tolikšno število žrtev je bila predvsem posledica velike tehnične premoči okupatorskih sil, zlasti v vseh vrstah
orožja ter v razvitosti mreže obveščevalnih zaupnikov in operativcev po Sloveniji. Največ žrtev je bilo v bojih z okupatorskimi silami v Ljubljanski pokrajini. Čez Ljubljansko pokrajino sta, poleg manjših, zdivjali tudi dve veliki sovražni ofenzivi - italijanska in nemška, v katerih je sodelovalo do osemdeset tisoč vojakov. Več manjših ali večjih sovražnih ofenziv, ki so partizanski vojski povzročile ogromne žrtve, so utrpeli tudi na Štajerskem, Koroškem ter na Primorskem in Gorenjskem.
Razumljivo je tudi, da število vseh žrtev ni bilo nujno. Res pa je, da se pogoji partizanskega življenja, okoliščine, v katerih so se partizani bojevali, njihova oborožitev, oprema ter način bojevanja ne morejo primerjati s katerokoli redno vojsko oziroma s tisto, ki ima zagotovljeno zaledje in redno oskrbo. Zaradi težkih življenjskih razmer in vsakodnevnih naporov, nočnih pohodov in bojev je marsikateri partizan omagal, umrl ali zmrznil v snegu. Veliko partizanov je padlo zaradi izdajstva in sovražnikovih presenečenj, zlasti v začetnem boju. Zaradi izdajstva, neizkušenosti in neupoštevanja pravil partizanskega bojevanja so se zgodili zelo tragični primeri uničenih bojnih skupin ali enot. V celoti je padel Pohorski bataljon na Osankarici, velik del Cankarjeve brigade na Ja-vorovici, bataljon Prešernove brigade na Pokljuki, tu v bližini poznamo Oklo in še drugi. Vsi ti in podobni primeri so zahtevali velike žrtve, vendar so bili vsi padli in umrli partizani obenem zgled junaštva in predanosti boju za svobodo domovine za vse čase.
Vrednote NOB želite ohranjati kot simpatizerji, kar ni nič narobe. Kako boste kot predsednik na terenu to uresničevali?
Sem mnenja, da na vasi živimo pošteni ljudje in smo za snov izvedeli preko šole oziroma od svojih staršev. Miselnost današnjega časa me ne more omajati. Mislim s svojo glavo. NOB je del naše zgodovine in je ne moreš spreminjati in dovoliti, da bi šla v pozabo.
S temi mojimi mislimi bi apeliral na sokrajane Dragomlja in Pšata, da se mi kot simpatizerji pridružijo in da skupaj zaorjemo ledino mlajše generacije, da oživimo delo, ki so nam ga zapustili bodisi že pokojni ali pa še živeči borci in aktivisti NOB.
Naj najprej povem, da so vsi moji sorodniki, tako po očetovi strani, eden očetovih bratov je bil celo ranjen, kakor po mamini strani, po svojih močeh delali za NOB, pa nihče ni bil komunist. Vaše mnenje je, da če ne bi bilo partizanstva, ne bi bilo samostojne Slovenije. Zakaj do osamosvojitve ni prišlo že leta 1945? Ne želim se ograjevati, toda vprašanje bi rad pustil odprto in počakal, kako se bo stvar odvijala.
Za danes pa se vam zahvaljujem za pogovor in vam čestitam za pogum, saj boste morali v nakazani smeri le zaorati v ledino. Uspešno torej!
Ivan Kepic
w
udeležila tudi podžupanja, Andreja Jarc Pogačniki p
Zdravo športno društvo TVD Partizan Domžale ob dnevu žena
Večeri, polni zadovoljstva, veselja in prijetnega druženja ter skrbi za zdravo telo
Ena od (tradicij, ki imajo svoje mesto v Športnem društvu TVD Partizan Domžale in se je vsako leto znova veselijo tako njihova dekleta kot organizatorji, je prijetno srečanje ob 8. marcu, dnevu žena, ki ga pripravijo po končani uri vadbe, na kateri se vsak ponedeljek zvečer, v telovadnici Osnovne šole Domžale, zbere več kot petdeset mladih in starejših deklet.
podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, ki je prisotne za njihovo redno vadbo pohvalila in jim čestitala ob dnevu žena, in častna članica Ela Košir, so prejela nagelj-ček ter voščilo ob dnevu žena, nato pa so članice TVD Partizan, katerim so se pridružile tudi rekreativke z
a«
Letos so se članice TVD Partizan, ki pod vodstvom Anice Črne redno vadijo in tako skr-bij o za svoje zdravo telo, zbrale 10. marca ter najprej prisluhnile mode-ratorju prijetnega večera, Primožu Košaku, ki je spretno vodil program ter med njim opozarjal tudi na najpomembnejše akcije društva. To ima v naši občini resnično dolgoletno tradicijo, v zadnjem času pa si je pridobilo tudi naslov Zdravo društvo. Čestitke je tokrat izrekel Janez Bizjak, predsednik društva, ki se je ob tej priložnosti spomnil tudi življenjskega jubileja ter pomembnega priznanja za delo na področju športa in rekreacije, ki ga je dobil g. Franc Košak. Veliko prijaznih besed, čestitk, iskrenega aplavza svojih članic ter šopka cvetja pa je bila ob življenjskem jubileju deležna tudi vaditeljica Anica Črne. Nato so pod vodstvom Bebe Korošec nastopile trebušne plesalke s plesom z lučkami, kasneje pa s klasičnim trebušnim plesom ter navdušile vse zbrane članice. Sledil je nastop citrarja Tomaža Plahutnika, ki so mu dekleta pritegnila v slovenski ljudski pesmi. Vsa dekleta, med njimi sta bili tudi
Mm
i
^i i'
Janez Bizjak, predsednik društva z vaditeljico Anico Černe
drugih vadbenih ur, razrezale veliko torto, darilo Domžalskih Novic in Bojana Beštra. Manjkalo ni niti okusnih krofov, piškotov, pomaranč, jabolk in pijače, predvsem pa prijetnega klepeta skoraj sto udeleženk, ki so bile tudi letos navdušene nad pozornostjo vodstva ŠD TVD Partizan Domžale, ki podobno tradicionalno presenečenje pripravlja tudi ob materinskem dnevu. TVD Partizan Domžale se za pomoč iskreno zahvaljuje naslednjim sponzorjem in donatorjem: Občini Domžale, Bojanu Beštru, Domžalske Novice, Slaščičarni Razpotnik Domžale, ^Gostinskemu podjetju Trojane ter OŠ Domžale in ravnateljici, mag. Jožici Polanc. Hvala tudi izvajalcem kulturnega programa: trebušnim plesalkam ge. Bebe Korošec ter citrarju Tomažu Plahutniku.
Vera
Naj nagelj na Limbarski gori še dolgo cveti
Dvajset let uspešne prireditve
Ob dvajseti jubilejni prireditvi Pohod po nagelj na Limbarsko goro je Društvo krajanov Limbarska
Občni zbor mladine v PGD Domžale - mesto
V soboto, 1. marca 2008, smo imeli v PGD Domžale - mesto občni zbor mladine. Udeležili so se ga tudi člani mladine iz pobratenega društva PGD Dekani. Iz poročila je bilo razvidno, da je naša mladina uspešno sodelovala na veliko gasilskih tekmovanjih in z nekaterih prinesla tudi pokale, saj so se uvrstili med prve tri ekipe. To jim je služilo kot velika motivacija za naslednja tekmovanja. Ekipa mladincev je v lanskem letu sodelovala na memorialnem tekmovanju v Koprivnici v sosednji Hrvaški. Nekaj članov mladine je za svoje uspešno delo in sodelova-
nje na tekmovanjih prejelo društvena odlikovanja.
Vsa društvena mladina je bila najbolj zadovoljna z izletom v Gardaland, kamor smo jih odpeljali za nagrado za ves njihov trud. V letošnjem letu bodo še nadgrajevali svoje gasilsko znanje in sodelovali na raznih tekmovanjih ter se tako spopadali z novimi izzivi. Seveda jim vsi v društvu stojimo ob strani ter jih spodbujamo pri njihovem delu, saj je mladina naša prihodnost.
za PGD Domžale - mesto Sonja Pavlišič
gora izdalo zbornik Naj nagelj na Limbarski gori še dolgo cveti, v katerem je avtorica Francka TOMAN zbrala in uredila pregled na vse dosedanje prireditve, ki tako dobivajo tudi pomemben pisni dokument, ki jih ohranja za zgodovino.
Najbrž se marsikdo od bralcev in bralk spomni, da je bila prva prireditev v letu 1987. Prvi organizator je bilo Športno društvo Krašnja ter njihov dolgoletni predsednik Marjan Štrukelj, ki je svoja dekleta povabil na Limbarsko goro ter jim podelil nagelj, simbol ljubezni, prijateljstva in slovenskega naroda. Ime je prireditev dobila v letu 1989 in od tedaj ob pomoči različnih organizatorjev postala nepogrešljiv del praznovanja 8. marca in materinskega dne v tem delu nekdanje skupne občine. Ob sprehajanju od leta do leta, od utrinka do utrinka, od strani do strani, z veseljem ugotovimo, da je bil prav Slamnik oziroma prejšnji Občinski poročevalec eno od glasil, ki je o prireditvi največkrat pisalo, zlasti ob njenih začetkih, prijazni pa so tudi spomini na vrsto sogovornic, ki so tako našle mesto na straneh našega časopisa.
Iskrene čestitke izdajateljem, Društvu krajanov Limbarska gora, še posebej pa gospe Francki Toman, ki na tak način ohranja delček naše skupne zgodovine in zagotavlja, da bo nagelj na Limbarski gori še dolgo cvetel.
Vera
Krajevni odbor borcev za vrednote NOB Dob-Krtina
Občni zbor in prijetno praznovanje dneva žena
Prvi meseci v letu za številna društva, ki jih tudi v KS Dob ne manjka, pomenijo priložnost za organizacijo in izvedbo letnih občnih zborov, ki je v marsikaterem društvu tudi priložnost za prijetno srečanje in praznovanje.
Vodstvo Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina se je odločilo, da občni zbor poveže s prijetnim druženjem ob dnevu žena. Več kot polovica članov je zato najprej prisluhnila poročilu Vlada Cerarja, predsednika krajevne organizacije, ki je predstavil številne aktivnosti, opravljene v letu 2007, med katerimi je posebej izpostavil skrb za sočloveka in ohranjanje tradicij, skrb za spominska obeležja in spomenike ter sodelovanje z občinskim združenjem. Zahvalil se je KS Dob in Krtina za finančno pomoč in ob koncu ugotovil, da se je organizacija v letu 2007 okrepila s člani, ki želijo sodelovati v ohranjanju vrednot NOB. Zbrani so se z minuto molka spomnili umrlih članov Jerce Orehek in Jožeta Hribarja, nato pa je delovna predsednica Vera Vojska povabila k besedi Marico Klemen,
Tajnica Marica Klemen in blagajničarka Marta Gregorčič
dolgoletno tajnico organizacije, svoje poročilo je podala Marta Gregorčič, prizadevna blagajničarka, Aleksander Rihtar pa je predstavil poročilo Nadzornega odbora. V razpravi je bilo največ besed namenjenih članstvu v organizaciji in programu za leto 2008, v katerem bodo tradicionalne prireditve, sledilo pa je prijetno srečanje ob dnevu žena. Predsednik je skupaj s sodelavci čestital vsem ženam ob njihovem prazniku ter jim zaželel, da bi tudi v prihodnje pomembno prispevale k uspešnosti organizacije, manjkalo pa ni niti dobrih želja za zdravo in prijetno življenje.
V. Vojska
Špela Močnik je za dan žena od Peča in Pikca dobila veliiiko presenečenje
Mislila je že, da bo - po domače -»zvisela«, ker je bil letošnji praznik v soboto, torej na dan, ko Hitova Budilka ne prebuja poslušalcev. A se to ni zgodilo. Ves teden je klicala poslušalke in jim podarjala cel dan razvajanja v okviru akcije radia Hit »Za 8. marec 8 ur razvajanja za 8 poslušalk« in bila ob tem seveda prepričana, da prav ona letos ne bo deležna ničesar. A njena jutranja kolega sta vedno polna presenečenj in tudi tokrat sta poskrbela za nežnejši del ekipe tako, kot se spodobi. Špelo Močnik sta pod pretvezo, da jo peljeta na razvajanje, odpeljala v Trzin, v salon Avto Debevc, kjer jo je že čakal novi Golf plus 1.9 tdi!
Špela je ostala brez besed. Najprej je bila presenečena zaradi zelo pozornih jutranjih kolegov in potem še zaradi darila ... »Avta le ne dobi vsaka za dan žena,« je bila presrečna Špela. Takoj je preverila, ali bo v avto lahko brez težav »stlačila« svoje smuči, a jo je Pečo zbadal, da je v prtljažniku dovolj prostora za otroški voziček in zadaj v avtu za dva otroška sedeža ... Špela se je vsemu temu le smejala in na koncu obljubila, da res ne bo več zamujala, saj ji na avtu med drugim piše: »Nikoli ne zamudim, ker s VW hitim«.
No, Pečo in Pikec sta vse skupaj komentirala takole: »Izbrala sva Golf plus. To je že malce bolj resen avto, večji od prejšnjega, to pa zato, ker je Špela zdaj v svojem lastnem gnezdecu in predvsem upava, da se bo tudi malce zresnila . Kdo ve, mogoče pa se jima bo s Tomijem kmalu pridružil v stanovanju še tretji član? No, midva sva poskrbela, da bo v novem avtu dovolj prostora za vse.«
Mirjam Foto: Marko Ocepek
Akademska slikarka Vera Terstenjak s Petro Prašni- Številni prisotni na slovesnem odprtju letošnje razstave plakatov miru, katere pokrovitelj je Lions klub kar, eno od treh zmagovalk letošnjega Plakata miru Domžale
Pod pokroviteljstvom Lions kluba Domžale razstava v Knjižnici Domžale
Mir povsod po svetu
Lions club International je humanitarna organizacija, ki s svojimi projekti pomaga pomoči potrebnim in je tudi podpisnica ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Deluje v sto triindevetdeseth državah sveta. Del tega velikega svetovnega združenja je tudi Lions klub Domžale, ki poleg številnih drugih aktivnosti vsako leto sodeluje tudi v projektu Plakat miru.
Projekt je namenjen ustvarjanju otrok, starih od 11 do 13 let, ki rišejo, barvajo in razmišljajo o miru. Pri tem jim pomaga ustvarjalka in mentorica, akademska slikarka Vera Terstenjak, tudi članica Lions kluba Domžale, ki vsako leto prevzame pokroviteljstvo nad projektom. Prav mladi domžalski slikarji in slikarke so doslej prejeli že
vrsto nagrad za svoja dela, v lanskem letu pa je bil prav domžalski plakat miru najboljši, kar je bilo veliko priznanje in spodbuda mladim ustvarjalcem.
Letošnjega, že 20. mednarodnega natečaja Plakat miru, ki je potekal pod naslovom Mir povsod po svetu, se je udeležilo trinajst avtorjev, ki so pokazali veliko zrelost za svoja leta in izdelali vsebinsko polne plakate. Ti so vsak po svoje izpričevali, kakšen svet si želijo mladi ustvarjalci. Pri slikanju niso tekmovali, temveč so širili zavedanje o pomenu miru in si prizadevali v slikarski obliki prikazati svoje občutenje miru, ki ga najpogosteje povezujejo z ljubeznijo, prijateljstvom, sožitjem, naravo in dobroto. Ob tem so se zavedali, da je mir vrednota, ki jo je potrebno negovati in širiti po vsem našem planetu ter se zavedati, da mora
biti mir v nas samih, saj ga bomo le tako lahko širili v druga okolja: Mir v nas, mir na svetu! Glede na visoko kvaliteto letošnjih plakatov miru ni nič nenavadnega, da je v imenu Lions clubs International lionka Vera Terstenjak podelila kar tri prve nagrade, ki so jih dobile Petra Prašnikar, Anja Kardum in Nina Ramšak. Čestitamo! Ob nagradah najboljšim so vsi ustvarjalci prejeli plakete, Lions klub Domžale pa jim je poklonil še platno, na katerem bodo lahko ustvarjali tudi v prihodnje.
V kulturnem programu je sodeloval Godalni orkester Glasbene šole Domžale Anastazija Strings s Hendlovim concertinom in s filmsko glasbo iz filma Pirati s Karibov, rdeča nit prijetnega srečanja pa je bilo tudi sporočilo dr. Janeza Drnovška: »Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel?! Res je. Dobrota. Dobrota? Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro!«
Plakate miru, katerih izkupiček je namenjen pomoči potrebnim, lahko kupite tudi v Lions klubu Domžale.
Vera Vojska
Žongliranje od sedaj tudi na domžalskem koncu
Naslednja številka Slamnika bo izšla 11. aprila 2008, rok za oddajo prispevkov je 1. april 2008.
Žonglerje ste običajno videli v cirkusu ali kje v morskih krajih na ulici, kmalu pa nas boste lahko opazili tudi na domžalskem koncu. Še več, lahko se nam boste tudi pridružili.
Sredi februarja je bilo z namenom promoviranja in razvijanja žongler-skih spretnosti ustanovljeno Društvo Žongler, ki ima sedež na Viru. V torek, 4. marca, smo začeli tudi z uradnimi treningi, ki potekajo vsak torek zvečer.
Žonglerstvo vsebuje nekaj eksotičnega, je poseben, čudovit in skrivnosten svet. Ponuja možnost, da bi spoznali in razvijali lastne ustvarjalne spretnosti in jih prikazovali ostalim, ki jih žonglerstvo privlači. Nadomešča tudi športno vzgojo v nekaj tisoč šolah po Evropi. Eksperimentalne skupine so namreč pokazale, da so otroci, ki se ukvarjajo z žonglerstvom, kazali manjšo stopnjo agresivnosti, povečan občutek za družabnost in medsebojno sodelovanje, večjo sposobnost koncentracije, boljše rezultate pri učenju, izboljšano ravnotežje in povečano koordinacijo.
Žongliranje pa ni namenjeno samo otrokom. Tudi odrasli se lahko na-
učite žongliranja in vseh veščin, ki spadajo zraven. Žongliranje pravzaprav ni težko. Dokaj hitro dosežemo lepe rezultate in ni večjega zadovoljstva, kot takrat, ko osvojimo določen trik. Žongliramo lahko z mnogimi predmeti, vendar je na začetku dobro, da imamo prave žon-glerske artikle.
Člani Društva Žongler treniramo vsak torek zvečer, ob 20. uri, v dvorani Delavskega doma na Viru, kjer se nam lahko tudi Vi pridružite. Jeseni bomo organizirali tudi šolo žongliranja, do takrat pa se lahko veliko naučite tudi na naših treningih. Poleg žongliranja z žogicami, keglji, obroči, diabolom in še s čim, se boste lahko učili tudi vožnje z monokolesom. Vsi lepo vabljeni!
Predsednik Društva Žongler, Matjaž Gerčar
wellness connection
Pozdravljeni,
navdušenci
rekreacije!
V februarju smo s pomočjo lepega vremena organizirali pohod na Slavnik. Premagali smo petsto metrov nadmorske višine, kar nam je skupaj s postanki vzelo dve uri in pol hoda. Udeležili se bomo tudi tradicionalnega pohoda Po nagelj na Limbarsko goro, ki bo 9. marca. V mesecu aprilu pa se bomo počasi že odpravili na kolesa.
Na naši spletni strani www.srk-do-mzale.com lahko spremljate aktivnosti, ki jih pripravljamo, hkrati pa tudi pregled že opravljenih aktivnosti.
ŠRK Domžale
P Hat es (mala, velika žoga, elastični trak)
skupinske vadbe (ies mills) male mišice (3-6 tet) vadba za seniorje vadba za nosečnice frtnes z osebnimi treneiji klasična, športna masaža tajske masaže športne terapije poStrehabTlitacija poškodb (hrbtenica, koleno) sončni studio kozmetika za solarij prehran ski dodatki plesna šola Bolero najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki)
Breznikova 17T1230 Domžale tel.: 01/72^27-27, e-pošta: info@otel*si
*
tu ■A
O»»*®,

#
JI <
m ar
4
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacij ski čas:
Ponedeljek od 13, -18, ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13, - 18. ure
Četrtek od 13, -18, ure
Petek od 9.-12. ure
ffl
30. marec 2008 - tradicionalno srečanje invalidov v Hali komunalnega centra Domžale
Vsak je deležen prijaznega strokovnega nasveta in pomoči
Medobčinsko društvo invalidov Domžale združuje več kot dva tisoč dvesto članov in članic z območja vseh petih občin nekdanje skupne občine. Ker je največ članov prav z območja Občine Domžale, sem Vido Perne, predsednico Medobčinskega društva invalidov Domžale, zaprosila za predstavitev dejavnosti, hkrati pa tudi za nekaj besed v zvezi s tradicionalnim srečanjem invalidov, ki bo konec marca v Domžalah.
Delovanje Medobčinskega društva invalidov Domžale je za vse člane in članice neprecenljive vrednosti, saj omogoča navezovanje socialnih stikov preko različnih kulturnih in športnih ter družabnih aktivnosti, hkrati pa zagotavlja invalidom možnost in priložnost izbire različnih programov, ki jim pomagajo pri njihovi invalidnosti in vključevanju v življenje in delo. Pred kratkim ste na občnem zboru sprejeli nov program.
Tako je, program obsega zelo različna in obširna področja, ki jih skušamo ob pomoči poverjenikov na terenu čim bolj uresničiti. Ob tem posebno skrb namenjamo solidarnosti, obveščenosti o društvenih dejavnostih, pomoči invalidom ter predvsem omogočamo iskrene in tople stike med invalidi. Naš program ima pet sklopov in trudimo se, da bi uresničili vse.
Morda nekaj besed o prvem programu.
Program vključuje prvo osebno in socialno pomoč ter informiranje članov o pravicah, svetovanje o posameznih primerih ter nudenje laične psihološke pomoči članom, ki so se iz različnih vzrokov (smrt, bolezen, socialne stiske) znašli v duševni stiski.
Pomoč pri ohranjanju zdravja ...
Ta je pomembna predvsem po težkih operativnih posegih ali nastanku invalidnosti, program pa obsega strokovno vodeno telovadbo za ohranjanje telesne in psihične kondicije, pomoč pri vključevanju težkih invalidov v zdraviliške terapije ter redna okrevanja.
Šport in rekreacija sta pomembna tudi za invalide.
Ta program je namenjen posebnim skupinam invalidov. Z njim skušamo doseči telesno kondicijo in ohranitev zdravja, pomembna pa je tudi krepitev medsebojnih vezi in občutka vključenosti v društvo. Poleg vrste rekreacijskih oblik (štirikrat tedensko) naši člani uspešno šahirajo, ba-linajo, streljajo z zračnim orožjem, igrajo pikado in drugo.
Krepitev ročnih spretnosti
Krepimo skrb za vzpodbujanje integracije v kulturno in družabno življenje, zato pripravljamo programe za ročne spretnosti. Izdelke razstavljamo in tako predstavljamo svojo dejavnost tudi navzven. Tovrstne delavnice so zdravilo za telo in dušo.
Veliko k pestrosti prispevajo tudi novi prostori.
Res je, omogočajo nam, da povečujemo dejavnost društva, tako glede
Vida Perne predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale
števila oblik kot števila vključenih članov. Vsak je ob obisku deležen prijaznega strokovnega nasveta in tudi pomoči, če je ta le možna. Vabimo vse, da se nam pridružijo v naših prostorih na Ljubljanski cesti 106, vsako sredo, od 15. do 17. ure, in ob petkih, od 9. do 11. ure.
Veliko o vaši dejavnosti, zlasti na področju težkih invalidov, povedo tudi številke.
V letu 2007 smo ob življenjskih jubilejih (nad 80 let) obiskali, čestitali in obdarovali več kot petdeset invalidov, ob novem letu so naši poverjeniki obiskali tristo sedeminšestdeset ostarelih, težkih in finančno ogroženih invalidov, skupaj smo v ta namen porabili blizu 4.000 evrov. Kar dvesto sedemintridesetim invalidom smo omogočili brezplačni obisk tradicionalnega srečanja. Poskrbeli smo za osebno pomoč in pridobitev statusa zainteresiranim članom ter poslali kar nekaj naših članov na izobraževanje s področja zaposlovanja, sociale in zakonodaje. Sproti obravnavamo prošnje invalidov, katerih status se slabša in v ta namen je pristojna komisija odobrila sedemintrideset finančnih pomoči v vrednosti 2480 evrov. V preventivnih pregledih RR, P, KS, Hol, TG in Kg sodeluje skoraj štiristo naših članov, okrevanja v Termah Topolščica se je udeležilo osemintrideset težkih invalidov in trinajst njihovih bližnjih. Maksimalno smo izkoristili razpoložljive kapacitete objektov ZDIS, ki jih je koristilo več kot petsto invalidov in njihovih svojcev, pripravili smo izlete in druge aktivnosti. Za izvajanje socialnih programov smo porabili blizu 15.000 evrov.
Še povabilo na tradicionalno srečanje ...
30. marca 2008 bomo v Hali komunalnega centra v Domžalah invalidi praznovali. V Galeriji Domžale bomo pripravili razstavo ročnih del, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: Godba Domžale, pevec Martin Perovič, ansambla Prosen in Veseljaki (INCE Mengeš), pevke Foxy teens in Tanja Žagar ter Tone Fornezzi - TOF z gosti. Program bo povezovala Maja Mušič, v družabnem delu pa bo za razvedrilo igral ansambel Javor. Pridite in preživite prijeten dan z nami!
Hvala za pogovor. Vera Vojska
NVO SKLAD: Nove
•i v	j •	p	•	•
priložnosti za financiranje projektov društev in zasebnih zavodov
Nevladne organizacije, med katere spadajo tudi društva in zasebni zavodi, postajajo vse pomembnejše gonilo razvoja družbe. Ta miselnost prihaja k nam z Norveške, ki je svetovni prvak v
prostovoljnem delu. In prav Norvežani so se skupaj z Islandci in Lihtenštajnčani odločili podpreti dejavnost NVO v Sloveniji.
Rezultat meddržavnega sodelovanja je razpis Sklada za NVO, ki
omogoča projektno financiranje društev in drugih nevladnih organizacij. Podpirajo se naslednja področja delovanja: varstvo okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja, ohranjanje evropske kulturne dediščine, razvoj človeških virov ter zdravstvo in otroško varstvo. Prijavljeni projekti lahko trajajo od enega leto do leta in pol, višina donacije znaša med 10.000 in 50.000 €. Rok za prijavo
je 2. april 2008. Tisti, ki želite biti
na svojem področju še dejavnejši s konkretnimi projekti, ne zamudite te priložnosti. Razpisno dokumentacijo in več informacij dobite na spletnih straneh Regionalnega centra za okolje: http://www.rec-lj.si/projekti/eea/razpisna1 .htm, lahko pa se obrnete tudi na Center za razvoj Litija www.razvoj.si.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
8
Izvolili novega predsednika SOPO
V ponedeljek, 10. marca 2008, je potekala seja Severno-osrednje-slovenskega pokrajinskega odbora LDS - Liberalne demokracije Slovenije, ki združuje občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Mengeš, Komenda, Kamnik, Medvode, Moravče, Litija, Lukovica, Trzin, Šmartno pri Litiji in Vodice.
LDS
ILIBliUUNLA OtlWOKIUICIIA VÜMTHIJI
Po uvodnem nagovoru dotedanjega predsednika Tonija Dragarja, predsednika OO LDS Domžale, člana sveta stranke LDS, hrati pa tudi župana občine Domžale in svetnika v Državnem svetu RS, je sledil kratek povzetek mandata odbora SOPO. Odbor je bil ustanovljen leta 2006 in
se je sestajal na sejah, ki so jih redno obiskovali tudi višji predstavniki stranke, npr. Katarina Kresal, predsednica LDS in Dorian Maršič, generalni sekretar LDS. V nadaljevanju so volili novega predsednika odbora SOPO. Za predsednika SOPA je bil izvoljen Peter Gubanc, član OO LDS Mengeš, za sekretarja pa Marijan Mlakar, član OO LDS Medvode. Na kratko sta predstavila svoj program in delo, ki ga bosta izvajala kot predsednik in sekretar SOPA. Pod točko razno je Dorian Marišič predstavil aktivnosti stranke, predvsem o aktualni situaciji in o pripravah na bližajočih se volitvah. Novemu predsedniku čestitamo in mu želimo veliko delovnih uspehov.
OO LDS Domžale
Pet minut demokracije
Liberalna akademija je predstavila slovensko in angleško varianto knjige: Pet minut demokracije - Podoba Slovenije po letu 2004 (Five minutes of Democracy - The Image of Slovenia After 2004). Svoje zapise je prispevalo 25 avtoric in avtorjev: mag. Mojca Drčar Murko, dr. Spomenka Hribar, dr. Jože Pirjevec, dr. Božo Repe, dr. Rudi Rizman, dr. Niko Toš, dr. Darko Štrajn, dr. Bogomir Kovač, Katarina Kresal, dr. Jožef Kunič, Jelko Kacin, dr. Boris Vezjak, dr. Vlado Miheljak, Blaž Zgaga, dr. Marjan Šimenc, dr. Zdenko Kodelja, dr. Janez Kolenc, dr. Srečo Dragoš, dr. Dušan Plut, mag. Božidar Flajšman, dr. Boris Kryštufek, Majda Širca, dr. Roman Lavtar, dr. Bojan Potočnik in mag. Becir Kečanovic. To so poznavalci
in strokovnjaki, ki se raziskovalno, znanstveno ali publicistično ukvarjajo z določenimi področji. V tem smislu so v knjigi objavljena besedila, ki se osredotočajo na teorijo liberalne in politične misli, teorijo demokracije, zgodovino, notranjo in zunanjo politiko, človekove pravice, javno mnenje, medije, šolstvo in univerzo, kulturo in religijo, ekologijo in javno upravo, varnostne in policijske dileme. Avtorji ugotavljajo, da je slovenska demokracija po državnozborskih volitvah leta 2004 skrenila v dolgotrajnejše procese omejevanja demokracije, zaradi katerih se bodo učna leta nepričakovano podaljšala, to pa bo vplivalo tudi na že dosežene demokratične standarde.
LDS
V mLD sadimo prihodnost
Na pobudo prekmurskega pokrajinskega odbora, bomo v MLD 22. aprila po vsej Sloveniji obeležili dan Zemlje.
• LD
Ml AOjt LISrMLhA rFWSKHACllA
Lokalni odbori bodo ob spremljajočih aktivnostih sadili drevesa, da bi družbo in politiko opozorili na potrebo po trajnostno naravnanem razvoju Slovenije. V MLD se zavedamo, da obstoječ
odnos človeka do okolja ni korekten, zadolžujemo pa se pri tistih ljudeh, ki prihajajo za nami. Zato pozivamo članice in člane, da se nam pridružite in v svojem lokalnem odboru organizirate potrebne aktivnosti. Posadimo drevo in začrtajmo drugačno prihodnost! Vsi tisti, ki bi radi sodelovali v akciji, me brez zadržkov kontaktirajte na 041/652982 in dogovorili se bomo o konkretnih zadevah v zvezi z organizacijo dogodka.
Dejan Savič sekretar za okoljsko politiko
Ali bo JKP Prodnik vrnil denar?
Mnogim bralcem Slamnika znana zgodba o dva- ali celo trikrat plačanih položnicah za dobavo vode, odvoza smeti in pri nekaterih tudi ogrevanja več kot osemstotih lastnikov stanovanj v Domžalah in Mengšu, je
končno dobila sodni epilog. Več občanov je v zadnjih dneh prejelo sodne odločbe, s katerimi so se pravnomočno končali pravdni postopki, ki jih je začel JKP Prodnik.
V večini primerov je šlo za tož-bene zahtevke, ki so temeljili na prepričanju JKP Prodnik, da so lastniki stanovanj v večstanovanj-skih hišah dolžni plačati stroške vode, kanalščine in odvoza smeti, kljub temu, da so te iste stroške že poravnali takratnemu upravitelju, ki je šel v stečaj. Stališče JKP Prodnik se je po več letih pravdanja izkazalo za napačno, saj sodišče ni ugotovilo pogodbenega razmerja med JKP Prodnik in posamičnimi lastniki stanovanj. Zgodba se je za tiste lastnike stanovanj, ki so se podali na pot pravde, srečno končala, za veliko število lastnikov stanovanj pa se trnova pot pravda-nja očitno šele začenja. Zakaj gre? Kar nekaj lastnikov stanovanj naj bi se z JKP Prodnik dogovorilo, da bo poravnalo obveznosti, ki naj bi jih bili dolžni, pri čemer pa naj bi se dogovorili, da jim bo slednji vrnil plačila, če se bo izkazalo, da dejansko niso bili ničesar dolžni. Ker se je sedaj izkazalo, da lastniki stanovanj niso bili ničesar dolžni, se postavlja vprašanje, kako bo ravnal JKP Prodnik. O vrnitvi neopravičeno prejetega denarja s strani JKP Prodnik ni ne duha ne sluha. Človek bi utemeljeno pričakoval, da bo JKP Prodnik, kot javno podjetje v lasti več občin, spoštovalo zakonodajo in temeljna načela obligacijskega prava ter neopravičeno prejeti denar vrnilo. Slednje namreč izhaja iz temeljnega načela obligacijskega prava
o dolžnosti izpolnitve obveznosti. Načelo pacta sunt servanda pove, da so pogodbene stranke dolžne izvršiti obveznosti, ki so jih sprejele. Gre tudi za moralno načelo pogodbene discipline, h kateremu so zavezani vsi subjekti, ki sodelujejo v civilnih dogovorih. Po načelu dolžnosti izpolnitve obveznosti stranka v civilnem razmerju nima pravice zavlačevati svojih obveznosti zato, da bi pridobila ugodnejši položaj. To pomeni, da JKP Prodnik ne sme odlašati s plačilom svojih obveznosti zato, ker je utemeljeno pričakovati, da nekatere osebe ne bodo zahtevale nazaj denarja oziroma se ne bodo podale na pot pravde, da bi dobile nazaj svoj denar.
Glede na navedeno se postavljajo vprašanja, ki terjajo javni odgovor, in sicer:
Ali bo JKP Prodnik vrnil denar vsem, ki so do tega upravičeni? Ali bo JKP Prodnik sam pozval upravičence, da jim posredujejo podatke, na podlagi katerih bo lahko vrnil denar? Kaj namerava storiti pet občin ustanoviteljic podjetja JKP Prodnik, če podjetje ne bo izpolnilo svojih obveznosti in se bo zopet podalo v več sto nepotrebnih pravd? Ali mislijo v tem primeru ugotavljati odgovornost direktorja JKP Prodnik?
Konec koncev se je treba zavedati, da je JKP Prodnik v lasti več občin in v interesu občanov je, da podjetje posluje racionalno in brez nepotrebnih stroškov. Tudi na ta način se je namreč mogoče izogniti nepotrebnemu povečanju stroškov komunalnih storitev, ki jih bomo občani še prehitro deležni.
Vsem lastnikom stanovanj, ki so plačali domnevne obveznosti, predlagam, da pisno pozovejo JKP Prodnik, da jim vrne denar in mu hkrati posredujejo podatke, ki bodo vračilo denarja omogočili.
Aleš Sazonov, Predsednik Občinske organizacije Socialnih demokratov Domžale
SDS Domžale apelira na sprejem pokrajinske zakonodaje v Državnem zboru
Na zadnji seji vodstva SDS Domžale smo med drugim obravnavali nekatere pomembnejše politične dogodke na lokalni in državni ravni, s posebnim poudarkom na dogajanju ob sprejemanju pokrajinske zakonodaje. Vodstvo SDS Domžale meni, da so izredno neodgovorno ravnali tisti poslanci in poslanke v Državnem zboru, ki niso potrdili pokrajinske zakonodaje, še pred časom pa so, tudi javno, zagotavljali podporo tej zakonodaji. Uvedba pokrajin je bistvenega pomena za decentralizacijo ter s tem uravnotežen razvoj gospodarstva ter ostalih vej tudi na področju naše občine. Zato je povsem nerazu-
mljivo, da sedanja opozicija na državni ravni išče politične točke pri tem projektu, ki je pravzaprav nestrankarski oziroma nadstrankarski. Ker uvedbo pokrajin podpira petindevetdeset odstotkov županov v slovenskih občinah, in ker v številnih občinah poteka zbiranje podpisov za izvedbo pokrajin, se bo zgodba v Državnem zboru vsekakor nadaljevala in v dobro decentralizacije Slovenije upamo, da bo
tokrat tudi pri tistih poslancih, ki so bili pri prvem glasovanju proti sprejemu te zakonodaje, sedaj prevladala modrost in jo bodo podprli. Od domžalskega župana, ki je vseskozi zagotavljal, da podpira uvedbo pokrajin, pa pričakujemo, da bo tudi Občina Domžale aktivno pristopila k zbiranju podpisov. V nadaljevanju seje, ki jo je vo-
SDS
dil predsednik SDS Domžale ter poslanec SDS v Državnem zboru RS, Robert Hrovat, smo se prisotni posvetili lokalni politični problematiki. Ob tem smo se izčrpno seznanili tudi z dogajanji glede deponije komunalnih odpadkov v Dobu ter o delovanju domžalskega Občinskega sveta. V zadnjem delu seje pa smo obravnavali predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Mediji v tujini naše predsedovanje označujejo kot odlično, ravno tako tudi vodstva držav članic EU. Na žalost pa tega v naših medijih ni zaslediti, kar kaže na izredno enostransko poročanje s strani naših medijev. Ob zaključku seje smo se seznanili še s ponudbo za ogled in prisostvo vanje seji Evropskega parlamenta v Stras-bourgu, ki ga bomo organizirali za naše člane v mesecu maju (podrobnejše informacije bodo naši člani prejeli po pošti). Podrobnejše informacije o našem delu so vam na voljo na naši spletni strani www.sds.domzale. si, vaša mnenja, predloge in pobude pa nam lahko pošljete tudi na naš elektronski naslov: info@ domzale.sds.si.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale
Prva obletnica združenja Zares
Združenje preraslo v resno in vplivno stranko
Pred letom dni, natančno 10. marca 2007, nas je šest nepovezanih poslancev po dramatičnih dogodkih in izstopu iz LDS (Lahovnik, Posedel, Širca,Terčon, Gantar in Zalokar-Oražem) ustanovilo združenje Zares. Sprva je bilo ob tem veliko polemik, pa tudi pomislekov o odpadništvu, a pokazalo se je, da je takratno radikalno dejanje in izraženo nezadovoljstvo s politiko LDS privedlo do dobrih rezultatov. Dejstvo je namreč, da so se po tem dogodku levosredinske opozicijske stranke uredile in vsaka posebej okrepile. SD je postala zelo samozavestna in tudi zaradi pogorišča LDS postala vodilna stranka, LDS je dobila novo predsednico in prekinila z notranjimi spopadi, iz združenja Zares pa je v oktobru 2007 nastala nova stranka ZARES.
Ponosna sem na to, da sem opravljala funkcijo prve predsedujoče prvih nekaj mesecev delovanja, morda pa je za »zgodovinski« spomin pomembno tudi to, da je bil sedež združenja prav tako v Domžalah, kar na mojem domačem naslovu.
V tem trenutku, šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami, se je stranka Zares utrdila na tretjem mestu, a z opaznim trendom rasti, za katerega njen predsednik Gregor Golobič ocenjuje, da lahko
še preseneča. Zares je relevanten sogovornik, njegovi poslanci med najbolj aktivnimi in dejavnimi v parlamentu, položaj stranke pa se krepi tudi na terenu z ustanavljanje pokrajinskih (ustanovljenih je osem odborov, toliko kot stranka tudi zagovarja bodočih pokrajin) in občinskih odborov. Prvi občinski odbor smo ustanovili prav v Domžalah, kjer stranka Zares v Občinskem svetu trenutno deluje z dvema svetnikoma: Miho Ulčarjem in Cveto Zalokar-Oražem. Stranka Zares ima v tem trenutku okoli
štiri tisoč članov, razveseljivo pa je, da je med njimi veliko novih, svežih obrazov, ki v politiko šele vstopajo in prinašajo veliko svežih idej, predlogov in konceptov, kar se bo prav gotovo odrazilo v programu, ki v tem trenutku v stranki z vso intenzivnostjo nastaja. Stranki se je pridružila tudi zunajparlamentarna stranka AS, s predsednikom Francijem Kekom, ustanovili pa smo tudi Zares Aktivni podmladek. Kot smo na začetku napovedali, pa poteka intenzivna in odprta dejavnost tudi na internetni strani www.zares.si, kjer smo odprti za predlo-
ge, pišemo bloge, odpiramo razprave v Spodnjem domu (pokrajine, GSO ...), komentiramo dogajanje in smo, kot je na tiskovni konferenci ob obletnici poudaril Golobič, »nasploh bolj dovzetni za kritike kot pohvale.« Vse, kar smo v teh mesecih dosegli, je bilo prigarano in je plod načrtnega in zavzetega dela, zato lahko rečemo, da nam ni bilo nič podarjeno. Organizirali smo tudi številne posvete (gensko spremenjeni organizmi, prihodnost Slovenije, visoko šolstvo ...) širom po Sloveniji. Naše geslo je postala nova politika - in to v smislu, da je potrebo prekiniti s sedanjo samozadostno in blokovsko orientirano politiko ter politični prostor odpreti za nove teme in nove ljudi. Zavezali smo se, da bomo pri svojem političnem delu na prvo mesto postavili samo omejevanje.
In kako naprej? Priprava programa je v teku, poteka tudi postopek evidentiranja kandidatov za poslanska mesta in intenzivno delo v parlamentu, kjer je ena glavnih nalog v tem trenutku usmerjena v področje začasne prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin. Prav s hrano pa je bilo povezano tudi naše praznovanje obletnice, saj smo ga pripravili v Kinodvoru, kjer smo si skupaj ogledali film Kruh naš vsakdanji. Vsekakor morate film videti vsi, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja v prehranski industriji, saj prikazuje srhljivo industrijsko in množično pridelavo hrane, pri kateri ni problem samo hrana, pridelana na brezoseben in odtujen način, pač pa dejstvo, da se to seli tudi na ljudi, ki to počnejo in uživajo.
Cveta Zalokar-Oražem
Kako se naši poslanci borijo za domače kraje?
Petek, 1. februar 2008, bo šel v zgodovino Občine Domžale kot dan, ko je bilo naše mesto najbližje v svoji zgodovini, da bi se otreslo sence bližnje prestolnice Ljubljane, zadrege ob ne tako »slavni« zgodovini v smislu središča in zakorakalo na pot razvoja kot sedež Kamniško- Zasavske pokrajine. Na seji Občinskega sveta 30. januarja 2008 sem pozval vse svetnike, da v svojih strankah vplivajo na to, da bi kljub napovedim o nasprotovanju vendarle podprli projekt pokrajin, ali pa mu vsaj ne nasprotovali. Kadar gre za domač kraj - ga ni predsednika stranke, ki bi prisilil poslanca, da glasuje proti?! Je res toliko bojazni, da bo kdo ostal brez kandidature na jesenskih volitvah? In naš občinski svet sploh ni »politično šibek«: med enaintridesetimi svetniki in svetnicami sta dva poslanca, en državni svetnik, generalni sekretar parlamenta, glavni tajnik stranke, predsednik stranke (sicer izven parlamentarne), članica sveta stranke, ...
Po dolgem času smo priča različnim političnim pogledom, ki niso povezani s »partizani« ali s »cerkvijo«. SLS in ostale vladne stranke podpirajo decentralizacijo in prenašanje
odločanja in financ na nižjo raven, opozicija temu nasprotuje. Gre za temeljno razliko v konceptu dojemanja države - ali dopustiš, da se o življenju in razvoju odloča bližje ljudem ali pa želiš imeti vse niti v enih rokah (enega politika na sedežu stranke?). Nimam romantične ali iluzorne predstave o delovanju te vlade, a opozicija je tokrat pokazala, da zanjo ni teme ali projekta, ki ga ne bi izkoristila in »pokurila« za dnevnopolitična obračunavanja z vlado. Nasprotovanje pokrajinam je zame podobno, kot če bi pred vstopom v EU opozicija pozivala k glasovanju »proti« na referendumu. Pa ni, spomnimo se leta 2004. Medijska javnost je žal ležerno sprejela, večinoma na trhlih nogah stoječo argumentacijo, s katero so zagovorniki centralizma zavrnili pokrajine. Delali so v nasprotju z lastno bazo in to v zasebnih pogovorih tudi sami priznavajo.
Življenje gre naprej, nov predlog razdelitve Slovenije bo slej ko prej na mizi. Žal pa sem skoraj stoodstotno prepričan, da so imeli tokrat poslanci zadnjič na mizi predlog s Kamniško- Zasavsko pokrajino in Domžalami kot sedežem. Taka priložnost našim Domžalam, ki zgodovinsko še nikoli niso bile pomembno upravno središče, ne bo več dana. Razvoj našega mesta bi s pridobitvijo sedeža lahko usmerili na popolnoma novo pot - ne pa, da »gradove v oblakih« najdemo v najbolj iluzornih delih programov kandidatov in političnih strank pred volitvami ...
Rok Ravnikar, občinski svetnik http://rokravnikar. blog.siol.net
stran
9
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Kdaj muzej in kaj se dogaja z bivšo kino-dvorano v centru
V sklopu Ženskega foruma liste Peter Verbič - Lista za Domžale so bile podane pobude, ki sem jih predstavila na 15. seji Občinskega sveta. Tako kot večina Dom-žalčanov, se tudi mi sprašujemo, zakaj se zadeve v vezi z bivšo Kino dvorano v centru Domžal še vedno nikamor ne premaknejo in kdaj bomo v Domžalah končno dobili svoj muzej.
Tako bivša Kino dvorana kot pridobitev muzeja v Domžalah sta bistveni zadevi, ki vplivata na kulturno življenje vseh nas. V Domžalah je poznano mnenje, da je bila nova kino dvorana v SPB1 zgrajena tudi s sredstvi občanov in sedaj jim ni vseeno, da lepa dvorana že leta sameva in ne koristi nikomur. Pojavlja se splošno mnenje, da nekdo slabo gospodari
z občinskim premoženjem. Muzej, katerega glavna naloga je ohranjevati zgodovinske, arheološke, etnološke vire in tehnološke predmete za potrebe izobraževanja in ohranjanja naše kulturne dediščine, je najmanj, kar lahko pustimo svojim zanamcem. Domžale se v zgodovinskih virih prvič omenjajo v letih 1220, naše mesto je doživelo tudi živahen industrijski razvoj, vse to pa za seboj pušča številne zgodovinske vrednostne predmete in zbirke, katere bi bilo vredno ohraniti in zbrati na enem mestu.
Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale Ženski forum www.peter-verbic.si
Zelena stranka poziva k sodelovanju in enotnosti okoljevarstvenih političnih strank
Zelena stranka je pobudnik za oblikovanje velike politične koalicije okoljevarstvenih političnih strank na letošnjih parlamentarnih volitvah. S tem namenom je ustrezen predlog posredovala naslednjim političnim strankam: Akacijam iz Kopra, Kresnicam iz Kromberka, Listi za čisto pitno vodo iz Ljubljane, Oljki iz Kopra, Stranki ekoloških gibanj Slovenije, Zeleni alternativi Slovenije in Zelenim Slovenije. Naša ambicija je, da bi pri tem projektu sodelovala tudi civilna sfera (društva, zveze društev, civilne iniciative itd.).
In zakaj v Zeleni stranki menimo, da je bila ta pobuda sploh potreb-
V Zeleni stranki, katere slogan je »Vedno jasen cilj«, se zavedamo, da so politične stranke in civilna sfera, ki se zavzemajo za aktivnejše varovanje človekovega okolja in izboljšanje sedanjega stanja na tem področju, nekako potisnjene na obrobje družbenega odločanja. Vzrok za takšno stanje je morda potrebno
iskati v razdrobljenosti in nepovezanosti akterjev t. i. »zelene opcije«. V Zeleni stranki smo trdno prepričani, da nam edino vsem skupaj lahko uspe oblikovati takšen politični program, s katerim bomo uspešno nagovorili volivce in tudi dosegli oziroma presegli zakonsko določen prag za vstop v Državni zbor. Od tu naprej so odprte vse poti in dane možnosti političnega vpliva na zakonodajo, ki ureja varovanje okolja. Ugotavljamo, da je bila naša pobuda dobro sprejeta, saj smo prejeli že nekaj odzivov političnih strank, društev in znanih posameznikov, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja.
Načrtujemo, da bo najkasneje 22. aprila 2008 - na dan zemlje - prišlo do podpisa pisma o nameri, če že ne kar koalicijske pogodbe. Tako združeni bomo lahko zagotovili pri-
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
*	pesi r a Izbira okvirjev	I/ ^M^aJfl
•	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO slekel. ■ stekla ANTI FATIQIJE osvežitev za vaše oči
*	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10, do 13. ure.^^ ^
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
merno zastopanost v vseh volilnih okrajih.
Vsaka izmed sedanjih parlamentarnih strank želi tako ali drugače prepričati volilno telo, da je varovanje okolja pomemben del njihovega programa. V Zeleni stranki menimo, da temu ni tako, saj bomo edini imeli verodostojen sodoben evropski »zeleni« okoljevarstveni program, medtem ko si ostale politične stranke želijo samo pridobiti glasove tistega dela volivcev, ki se čutijo odgovorne za okolje. Vsi vemo, da se vse politične stranke ravno v sedanjem času zelo pogosto sklicujejo na varovanje okolja, realnost pa je povsem drugačna. Slovenska politika namreč dopušča ali celo podpira nekatere sporne projekte, kot npr. mega zabaviščni center na Goriškem, megalomanski projekt letalskega muzeja, načrtuje postavitev drugega bloka JE Krško in še in še. Prihaja tudi do oblikovanja nekaterih predvolilnih koalicij, kot so npr. Stranka mladih in SLS, Zeleni Slovenije in DESUS, Stranka ekoloških gibanj in SD, kar po naši oceni slabi vpliv drugih okoljevarstvenih političnih strank.
V Evropi so zelene stranke ponovno pridobile na pomenu in se že vračajo v posamezne parlamente ali pa povečujejo število sedežev v njih. V Sloveniji ne smemo stati ob strani! Nujno moramo prispevati svoj delež k aktivnemu varovanju okolja, zlasti sedaj, ko je EU že sprejela sveženj pomembnih oko-ljevarstvenih predpisov. Veliko priložnost »zelene opcije« vidimo pri implementciji evropskih predpisov v slovensko zakonodajo, še bolj pa pri uveljavljanju v praksi.
Darko JENKO, Generalni sekretar
sam
Dtopdom
skupina
Za male in velike mojstre.
SAM D.O.O DOMŽALE VABI NOVE SODELAVCE
SAM d.o.o. Domžalejesrednjeveliko podjetjezjasnovizijoza prihodnost. Ukvarjamose s prodajo vseh vrst gradbenih materialov, keramike, barv, železnine ter dodatkov za dom in okolico. Ksodelovanju vabimo:
SKLADIŠČNIKE V PE JARŠE
■ Od kandidatov pričakujemo:
I najmanj IV. stopnja izobrazbe ne glede na smer I zaželeno poznavanje prodajnega asortimana I (gradbeni material) Bizpitza viličarja
Ponujamo:
•	delov prijetnem in uspešnem kolektivu
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
•	stimulativno nagrajevanje
•	možnost razvoja in napredovanja
•	izobraževanje
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 31. 03. 2008 na naslov: SAM, d.o.o., Domžale, Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje
s pripisom »za razpis« ali na e-naslov: katja.varga@sam.si Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga).
www.sam.si
DeSUS Domžale
»Kaj na področju turizma tržiti v naši občini in kako?«
%ws Ka
MM
kih podjetij pomembno za nadaljnji razvoj naše občine, iz ekonomskega vidika pa je turizem precej donosna dejavnost, v kateri se ustvarja nova dodana vrednost.
Ideja o organizaciji razprave na temo turizma se je oblikovala pri pripravi programa dela Občinskega odbora DeSUS Domžale, izhaja pa iz potrebe po iskanju
Zaključki na temo turizma
Udeleženci javne razprave so predstavili svoje poglede na turistično dejavnost v občini in poskušali odgovoriti na vprašanja, ki so ta čas aktualna.
Kako pripeljati v Domžale čim več turistov? S pripravo vsebinskih turističnih paketov, ki bodo ciljali na posamezne kategorije turistov. Kako oživiti turistično ponudbo? Z ustanovitvijo lokalne turistične organizacije, ki bo povezovalka in glavna gonilna sila vsega turističnega dogajanja v občini in širše. Blagovna znamka domžalskega turizma: občinsko vodstvo že vodi akcijo za oblikovno osmislitev prepoznavnosti domžalskega turizma.
Priprava vsebinskih turističnih paketov: delovna skupina, imenovana na javni razpravi, pripravlja predloge njihovih vsebin.
Vzpodbude za razvoj podjetništva:
priprave potekajo pod vodstvom župana Tonija Dragarja in podžupana Vinka Juharta.
Ustvarjanje novih delovnih mest:
Vsako povečanje nastanitvenih kapacitet in gostinskih površin bo imelo za posledico nova delovna mesta, povečevanje števila turistov, ki bodo bivali v naši občini pa bo ugodno vplivalo na marsikatero dejavnost. Ali se bo povečala stopnja dodane vrednosti? Zagotovo in to ne samo na področju turistične dejavnosti, temveč tudi drugje, kjer bodo turisti puščali svoj denar.
Prihodki iz turistične takse: se
bodo povečevali premo sorazmerno s povečanjem števila turistov, ki se bodo nastanili v naših turističnih kapacitetah.
Kakšen turizem razviti v Domžalah?
Smo praktično na robu glavnega mesta; v katero koli smer se obrnemo, smo v desetih minutah do ene ure na različnih krajih, ki nudijo turistu veliko doživetij.
Usmeriti se moramo na določene kategorije turistov in zanje pripraviti paketne ponudbe dopustovanja pri nas, kot so: za pohodnike - Alpe, za golfiste - Arboretum, za športnike - športni objekti, za poslovneže - bližina glavnega mesta, za turiste v tranzitu - izvoz z avtoceste ter za oddiha željne in zdravstvenih uslug potrebne goste.
Za vse te lahko v naši občini pripravimo zanimive turistične vsebine. Občina mora zagotoviti pogoje za razvoj turizma, ponudniki pa morajo z medsebojnim sodelovanjem ponuditi čimveč vsebine, s katero bomo privabili turiste. Ugotovitve javne razprave so pokazale, da imamo veliko resursov za uspešen razvoj turizma. Veliko je že narejenega, povezati je treba le dejavnosti, narediti vsebinsko zgodbo in ponudbo nasloviti na ciljne goste.
Udeleženci so zato imenovali delovno skupino za pripravo predlogov, ki bodo posredovana županu Toniju Dragarju v nadalne aktivnosti.
Mija Pukl
možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest za mlade in razvoju novih dejavnosti zaradi opuščanja dosedanjih.
Turizem je zaradi daljšanja življenjske dobe in s tem povečevanja deleža starejšega prebivalstva tudi pomembna aktivnost v tretjem življenjskem obdobju. Starejša generacija hoče preživeti vsebinsko bogate počitnice, ljubi umirjenost in želi vsebino, marsikdaj že kar izobraževanje o okolju, v katerem biva. Za tak turizem so Domžale že sedaj pripravljene, le tujim turističnim agencijam je treba ponuditi vsebine. »Kako in zakaj se lotiti področja turizma v občini, ki ni znana po turizmu,« se je v svojem uvodu vprašala pobudnica javne razprave o turizmu, Mija Pukl, predsednica DeSUS Domžale in nadaljevala, da zaradi ustvarjanja možnosti za nove zaposlitve, kar bi bilo po propadu veli-
Industrija se seli v področja s cenejšo delovno silo, medtem ko je turizem ena od zanesljivo nepreseljivih dejavnosti.
Občinsko vodstvo gotovo vidi možnosti razvoja te dejavnosti in pripravlja strategijo nadaljnjih aktivnosti za prosperiteto turizma, kar potrjuje tudi močna udeležba s strani občine. Na razpravi so bili navzoči: župan Toni Dragar, podžupan Vinko Juhart, ki je bil uvodničar s strani občine, podžupanja Andreja Jarc Pogačnik, predsednik Igor Kuzmič, ki je orisal delo Občinske komisije za razvoj turizma in sekretarka komisije, Vera Vojska in drugi.
Mija Pukl, Predsednica OO DeSUS
NOVI MEGANE ELAN 1.6 16V:
SERIJSKA OPREMA: KLIMA, ABS, RADIO CD, ELEKTRIČNI PAKET
CENA: 11.900,00 €
CLIO STORIA ELAN 1.2:
SERIJSKA OPREMA: KLIMA, ABS, RADIO CD, ELEKTRIČNI PAKET
CENA: 7.900,00 €
www.renault.sl
* Omejena serija Elan je razpoložljiva na modelih: Clio Storia, Clio, Twingo, Modus, Mčgane, Scenic, Grand Scenic
Poraba goriva pri kombinirani vožnji: od 431- 10,31 /100 km. Emisija C02 predstavljenih modelov: od 113g-24ag/km.
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure
NASI POSLANCI
stran
10
Regionalizacija je ključna za razvoj Slovenije in blaginjo državljanov
Uvedba pokrajin v naši državi je eden tistih projektov, ki bi moral biti, ne glede na to, katera politična opcija je trenutno vladajoča, neodvisen od dnevne politike. Ko se odloča o dolgoročnem razvoju države in blaginji prebivalstva, je potrebno stopiti skupaj (tako, kot je to bilo pri projektu osamosvojitve leta 1990). Kljub prvotni napovedi opozicije, da bo predlog podprla, pa se je pri glasovanju izkazalo, da je pri njih prevladalo ceneno nabiranje političnih točk, ki pa se sedaj izkazuje za povsem zgrešeno. Zakaj? Uvedbo pokrajin podpira petindevetdeset odstotkov županov, tudi tistih, ki politično ne pripadajo vladajoči koaliciji. Zavedajo se, da je to vseslovenski projekt, ki bo decentraliziral Slovenijo ter uravnotežil razvoj. Zato tudi oni nikakor ne morejo razumeti, da opozicija ni podprla te zakonodaje. Po številnih slovenskih občinah se sedaj ravno na pobudo županov zbirajo podpisi za ponovno obravnavo ter glasovanje o tej zakonodaji. Ob tem se je potrebno vprašati, zakaj s strani domžalskega župana (LDS) te pobude še ni, čeprav je vseskozi trdil, da podpira to zakonodajo in je tudi prosil poslance iz naše volilne enote, da predlog štirinajstih pokrajin podprejo v Državnem zboru, saj bi po predlogu o pokrajinah imeli vse tisto, za kar smo si prizadevali v času javne obravnave (biti ločeni od Ljubljane ter imeti sedež te pokrajine v Domžalah). Se je njegov glas izgubil v vetru zaradi toge in povsem nepotrebne ter v tem primeru celo škodljive opozicijske drže njegove stranke v Državnem zboru?
V Državnem zboru se bo sedaj ponovno obravnavala pokrajinska zakonodaja, kar bo neke vrste popravni izpit za uravnotežen razvoj Slovenije. Predlog štirinajstih pokrajin je nastajal v času, ko je bila na vladi neka druga politična opcija, zato je nerazumljivo, da se ravno ta politična opcija ni strinjala s tem številom pokrajin. Prepričan sem, da je sedaj skrajni čas, da se stori korak naprej in odmisli strankarsko pripadnost ter ceneno nabiranje političnih točk opozicije ob tem projektu - naredimo korak k sprejemu regionalizacije in kar je najpomembnejše, korak k razvoju pridobivanja novih delovnih mest, korak k boljši kvaliteti življenja, korak k višjim plačam državljanov in državljank, da ne bomo imeli samo evropskih cen, ali drugače povedano, da bomo imeli bruto domači produkt na prebivalca približno enako porazdeljen po celi državi. Pri tem imamo zelo široko podporo županov in občinskih svetov ter ljudi v naši državi, ki bi od tega projekta vsekakor imeli največ, saj bi pridobili pri razvoju in blaginji. Kaj pravzaprav pomeni ustanovitev pokrajin in kaj pomeni prenos odločanja z državne ravni na regionalno? Gre za finančno vsoto v višini 1,2 milijarde evrov. Naj to ponazorim z dvema podatkoma. Iz zakonodaje je razvidno, da bo ta prenos pomenil tudi prenos približno petnajst tisoč zaposlenih uslužbencev v šolstvu, inšpekcijskih službah, arhivih in približno štiristo zaposlenih na ministrstvih. To tudi pomeni, da bodo nekateri, ki se danes vsakodnevno vozijo iz oddaljenejših področij na delo v Ljubljano, zaposleni nekje bližje svojemu življenjske-
mu okolju. S tem ne bi povečali niti enega evra porabe, znižali pa bi stroške ljudi v tej zaposlovalni mreži. S to prerazporeditvijo bi ostalo okrog šeststo milijonov evrov -kar lahko pomeni tudi šest tisoč novih stanovanj v enem letu ali pet cest od Kopra do Lendave. Skratka, nazorno hočem prikazati, da se je vlada resnično odločila prenesti tako upravljanje, naloge in sredstva na nižji nivo in to je najpomembnejši trenutek tega razvoja za našo državo. Naj to podkrepim še z rastjo bruto domačega proizvoda na prebivalca. Ko slišimo formulacijo bruto produkt na prebivalca, se vprašamo, kaj pravzaprav to pomeni. Bruto produkt na prebivalca pomeni delovna mesta in pomeni višino plače. Tam, kjer je nizki bruto produkt, pomeni, da imamo malo delovnih mest, in še tista, ki jih imamo, imajo nizke plače. Prepričan sem, da ne bi smelo biti nikogar, ki bi želel to spremeniti na bolje, da bi torej imeli v povprečju v državi približno enako delovnih mest na število prebivalcev in da bi bile te plače, ta delovna mesta, tudi približno enako plačana. S sprejemom pokrajinske zakonodaje bi bili ustvarjeni pogoji za to. Sedaj je skrajni čas, da uresničimo želje volivcev, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo - regije bodo pripomogle k boljšemu razvoju vseh nas.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Politika kot poklic je v jedru nezdrava in zdravju škodljiva. Negativna je tako za telo kot za dušo. (dr. Janez Drnovšek)
Eksotična Bolivija in dr. Janez Drnovšek
Slovenija je pred tedni globoko žalovala in se poslovila od svojega bivšega predsednika, ki je s svojim delovanjem zlasti v zadnjih letih postavljal in kazal nove razsežnosti ter možnosti politiki in politikom. Vest o smrti bivšega predsednika dr. Janeza Drnovška sem dobila v zelo oddaljenih krajih. V južnoameriški državi Boliviji. In to je bilo na nek način tudi zelo simbolično. Več dni smo namreč s skupino že potovali po tej revni, a nadvse lepi in skoraj mistični, nenavadni in predvsem zelo nesrečni deželi. Deželi, ki so jo v preteklosti doletele številne nesreče, ki je bila med najbolj izkoriščanimi in ponižanimi v svoji zgodovini. Še posebej se je to dogajalo v rudnikih, kjer so tujci do neslutenih in komaj verjetnih meja izkoriščali ljudi, ki so delali v nemogočih razmerah, saj so rudarili na več kot štiri tisoč metrih nadmorske višine, da so preživeli, pa so pili skoraj čisti alkohol in žvečili kokine liste, ki zmanjšujejo lakoto in bolečine. Dandanes je veliko rudnikov zaprtih, nekateri še delujejo (in so po nacionalizaciji v bolivijskih rokah), ostali pa so potomci in številne rane v naravi. Znana je legenda, da so iz Bolivije odpeljali
toliko srebra, da bi z njim lahko tlakovali pot vse do Španije. Pa tudi sicer sosednje države z Bolivijo niso bile prav prijazne - ta država je v zgodovini Južne Amerike izgubila največ ozemlja, med drugim v nesrečni vojni s Či-lom tudi izhod na morje. Toda v tem trenutku je Bolivija polna optimizma, nove energije, želje po spremembah in napredku. In tudi nadvse ponosna - saj je postala prva južnoameriška država, ki ji je »uspelo« izvoliti za predsednika države Indijanca - Eva Moralesa. In prav v tem tiči neka posebna zgodba, s katero je bil povezan naš bivši predsednik. Bil je namreč eden redkih (edini evropski predsednik), ki se je odločil, da bo počastil izvolitev predsednika Moralesa in ob tej priložnosti obiskal Bolivijo. Mnogi tega niso razumeli, bilo je polno pikrosti in čudenja, celo posmehovanja takratnemu predsedniku. Kakšna dvoličnost in hipokrizija. Tudi sicer so mnogi, ki so jih bile v preteklih tednih polna usta hvale in slavljenja, v zadnjih dveh letih govorili o Drnovškovi duhovnosti, vegetarijanstvu, odnosu do živali, okoljskih problemov, Darfurju, ustanavljanju Gibanja, preprostem življenju, peki kruha, pomoči
Strojanovim, ignoriranju televizije ... z veliko mere posmeha, zajedljivosti, zaničevanja, zlobe in popolnega nerazumevanja. Če vas samo spomnim, kako smo neštetokrat morali na RTV gledati prizore predsednika v rahli zadregi z vencem zelenja na glavi .
Tudi ta zgodovinski in daljnosežni obisk Bolivije so kritiki uvrstili med predsednikova »eksotična« potovanja. Kot tudi obisk Tibeta, pa duhovnega kongresa v Indiji ... Nekateri žal ne bodo nikoli doumeli globljega pomena teh dejanj. So jih pa očitno zelo dobro razumeli in doumeli navadni ljudje, ki so mu prav ob smrti najbolj jasno pokazali, kako visoko mnenje so imeli o njem. Žal takrat, ko je še živel, ni bilo pri vseh prave volje spoznati, kaj je želel sporočiti naš takratni predsednik. Prav obisk Bolivije je ostal pri mnogih nerazjasnjen zunanjepolitični dogodek. Južna Amerika je imela težko in krvavo zgodovino, obarvano z konkvisto - to je nasilnim, španskim pokristjanjevanjem, zasužnjenjem in dolgotrajnim izkoriščanjem - ki se je začelo s krvavimi pohodi Francisca Pizzara in izginotjem inkovske ter številnih drugih kultur. Izvolitev Indijanca za predsednika je imela zato velikanski pomen za potomce prvotnih prebivalcev. Nenazadnje pa so vse kasnejše vladarje in vodilne ljudi v teh deželah vedno »postavljali« iz ozadja, sprva nekaterih evropskih držav, v zadnjem času pa zlasti ZDA. Tudi Drnovškove zadnje besede so kratke, preproste, a nadvse pomenljive: »Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Mir in dobro.«
Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares
Solidarnost Evropske unije tudi izven njenih meja
Vam je morda kdaj toča uničila pridelek ali plaz odnesel nepremičnino? Ljudje vse prevečkrat pomislimo na solidarnost šele takrat, ko bi jo sami potrebovali. Ste kdaj pomislili, da v 21. stoletju 1,2 milijarde ljudi, to je vsak peti prebivalec sveta, živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan? Vsak dan zaradi lakote umre štirindvajset tisoč ljudi, kar pomeni, da vsake 3,6 sekunde zaradi lakote umre en človek.
Izkoreniniti absolutno revščino do leta 2015 je poglavitni cilj, ki si ga je zastavilo sto devetin-osemdeset voditeljev držav sveta ob prelomu tisočletja. V okviru tako imenovanih Razvojnih ciljev tisočletja gredo prizadevanja v smer vsaj za polovico zmanjšati število ljudi, ki trpijo lakoto oziroma živijo v pogojih ekstremne revščine, preprečiti širjenje virusa HIV oziroma AIDS-a, zagotoviti osnovno izobraževanje za vse, zagotoviti enake možnosti, zmanjšati smrtnost otrok, izboljšati poporodno zdravje mater, zagotoviti trajnostni razvoj in razviti globalno partnerstvo za razvoj. Pregovorna evropska solidarnost se ne razvija le znotraj EU, ampak sega daleč preko njenih meja. Evropska unija je največja donatorica uradne razvojne pomoči na svetu, njen delež pa še raste.
Odbor za razvoj v Evropskem parlamentu (EP), katerega podpredsednica je tudi poslanka iz Slovenije, dr. Romana Jordan Ci-zelj, se ukvarja s sooblikovanjem razvojnega in humanitarnega sodelovanja EU z državami v razvoju.
Humanitarna pomoč in razvojno sodelovanje sta tesno povezana, čeprav humanitarna pomoč sama po sebi še ne predstavlja razvoja. In prav na področju razvojnega sodelovanja je veliko različnih programov, ki so razdeljeni v dve skupini.
Tematski programi zajemajo ukrepe razvojnega sodelovanja, kot so dejavnosti sofinanciranja z evropskimi nevladnimi organizacijami in pomoč za socialne sektorje zdravstva in izobraževanja, pa tudi ukrepi na področju okolja in energije ali ukrepi za varnost hrane.
Geografski programi urejajo razvojno sodelovanje s posebnimi regijami - z Azijo, Latinsko Ameriko, Bližnjim vzhodom in Južno Afriko, medtem ko sodelovanje z državami AKP (afriškimi, karibskimi in pacifiškimi) temelji na instrumentih zunaj strukture EU, financiranje pa zagotavlja medvladni Evropski razvojni sklad.
Za nove države EU predstavlja oblikovanje politik razvojne pomoči novost in večina
teh držav je v ta namen ustanovila oddelke za razvojno sodelovanje v okviru obstoječih ministrstev. Dr. Romana Jordan Cizelj ugotavlja, da bodo največje izzive za nove države članice predstavljali povečanje nacionalnih proračunov, dejavnosti osveščanja ljudi in krepitve institucionalnih okvirjev. Evropski parlament bo predvidoma v aprilu pripravil mnenje o izvedbi 10. Evropskega razvojnega sklada. Poglavitni namen sklada je sodelovanje med EU in državami AKP, cilj pa izkoreninjenje revščine. V 10. Evropskem razvojnem skladu se EU zavezuje k povečanju pomoči za trgovino na dve milijardi EUR letno in petdeset odstotkov te dodatne pomoči namenja državam AKP skupine. Med prednostnimi področji ukrepanja sta tudi zdravstvo in izobraževanje z dvajsetimi odstotki vse pomoči. Dr. Romana Jordan Cizelj ob tem dodaja: »Zavzemamo se za povečanje demokratičnosti postopkov. Če hočemo biti učinkoviti in uspešni, je v vseh fazah odločanja potrebno sodelovanje nacionalnih parlamentov držav članic, Evropskega parlamenta in nevladnih organizacij. Z vključitvijo 10. Evropskega razvojnega sklada (za obdobje let 2008 do 2013) v proračun EU pa bi se okrepila tudi skladnost, preglednost in učinkovitost porabe sredstev sklada. Tako kot je v našem delu sveta solidarnost že precej uveljavljena, jo v nekaterih drugih delih sveta nujno potrebujejo, zato je prav, da so tudi naši državljanke in državljani obveščeni o tem sodelovanju in preko demokratičnih institucij sporočijo svoje mnenje.«
Darko Rudl, Aleksandra Barič
Nemudoma je potrebno rešiti problematiko komunalnih odpadkov
Realizirati bi se moral leta 2001 začeti projekt "Razširitve in sanacije Deponije Dob ter ureditve Centra za ravnanje z odpadki". Soglasja in vložena sredstva v projekt (preko 5 mio evrov), se morajo končati z delovanjem sanirane in razširjene deponije ter Centra za ravnanje z odpadki, skladno z javnim interesom, okoljskimi cilji in nameni porabe denarja.
Storitev ravnanja s komunalnimi odpadki ne bi smela biti večkratno dražja zaradi opustitve projekta ter prekladanja, trans-portiranja in (pre)dragega deponiranja v drugih regijah. Informacija o stanju na področju odlaganja odpadkov iz septembra 2005 se mora dopolniti z najnovejšim poročilom Občine Domžale in JKP Prodnik. Ponovno se mora vzpostaviti odgovorno delovanje in že delujoča komunikacija ter sodelovanje glavnih akterjev: Občine Domžale, KS Dob, JKP Prodnik, Ministrstva za okolje in prostor ter posameznikov. Izogniti se moramo "(pred)volilni politizaciji", iskanju botrov in krivcev ter napadanju vlade samo zato, ker ne pristaja na dvigovanje cen storitev za sporne in drage rešitve. Menim, da je še pred nekaj leti konstruktivno in razumno delovanje in sodelovanje potrebno ponovno vzpostaviti in uravnoteženo ter pretehtano ravnati tako v javnem interesu kot tudi v interesu okolja in ljudi. Občina Domžale naj kot nosilka projekta in investicije "Razširitve in sanacije deponije Dob ter ureditve Centra za ravnanje z odpadki" nadaljuje z aktivnostmi.
Župan Toni Dragar je po nepojasnjenih zapletanjih občine decembra lani končal že pred leti dogovorjen odkup zemljišč za deponijo in center od največjega lastnika. Pohvalno!
Menim, da bi moral sedaj JKP Prodnik ponovno poročati, kot je to storil septembra leta 2005 (glej http://www.domzale. si/30os-seje.asp - "7. točka - Obravnava in sprejem Informacije o stanju na področju odlaganja odpadkov v Občini Domžale"). Da bo stanje delovanja deponije v Dobu in potek investicije razčiščen, naj Občina Domžale izvede temeljito in neodvisno revizijo poslovanja JKP Prodnik glede 'javne higiene' in še posebej delovanja deponije v Dobu ter same realizacije projekta. Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor oziroma v soočenju z njihovimi ugotovitvami, ki jih je tudi potrebno presojati in kritično sprejemati. Najbolj neprimerna pa je politizacija o tem, da ni neposredne komunikacije in odkrite pripravljenosti iskanja dogovora. Moje sporočilo glavnim akterjem ob opozorilni zapori prilagam.
SMS sporočilo, poslano 030308 ob
05:59:
Spoštovani,
ponovno prosim in pozivam občino Domžale in JKP Prodnik, da vzpostavite normalno komunikacijo, in zaupanje in sodelovanje, ki je že bilo pred leti. Projekt sanacije in razširitve iz leta 2001 se mora realizirati do konca. Bil je nesporen, znan vsem akterjem. Vanj je že vloženo preko 4 milijone evrov.
Prekladanje in vožnja odpadkov v Celje je ob vsem tem, zaradi stroškov in nepotrebnih obremenitev okolja, nesmisel! Politizacija pa skrajna! Tomaž Štebe, poslanec SDS, www. tomazstebe.sds.si.
Nekega jutra v Bruslju ...
V Bruslju običajno vstajam okrog šeste ure, opravim vse običajne stvari in si pripravim zajtrk, vmes pa poslušam radio. Izbira radijskih postaj je velika in v zelo majhnem frekvenčnem območju se drenja več postaj. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem izbral postaje, ki jih rad poslušam. Zjutraj je to navadno prvi program bruseljskega radia, ki oddaja v francoščini (flamščine namreč ne razumem), zvečer, ko sem spet v stanovanju, pa poslušam postajo Nostalgie, ki oddaja glasbo moje mladosti. Televizije skoraj ne gledam, ker je po dvanaj-sturnem delavniku prijetneje v postelji obrniti nekaj strani dobre knjige. In ko potem ob petkih zjutraj poslušam slovenski radio, takoj opazim razliko. Za kaj pravzaprav gre? Prejšnji torek so v jutranjih poročilih bruseljskega radia poročali o šestih temah. Najprej so poročali o obsežni akciji bruseljske policije, ki je začela na ulicah ustavljati šolsko mladino, ki v času pouka pohaja po ulicah, morala pa bi biti v šoli. V Belgiji je »špricanje« pouka zelo pogosto in ker starši ne naredijo dovolj ali nič, pouk pa je obvezen, je zadevo vzela v svoje roke policija, ki vsakega dijaka, ki je v času pouka na ulici, ustavi in se pozanima, zakaj ni v šoli. Če ugotovijo, da gre za »špricanje«, telefonirajo še v šolo, obvestijo starše, dijak pa se mora nato vsak petek zglasiti na policijski postaji in pokazati karton prisotnosti pri pouku, ki ga za vsak dan posebej potrdijo v šoli. Drugi poročilo je bilo s tukajšnje univerze v Charleroiju, ki je odprla možnost dodatnega študija za diplomante različnih usmeritev, ki ne dobijo dela. Vpisanih je veliko psihologov, sociologov in drugih družboslovcev, ki se v specializiranem kolokviju usposobijo za delo v npr. zdravstveni administraciji. Ni tisto, kar so si želeli v času študija, vendar vsaj dobijo solidno zaposlitev.
Nato je sledila politična tema. Neka lokalna političarka in kandidatka na naslednjih volitvah je prišla do seznama bolnikov lokalne bolnice in jim na domove poslala kratko pismo z željo, da čim prej ozdravijo. Prvi hip ni bilo nobenega odziva, ko
pa so bolniki spoznali, da so tudi drugi bolniki dobili takšno pismo, se je odprlo vprašanje, kako je ta političarka pridobila seznam bolnikov in njihove naslove. Takoj so se oglasili lokalni politiki in obsodili zlorabo podatkov in njena politična kariera je končana.
Četrto poročilo je govorilo o prisilnih porokah, ki so v Belgiji pogoste med priseljenci. Ko je dekle staro dvanajst ali trinajst let, se njen oče dogovori z očetom drugega otroka za poroko. Večinoma se potem tako tudi zgodi, je pa veliko število tragičnih primerov. Zato so pristojne službe razvile program, ki svetuje, kako naj ravnajo ti otroci v primeru prisilnih porok in kje lahko poiščejo pomoč ali nasvet. Sledilo je poročilo o drogah, ki so v Evropi zelo razširjene s tem, da se je poraba mehkih drog ustalila, narašča pa uporaba kokaina in drugih trdih drog. Avtor prispevka ugotavlja, da se premalo pozornosti namenja izobraževanju otrok in staršev, policija pa je pri pregonu trgovine z drogo neučinkovita. Potem je bila še vest o odprtju 38. knjižnega sejma v Bruslju, na katerem je sodelovalo okrog sedemsto avtorjev in nekaj častnih gostov, med njimi tudi znameniti pisatelj in nekoč tudi slikar, Marek Halter. Na koncu je bilo še nekaj besed o premieri filma »Sans plus attendre« z J. Nicholsonom v glavni vlogi, ki govori o milijarderju in mehaniku, ki sta se zadnje dni življenja srečala v bolnici in skupaj ugotavljata, da je življenje prekratko. Po nekaj sekundni reklami so napovedali še vreme. Nič o Iraku, Afganistanu, Palestini ali o drugih terorističnih napadih, nič o rezultatih ameriške košarkaške ali hokejske lige in tudi nič o domačih športnih dogodkih, saj se o tem poroča ob ponedeljkih. Kot vidite, precej drugačna struktura novic. »Drugi kraji, drugi običaji«, pravimo pri nas, sam pa naj dodam, da je prijetno poslušati radio, ki ti začetka dneva ne pokvari s slabimi novicami.
Mihael Brejc, evropski poslanec
H
Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Plazma TV LG 42PC52
diagonala zaslona 106 cm
Redna cena: 1.049 EUR / 251.382 SIT
734,30Eur
17
Ponudba velja v velikih HM Mercator (LJ, KR
Primskovo, CE, MB, MB Pobrežie, NG, KP) in v
prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo.
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika v času do Z 4. 2008.
Rezalni stroj Gorenje R 504 N
Redna cena: 95,10 EUR / 22.790 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
66,57Eur
15.953 SIT
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Industrijski sesalnik Elektro maschinen MC 2600S
z vgrajenim industrijskim motorjem, za suho sesanje, moč motorja 1.300 W, sesalni pretok 200 m3/h, velikost posode 10 litrov, teža 8 kg, zelo tiho delovanje 56 dbA, z zvočno zaščito, priložena filter vrečka in filterski vložek, gumijasta kolesa, enostaven za uporabo in shranjevanje, dodatna oprema: sesalna cev, krtača za suho sesanje in nastavki
Prednost sesalnika MC 2600S je v trojni filtraciji zraka. Filter vrečka zadrži reč j o umazanijo, vgrajen HEPA FILTER zadrii 99,97% umazanije obenem dodatni mikronski filter na izhodu iz icslnib omogoča, da se v prostor ne vrača umazan zrak.
Redna cena: 196,50 EUR / 47.089 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
117,90 EUR
28.254 SIT
Ponudba velja v HM Mtrtitor in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo.
KULTURNI KOLEDAR
stran
12
SOBOTA, 22. MAREC
13.00
KJE: Stadion v Športnem parku Domžale
Atletski klub Domžale vabi na ogled ODPRTEGA PRVENSTVA SLOVE-NIJ V DOLGIH TEKIH. Pridite in navijate za najboljše slovenske in domžalske atlete.
10.00
KJE: Center Domžal
Vabimo vas na ogled stojnice Mladega foruma, ki vam bo ob svetovnem dnevu vode pripravil nekaj koristnih informacij kako lahko samo pripomoremo k ohranjanju naše vode. Pripravljajo še druge zanimivosti.
SREDA, 2. APRIL
TOREK, 25. MAREC
9.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na Igralne urice za predšolske otroke od 3. leta dalje ter starše, dedke in babice vseh starosti. Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/ dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Anima-torka: Lidija Smerkolj Turšič. Zaželena je predhodna najava.
19.00
KJE: HKC Domžale
Vabimo vas na ogled srečanja med Heliosom in Luko Koper, ki se bosta pomerila v prvem krogu lige za prvaka.
19.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na literarno-glasbeni večer z Milanom Deklevo. V družbi mile flavte Maruše Urankar in tople besede Natalije Škerjanec Kotnik se nam bo predsatvil Prešernov nagrajenec za življenjsko delo v letu 2006. Moderator-ka večera je Nina Janžekovič. Vstop je prost! Vabljeni!
ČETRTEK, 27. MAREC
19.00
KJE: Kulturni dom Groblje
Impro gledališče! Mladi iz Domžal in okolice se bodo v svojevrstni gledališki komični predstavi prvič „spopadli" z odrskimi deskami. Vsekakor zanimiva, komična, tekmovalna in sprostilna predstava. Vabljeni!
19.00
KJE: Center za mlade Domžale
Vabimo vas na potopisno predavanje z diaprojekcijo Indija, ki jo predstavlja Lili Jazbec.
PETEK, 28. MAREC
18.00
KJE: Knjižnica Domžale.
Vabimo vas na predavanje prof. dr. Franceta Habeta - Kozorog v Triglavskem narodnem parku. Prof. dr. Franc Habe - Feri se je rodil leta 1943 v Martjancih v Prekmurju, kjer je zgodaj vzljubil naravo, našo pokrajino ter kmetijstvo. Po poklicu je univ. prof. za živinorejo in konjerejo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova velika ljubezen je hoja po našem gorskem svetu, zlasti po Triglavskem narodnem parku in Julijcih ter opazovanje tamkajšnjega rastlinstva in živali. Zadnja leta je preživel številne nepozabne trenutke v kraljestvu kozorogov. V četrtek, 27. marca, ob 18.00, nam bo v dvorani Knjižnice Domžale predstavil čudoviti svet kozorogov v TNP. Vljudno vabljeni!
SOBOTA, 29. MAREC
16.00
KJE: Menačn'kova domačija, Cankarjeva 9, Domžale
Menačn'kova domačija vabi slovesno odprtje razstave Podobe v lesu, ki jih ustvarjta Franc Kubelj in Lojze Retelj. V kulturnem programu bosta sodelovala Antonija Baksa Srnez s svojimi pesmimi in harmonikar. Razstava bo odprta od 19. aprila 2008 in si jo lahko ogledate vsak dan med 9. in 11. uro ter med 17. in 18. uro. Dobrodošli!
NEDELJA, 30. MAREC
9.30
KJE: Dom krajanov v Žejah.
Člani društva ŠRD Žejan vabijo na spoznavni pohod, ki bo v nedeljo 30. 3. 2008. Zbor ob 9.30 pred domom krajanov v Žejah. Pot nas bo vodila do Murovice, Ciclja ter Sv. Miklavža. Vabljeni!
TOREK, 1. APRIL
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na potopisno predavanje popotnika Bojana Erhartiča - Jemen. Kaj je tisto, kar v Jemnu človeka prav posebej navduši in nagovori? Prav gotovo prestolnica Sana, živi, verjetno pa tudi največji muzej na prostem, ki se ponaša z bogato ornamentirano arhitekturo. Puščava človeka tako ali tako vedno in povsod neizmerno nagovori, v družbi beduinov pa še posebej.
SREDA, 2. APRIL
9.00, 10.00, 11.00 KJE: Knjižnica Domžale
Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke in rojstnem dnevu Hansa Christiana Andersena, vas vabimo v knjižnico Domžale na „Dan z Anderse-nom" na pripovedovanje pravljica tega vrhunskega pisatelja. Vstop je prost! Vabljeni!
Ivan Sivec na obisku v Knjižnici Domžale

Knjižnica Domžale stopa v pomlad z novimi literarnimi gostovanji. Potem ko smo pozimi gostili Manco Košir, Ferija Lainščka in Marinko Fritz Kunc, nas je 27. februarja v Knjižnici Domžale obiskal Ivan Sivec. Nekdaj novinar in urednik na RTV Slovenija, vseskozi pa pripovednik, biograf, pisec besedil narodnozabavnih pesmi in raziskovalec te teme je predstavil knjižno bero zadnjega leta. To je bil njegov petstosedeminosemdeseti nastop, že triinosemdeseta knjiga pa tvori dvestopetindevetdeseti zadetek v skupni bazi knjižničnih publikacij v Sloveniji. Ker Sivec tako kot priljudno piše in govori, smo slišali same zanimive zgodbe. O tem, kako so sprejeli biografijo Jerneja Kopitarja na Dunaju. Kako je nastajala zgodba o Kraljici naših src, podobi Marije iz cerkve na Brezjah. Kaj vse se je zgodilo na popotovanju po sledeh Julesa Verna in Jacka Londona. Ivan Sivec je prinesel s sabo še čisto svežo, po tiskarski barvi dišečo, knjigo Moji edini, ki jo ljubim. Novo biografsko delo je tokrat portret Karla Destov-nika Kajuha in njegove prve ljubezni
•i
Mičice. Opremljeno z dobesednimi navedki iz pisem mladega para, fotografijami iz tedanjega časa in začinjeno s Sivčevo domišljijo predstavlja zanimivo čtivo za pomladni čas. Sivec je pripovedal o tem, kako je spoznal junakinjo romana osebno. Njegova prvotna naloga, da bi poskrbel, da pridejo pisma v Narodno in univerzitetno knjižnico kot Kajuhova zapuščina, se je iztekla tako, da je napisal roman o ljubezenski zgodbi Karlija in Mičice. Literarni večer sta popestrili violini Maje Majcen in Ksenje Ravnikar iz Glasbene šole Domžale, pod vodstvom Gabriele Neculcea in komentarji navdušencev Sivčevega opusa. Srečanje s Sivcem spada v serijo literarnih večerov, ki potekajo vsak mesec v zadnjem tednu v prostorih Knjižnice Domžale. Naslednji gost bo kandidat za »Pesnika desetletja«, Prešernov nagrajenec v letu 2006, bolj znan kot pisatelj in pesnik - Milan Dekleva.
Nina Janžekovič
17.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na lutkovno predstavo Grdi raček v izvedbi Teatra za vse Jesenice. Pravočasno si priskrbite brezplačne vstopnice!
19.00
KJE: HKC Domžale
Vabimo vas na ogled 3. kroga lige UPC Telemach za prvaka, ko se bosta srečala Helios in TCG Mercator Škofja Loka.
ČETRTEK, 3. APRIL
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Planinsko društvo Domžale vas vabi na gorniški večer z Markom Prezljem z naslovom Iskrenost gora. Z njim se bo pogovarjal Borut Peršolja. Vstopnine ni.
SOBOTA, 5. APRIL
9.00
KJE: Velikajtelovadnica OŠ Venclja Perka v Domžalah.
ŠD Želva in ŠKD Valentin vabita na odprti turnir v badbintonu za posameznice in posameznike. Prijavnina je 5 EUR.
PONEDELJEK, 7. APRIL
Ob 16.15 in 17.15
Vabimo vas na pomladansko delavnico, otroško ustvarjalno delavnico vodi Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna najava.
SREDA, 9. APRIL
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na predstavitev literature s področja psihološke astrologije. Institut za psihološko astrologijo Matjaža Regovca, ki že 15 let omogoča resno in strokovno izobraževanje z omenjenega področja na ravni dodiplomske-ga študija, bosta predstavila Mitja Bratuž, dipl. astrolog, in Nataša Kramer. Predstavila bosta tudi knjige, ki so izšle pri založbi Hermes: Hiše v psihološki astrologiji, Jupiter in osebni planeti, Kiron - Uran - Neptun, Pluton in psihodinamika, temelji medicinske astrologije ... Vstop prost! Vabljeni!
19.00
KJE: HKC Domžale
Vabimo vas na ogled 5. kroga lige UPC Telemach za prvaka, ko se bosta srečala Helios in Krka.
od zanke do čipke, od cveta
19:00
KJE: Center za mlade, Domžalski dom
Andreja Lazarevič - Bombažna čarovnija -do šopka, od prtička do ...
ČETRTEK, 10. APRIL
18.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na predstavitev knjige Viharnik na razpotjih časa, avotrja Rado-vana Hrasta, ki je leta 1991 osupnil slovensko javnost s knjigo Čas, ki ga ni, v kateri je opisal trpljenje na Golem otoku. Lani maja je izšla njegova druga knjiga Viharnik na razpotjih časa, ki nadaljuje zgodbo, napisano leta 1991. Radovan Hrast je bil pri trinajstih letih partizan. Življenje ga je premetavalo in utrdilo. Pogosto je bil potisnjen na rob med življenjem in smrtjo, vendar je preživel. Vstop je prost! Vabljeni!
PETEK, 11. APRIL
10.00
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na brezplačno izobraževanje Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici, pod vodstvom Gorazda Jesiharja in Janeza Dolinška. V primeru, da se nameravate udeležiti izobraževanja, sporočite svojo odločitev na tel. št. (01) 724 12 04).
Kulturni dom Radomlje
En dogodek, dve fotografski razstavi
V ponedeljek 3. marca 2008, je Foto kino video klub Mavrica pripravil večer fotografije. V obeh nadstropjih so bile na ogled slike, ki so jih napravili člani fotografske sekcije. Ob odprtju razstave pa je bila tudi projekcija barvnih diapozitivov in elektronskih fotografij. V kulturnem programu je nastopila Silva Kosec s slovenskimi narodnimi pesmimi.
Fotografsko razstavo z naslovom Bogastvo in varovanje naše naravne dediščine je Mavrica napravila na pobudo Turističnega društva Radomlje, da bi na podobah ohranili lepote naših krajev; nekatere od njih namreč izginjajo. Fotografije so prispevali Andraž Gregorič, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Albinca Kosmač, Janez Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj, Špela Kra-gelj, Peter Pangeršič, Mimi Pollak in Cveta Zalokar-Oražem. Najboljše so po odločitvi žirije bile: Peter Panger-šič - Pomlad ob Hujskem potoku (1. nagrada); Albinca Kosmač - Veliki S (2. nagrada); Cveta Zalokar Ora-žem - Grajska senca (3. nagrada); ter diplome Lili Jazbec - Življenje v lubju; Špela Kragelj - Zadnji listi; Mimi Pollak - Častitljiva starka; Jože Kra-gelj - Hrošč v žitu; Matija Kosmač -Kapelica.
Tudi razstava barvnih diapozitivov in digitalnih fotografij je bila tekmovalna. Sodelovalo je 24 avtorjev, ki so poslali 220 diapozitivov in 196 barvnih fotografij. Razstava je bila med-klubska, saj jo je radomeljski klub pripravil skupaj s prijateljskim klubom Anton Ažbe iz Škofje Loke. Na večerni projekciji je bilo prikazanih 93 fotografij in 73 diapozitivov. Priznanja je podelil Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje. Selektorji Ivan Pipan, Janko Kermelj in Marjan Jerele so s prvo nagrado počastili Tomaža Levstka (diapozitiv Nežna), Lili Jazbec (Odtenki rjave) in Milana Ambroža (Lučke plešejo); z drugo nagrado Denisa Čemažarja (Božično jutro), Janeza Podnarja (Narcis)
in Petra Pokorna ml. (Lučk); s tretjo nagrado pa Marka Jarca (Turizem), Tomaža Levstka (Dober je) in Janeza Kosmača (Pentlja). Diplome so prejeli Milan Jazbec, Tomaž Lanišek, Lili Jazbec, Simon Seliškar, Peter Pokorn st., Janez Kosmač, Anka Ažman, Mišo Čadež, Denis Čemažar, Janez Podnar, Valentina Počkaj, Matija Kosmač in Anuška Vončina.
Igor Lipovšek
Silva Kosec je zaigrala in zapela venček narodnih pesmi.
(IZ)BR@NO
vjanuarju
ODRASLI
• Rhonda Byrne: SKRIVNOST, Vale-Novak, 2007
Knjigi je vsekakor namenjena prevelika pozornost, vendar če boste to knjigo lažje prebrali kot knjige, ki jih je že mnogo let nazaj pisala Louis Hay in še vedno podirajo vse rekorde branosti, potem jo vsekakor morate vzeti v roke. V njej je na bolj všečen, skrivnosten način opisano, kar nas že stoletja poskušajo učiti tisti, ki jim je uspelo, in sicer, da smo sami gospodarji svojega življenja in da lahko imamo prav vse, kar si želimo, le prositi moramo za to in željo poslati vesolju. Skrivnost ni nič drugega kot zakon privlačnosti.
•	Marko Zorko: KNJIGA MRTVIH, Mladina in KD Myra Locatelli, 2007
Knjiga kuhanje obravnava v širšem pomenu: začne se s poglavjem Geneza, v katerem Zorko v svojem značilnem slogu predstavi »Recept vseh receptov - tisti, zavoljo katerega so nastali vsi drugi recepti - kako pripraviti življenje«. Zorko v kuhanju najde matrico vsega življenja - kuhanje je mati vse kulture. To nas spomni na eno glavnih tez očeta strukturalne antropologije, Clauda Levija Straussa, kateremu kuhanje zaznamuje prehod človeka - človeštva iz nature v kulturo. Po vstopu v kulturo, hrana nikoli ni več zgolj hrana, ki zadovoljuje naravne potrebe, pač pa je vselej tudi kulturna kategorija.
•	Serdar Özkan: IZGUBLJENA VRTNICA, Mladinska knjiga, 2007
Zgodba govori o Diani, ki po materini smrti izve, da ima sestro dvoj čico. Ta uteleša vse, kar si je Diana nekoč želela postati. Iskanje sestre jo popelje na potovanje, ki se prelevi v odkrivanje njenega lastnega bistva, smisla in pomena življenja. Obvezno branje za vse, ki so z užitkom prebrali Alkimista, Jonatana Livingstona Galeba in Malega princa. V brezčasni zgodbi o Diani, ki ima vse, a vseeno ni zadovoljna z življenjem, in njenem potovanju na drugi konec sveta, da odkrije, kdo je v resnici. Knjiga naj bi odkrivala globlji pomen in smisel bivanja, skrivnost življenja, zahodnjaška filozofija in vzhodnjaški misticizem pa sta tista formula, ki je roman povzdignila v svetovno uspešnico.
OTROCI IN MLADINA
• J.K Rowling: HARRY POTTER - SVETINJE SMRTI
Vse, kar se je do sedaj dogajalo v preostalih šestih knjigah, je bilo podlaga za glavno soočenje med branilcem malih ljudi, zagovornikom dobrote in miru, Harryjem Potterjem, in njegovim največjim sovražnikom, morilcem in izjemno nadarjenim čarovnikom, Lordom Mrlakensteinom, ki je tudi razlog, da je naloga, zadana Izbrancu, s strani ravnatelja akademije za čarovnike in čarovnice, Albusom Dumbledorem, postavljena na preizkušnjo, ko se pred njim in njegovima prijateljema stalno pojavljajo nove in nove ovire. Kakšno življenje čaka slavnega Harryja Potterja, kakšnim dogodivščinam mora še stopiti naproti, da bo končno zaživel »normalno čarovniško življenje«, kaj čaka njegove prijatelje in sovražnike pa si lahko preberete v tej fenomenalni knjižni uspešnici, ki je imeniten zaključek serije sedmih knjig o mladem čarovniku, slavnem zaradi dogodka, ki bi ga sam najraje pozabil, saj mu je le-ta popolnoma spremenil življenje.
• Pam Withers: DO ZADNJEGA DIHA, Miš, 2007
Beverly je petnajstletnica, ki pride na počitnice k stricu, ki živi na otoku na Havajih. Tam je stric lastnik potapljaške prodajalne, organizira potope in potapljaške izlete. Beverly mu pomaga v prodajalni, pa tudi sama se rada potaplja. Želi si ugajati Garthu, inštruktorju potapljanja v stričevi šoli, a ker se zdi sama sebi debela, skoraj nič ne je. Vendar stradanje postane zanjo skoraj usodno, saj postaja vse šibkejša in svet pod vodno gladino vse nevarnejši. Roman je namenjen predvsem mladostnikom, ki vstopajo v svet odraslih.
• Mojiceja Podgoršek: O PASTIRČKU, KI JE ZNAL RAČUNATI, Učila, 2007 Bister pastirček Jurij se je rodil v revni družini v Zagorici pri Moravčah. Zaradi svoje nadarjenosti je odšel študirat v ljubljansko šolo. Čeprav zelo uspešen in priden učenec - najstrožji učitelj matematike gaje imel zelo rad in mu je pomagal iz velike revščine - ni našel ne sreče ne miru. Večkrat je čutil domotožje in osamljenost. V takšnih trenutkih mu je stal ob strani edini mestni prijatelj, golob Potepuh. Postal je svetovno znan matematik, fizik, znanstvenik, vojaški poveljnik. Žal pa se je njegovo življenje končalo tragično - našli so ga utopljenega v Donavi. V spremni besedi k tej slikanici Dušica Kunaver pravi: »Mojiceji Podgoršek je s to pravljico uspelo nekaj, kar je novo na slovenski literarni sceni. Približati otroku znanost in znanstvenika s pravljico je zares nekaj, kar doslej Slovenci nismo poznali, vsaj ne v taki obliki.«
Velike črke - projekt knjige za slabovidne
Knjižnica Domžale je 11. januarja 2008 prejela elektronsko lupo, ki jo je podaril LEO Club Domžale. S to pridobitvijo bomo med prvimi knjižnicami v Sloveniji, ki slabovidnim z njo omogoča branje knjižničnega gradiva. Ob tem dogodku smo knjižničarji začeli tudi s projektom VELIKE CRKE - KNJIGE ZA SLABOVIDNE. Leposlovnim knjigam, ki imajo večje črke in večji razmak med vrsticami (knjige, ki jih ljudje s slabšim vidom lažje berejo), smo na hrbet knjige prilepili nalepko s simbolom lupe. Knjige zaenkrat niso na posebnem mestu in so še vedno postavljene glede na klasifikacijo. Dobite jih na leposlovnem oddelku matične knjižnice in tudi v vseh enotah Knjižnice Domžale. Knjižničarji se bomo trudili, da bo tako gradivo čimbolj dostopno, vendar je to dolgotrajen proces, saj je potrebno opremiti tako starejše kot tudi nove knjige.
Knjižnica Domžale
stran
13
KULTURA
Ob razstavi Vere Terstenjak v Galeriji Krka
Izbruh
ustvarjalne
moči
Vera Terstenjak v zadnjem obdobju ni veliko razstavljala, saj je od leta 2004, ko se je zadnjič predstavila v domžalski Galeriji, sodelovala le na skupinskih razstavah s sodelavkami iz društva Sila. Za njo je težko in naporno obdobje, prežeto z izgubo nekaterih njenih najbližjih in obenem z bolečo notranjo izgorelostjo in ustvarjalno iztrošenostjo, ki jo v človeku povzročijo takšni neusmiljeni dogodki. A samo čakali smo lahko na trenutek, ko bo Vera ponovno našla moč in energijo ter se po soočenju in spopadu s temi silami z novo energijo zmagoslavno vrnila na likovno prizorišče. Z novimi sporočili in pobudami. To, kar smo lahko videli na njeni najnovejši razstavi v Galeriji Krka, ki je bila odprta pred dnevi, to samo potrjuje. V eminen-tnem razstavnem prostoru se namreč Terstenjakova predstavlja s kar enaintridesetimi platni, polnimi barvitosti in neke posebne eruptivne sile, ki veje iz njih. Barve žarijo in na platno jih nanaša sproščeno in velikopotezno. Ob otvoritvi je slikarka priznala, da je v zadnjem obdobju slikala skoraj noč in dan, opazno pa je, da je tudi z najnovejšim opusom tako imenovanih energijskih polj nadaljevala svojo že znano slikarsko usmeritev, ki je namenjena vprašanjem našega planeta in človekovega mesta pri tem ter odgovornosti za njegovo usodo. Pri tem je vedno znala prisluhniti svoji notranjosti in podzavesti. Ti na plano prinašata včasih bolj, drugič manj jasna sporočila in simbole. Terstenjakova jih je v sebi vedno znala najti in poiskati ter jim pustiti prosto pot. Zemlja ima svojo dušo in z njeno usodo, ki v tem trenutku ni prav optimistična glede prihodnosti, smo v polni meri povezani (na zavedni ali nezavedni ravni) vsi ljudje. A ne le povezani, pač pa tudi soodgovorni. Vse, kar teži in boli Zemljo, se odraža in prenaša tudi na nas. Zato moramo svoj odnos do nje spremeniti, to pa lahko storimo, po trdnem prepričanju slikarke, le z dvigom zavesti. Pri tem z veseljem pove, da globoko spoštuje in ceni tudi sporočila in nasvete, ki jih je v zvezi s tem vsem nam zapustil tudi pokojni predsednik dr. Janez Drnovšek. Takšna spoznanja postanejo še posebej izrazita pri ljudeh, ki so izpostavljeni trpljenju, bolečini in preizkušnjam. Vsi smo eno in vsi tvorimo skupno zavest, ki mora biti usmerjena v »pomoč« Zemlji, saj je ta v veliki nevarnosti in na prelomu. Nekateri se tega še posebej zavedajo in tudi Terstenjakova nam v svojih slikah sporoča in nas opozarja, v kakšnih krčih in mukah se nahaja naš planet. Ta kliče po naši pomoči in uglasitvi z njo. To je razstava, ki nikogar ne more pustiti ravnodušnega. Bomo to slikarkino upanje po spremembah in novi zavesti znali in začenjali tudi udejanjati?
Cveta Zalokar-Oražem
O Veri Terstenjak je spregovorila Nada Šumi (slika levo), v kulturnem programu pa je nastopil baritonist Luka Brajnik.
Galerija Krka Ljubljana
Razstava del slikarke Vere Terstenjak
V četrtek, 6. marca, je bila v Galeriji Krka v Ljubljani odprta razstava likovnih del slikarke Vere Terstenjak. Čeprav prostorna, je bila galerija komaj dovolj velika za poznavalce, obiskovalce in umetničine prijatelje, ki so se udeležili svečane otvoritve platen, ki bodo na ogled do 8. aprila. Avtorico, njeno delo in slike na razstavi je predstavila umetnostna zgodovinarka in etnologinja Jadranka Šumi. Tenkočutno je opisala slikarko in njeno življenjsko ter
ustvarjalno pot, v kritiških besedah o razstavi pa je poudarila, da gre za enega od dozorelih vrhov ustvarjanja Vere Trstenjak. V glasbenem delu programa je nastopil baritonist Luka Brajnik. Vera Terstenjak je bila rojena na Prevojah pri Lukovici. Del otroštva je preživela v Sloveniji. Z materjo ameriškega rodu je še kot deklica odšla v New York, kjer je kasneje začela svojo umetniško pot. Slikarstvo je v ZDA študirala na American Art School v New Yorku, v Ljubljani pa
na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomirala pri prof. Janezu Berniku. Po diplomi je s svojim soprogom prepotovala velik del sveta, spoznavala materialne in duhovne različnosti ter jih prenašala v svoja dela. Zadnja leta živi v Domžalah, kjer slika, odkriva in vzgaja mlade, likovno nadarjene talente. Njeno bogato delo potrjujejo številne razstave v Sloveniji in po svetu.
Igor Lipovšek
Narodnozabavni ansambel Viharnikpraznuje prvih petnjast let uspešnega igranja in petja
Dobrodošli na
v
koncertu Šopek za mami v Komendi
Med številnimi ansambli z našega konca je pred petnajstimi leti kot zvezda na nebu zasijal narodnozabavni ansambel VIHARNIK. Ime mu je dal vodja zasedbe Martin Vodlan (harmonika, klaviature), saj je bil prepričan, da bodo fantje (Aleš Jerman, basist in Bojan Urbanija, kitarist, vsi pa so tudi peli), ki so imeli v marcu 1993 svoj prvi uradni nastop na prireditvi »Veselo v Kamnik«, s svojo trdoživostjo ostali na slovenski glasbeni sceni in razveseljevali vse, ki imajo tovrstno glasbo radi. Minevala so leta, prišli so prvi uspehi, pridružila se jim je pevka Tanja Grabrijan, ki je tudi avtorica nekaterih pesmi, in prva kaseta S prijatelji na pot, sledile so prve zamenjave, saj je odšel kitarist in pevec Bojan Urbanija, prišla pa sta Marko Spruk - kitarist, in vokalist ter Grega Kren - vokal in kitara. Nastal je kvintet Viharnik, ki je izdal drugo kaseto Zgodba o viharniku. Do današnje zasedbe sta manjkala še pevka Sabina Vidovič, ki je zamenjala Tanjo, in Samo Kali-šnik (bas, bariton, pozavna), ki je v letu 2005 zamenjal Aleša Jermana.
S kaseto Zaklad narave so se predstavili v letu 2000. Vedno
več je bilo uspešnih nastopov, izšla je tudi prva CD plošča in Viharnikov smo se navadili kot glasbene skupine, katere značilnost je pevski duet in v refrenih največkrat štiriglasno petje, začinjeno z ostrim gorenjskim ritmom inštrumentalne-ga tria. Praznovanje desetletnice, ki so ga pripravili leto kasneje, je prineslo Šopek za mami, velik koncert v Komendi, ki je postal tradicionalen in vsako leto bolj težko pričakovan, namenjen vsem dekletom, ženam in materam ter ljubiteljem njihove glasbe. Ob desetm rojstnem dnevu so pripravili tudi projekt Harmonika je kriva. Izdali so ga pri založbi KRT, za dobro prodajo obeh pa jim je direktor založbe, Dominik Krt, podelil srebrno ploščo. V vseh teh letih so sodelovali z nekaterimi znanimi imeni iz sveta narodnozabavne glasbe. Besedila so jim pisali Bernard Miklavc, Fanika Požek, Vera Šolinc, Ivan Sivec, večino glasbe pa je napisal vodja ansambla, Martin Vodlan. Tako in drugače so sodelovali še z Robi-jem Smolnikarjem, Francijem Lipičnikom, Rajkom Vavpeti-čem, Jožico Kališnik ter drugimi. Vsem se lepo zahvaljujejo za pomoč na uspešni glasbeni poti, ki jih je zanesla širom Slovenije pa tudi v Avstrijo, Francijo, Nemčijo in na Švedsko. Veselijo se številnih priznanj z najbolj znanih slovenskih festivalov, uspešnih nastopov v vrsti oddaj nacionalne in drugih televizijskih postaj, predvsem pa številnih ljubiteljev ansambla, ki zvesto spremljajo njihovo glasbeno pot. Pridružite se jim, polepšajte si praznične dni in skupaj z njimi praznujte njihov 15. rojstni dan.
Vera
Gala koncert v živo
ŠOPEK ZA MAMI in 15-letnica ansambla VIHARNIK
sobota, 29. marca 2008, ob 19. uri, Športna dvorana Komenda
Skupaj z VIHARNIKOM bodo nastopili: ansambli Zupan, Svetlin s Stankom Petričem, Vrisk, Javor, Krila, Galop, Jodl expres, Maxbend; Franci Pušnik, Olga Berdnik s prijatelji, harmonkarski orkester Martina Vodlana in harmonikar Matija Grčar, mažoretni tvirling in Plesni klub Komenda, Plesna skupina Štupi ter Folklorna skupina D. U.
Komenda.
Gost večera bo Marjan Šarec, voditelj in humorist pa Franc Pestotnik - Podokničar.
Po koncertu bo zabava in ples z ansamblom Javor.
v_/
Muzejsko društvo Domžale odklepa novo zgodbo: filmski festival s pomenljivim naslovom TOGETHERNESS. V sodelovanju s slovensko in jugoslovansko Kinoteko predstavljamo zgodbo filmskega snemalca Nenada Jovičica.
Zasnova in namen Nenad Jovičic je Občini Domžale leta 2004 podaril svojo celotno filmsko in fotografsko dediščino, kar je bilo zapisano v skupni pogodbi med Knjižnico Domžale in donatorjem. Po dveletnem mirovanju pogodbe je bilo na pobudo g. Francija Gerb-ca, kuratorja filmske dediščine, z namenom začeti prezentacijo Ne-nadove dediščine, k sodelovanju povabljeno Muzejsko društvo Domžale. Tako smo na prvem skupnem sestanku z našim slavnim someščanom prišli na idejo o posebnem filmskem festivalu, ki bi v sredino postavil Nenadov poklic filmskega snemalca. Vsaj dva razloga obsta-
jata za to: prvi - nikjer v Sloveniji ne ocenjujejo dosežkov filmskih snemalcev in drugi - pomen filmske kamere je običajno zapostavljen tudi v analitičnih ocenah kritikov, čeprav ima kamera pri filmu izreden pomen. Snemalec Nenad Jovičic s svojim opusom in življenjsko po-tj o za sabo pušča bogato kulturno dediščino več kot dvestopetdesetih filmov. Pridobljeno gradivo je začetek ustvarjanja filmske dediščine za domžalski muzej, kraj in občino ter pomemben prispevek vsem dosedanjim filmskim zapisom. Zamisel festivala je trajni hommage velikemu cineastu. Festival tke nove vezi med filmarji, ki so in še deluje-
jo na slovenski in širši mednarodni sceni. Predvsem pa bi festival poudaril delo snemalcev, saj takega festivala ni daleč naokoli. Posebnost festivala je okrogla miza na temo filmska fotografija, kjer bodo emi-nentni sogovorniki festivalu dali strokovno noto in doprinos pomenu filmske fotografije. Zaradi Nenado-ve kozmopolitske naravnanosti je festival mednarodnega značaja.
Natečaj kratkega filma »Pomlad v mojem mestu«
V okviru filmskega festivala Togetherness Muzejsko družtvo Domžale v sodelovanju z Občino Domžale v spomin na prvega filmskega snemalca nekdanje Jugoslavije in umetnika filmske fotografije mednarodnega slovesa, Nenada Jovičica, razpisuje natečaj za najboljši kratki film na temo »Pomlad v mojem mestu«. Več o razpisnih pogojih festivala si lahko preberete na www. filmskifestival.si ali povprašate na natecaj@filmskifestival. si.
Taja J. Gubenšek, vodja projekta ff Togetherness
mesečni koledar
MAREC in APRIL
četrtek, 20. marec ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji BRIZANI PROJECT Dejan Pečenko klaviature Traja Brizani bas kitara Žiga Kožar bobni
Imer Traja Brizani je že leta eden najbolj ustvarjalnih romskih glasbenikov v Sloveniji. Več-inštrumentalist, skladatelj in virtuoz na električni bas kitari, je na svoji plodni glasbeni poti izdal več kot deset albumov z avtorsko glasbo ter sodeloval s številnimi vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki kot so Peter Erskine, Esma Redžepova, Petar Ugrin in Jože Privšek. Njegova najbolj znana projekta sta skupina Amala, ki izvaja glasbo, v kateri se prepletajo elementi tradicionalne romske glasbe, jazza in klasike ter jazzovski Brizani Project. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v Galeriji so brezplačni.
sobota, 22. marec ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Zlatko Krilič: JAJCE
lutkovna predstava
Jajce je skrivnostna stvar, saj vedno obeta nekaj živega. Tudi Janez, junak naše predstave si močno želi petelinčka, ki bi ga vsako jutro zbudil. Ampak preden se izvali, se zgodi veliko zanimivega. V gnezdu so namreč jajca najrazličnejših velikosti, oblik in barv. Iz njih se izležejo enkrat kača, drugič krokodil, pa noj in orel... Samo petelinčka ni in ni. Končno se le izleže in postane Janezov najboljši prijatelj. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
torek, 25. marec ob 19:00 MAMA, HVALA TI ZA VSE
materinski dan - Župnijska Karitas Domžale
četrtek, 27. marec ob 19:00 KLAVIRSKI DUO -LETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE
Predstavili se bodo učitelji in učenci Glasbene šole Domžale.
sobota, 5. april ob 10:00 Gledališče Unikat Po J. in W. Grimm: HALO, RDEČA KAPICA?
predstava za otroke
Nekoč je živela ljubka majhna deklica, ki so jo imeli vsi radi, še najraje pa jo je imela njena babica. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od tega časa ni marala nositi ničesar drugega, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica. Halo, Rdeča kapica? je sodobna predstava, ki ohranja izvirno zgodbo, a jo postavlja v zabavno igro različnih gledaliških žanrov in stilov. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
četrtek, 10. april ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE JANEZ PRAPROTNIK "Dela na papirju 1975-2008"
Janez Praprotnik, rojen leta 1947 v Ljubljani. Maturiral je industrijsko oblikovanje na Šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1966, slikarstvo je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1979 pri prof. Štefanu Planincu. Od leta 1966 do 1968 je delal kot dekorater, nato kot aranžer in nazadnje kot likovni tehnik v trgovskem podjetju; od oktobra 1968 do avgusta 2006 pa je delal kot grafični oblikovalec v prehrambenem podjetju. Živi in ustvarja v Domžalah. Razstava bo odprta do 25. aprila 2008. Ob razstavi v Galeriji Domžale bo svoja dela od 7. do 21. aprila razstavljal še v Knjižnici Domžale. VSTOP PROST
petek, 11. april ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji
ANDY MIDDLETON TRIO Andy Middleton saksofon Robert Jukič kontrabas Owen Howard bobni
Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v Galeriji so brezplačni.
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
NLbO Banka Domžale
KULTURA
stran
14
Jbt
Marjeta Anžič z Dragom Plevelom
Vsi nastopajoči v Gonji za srečo, komediji KD Groblje
Kulturno društvo Groblje praznuje petnajsti rojstni dan
Gonja za srečo
Petnajstletno uspešno delo Kulturnega društva Groblje, začeto brez primernih prostorov za vaje in društveno delovanje, ne pomeni petnajstletne gonje za srečo, kot je čisto slučajno naslov jubilejne predstave dramske skupne, temveč petajst let uspešnega kulturnega dela, ki je kljub nemogočim pogojem prineslo vrsto sadov. Ti so rezultat pridnosti in podjetnosti ter majhne pomoči širše skupnosti. Obirajo jih v lepo obnovljenem kulturnem domu v Grobljah.
Od Našega mesta do Mesta Arbele ter Skupnega stanovanja je dolga pot Naše mesto, v režiji Evstahija Modra, je bila prva predstava, kateri je vsako leto sledila vsaj ena premiera ter številne ponovitve. Sprehodimo se po naslovih in režiserjih: Pri Hrastovih in Micki je treba moža (Franc Košenina); Tajno društvo PGC, Jezični dohtar Petelin, Gospa Poslančeva in Sem se oženil (Danijel Potočan); Četrti kralj (Mihelčič); Pepel in kri (Rafko Pinosa), Včeraj popoldne in Mesto Arbela (Nataša Cotman); Izsiljena ženitev, Trije vaški svetniki, Lumpacivagabundus, Pričarani ženin in Skupno stanovanje - Drago Plevel. Vsaka premiera posebej je pomenila uspeh dramske skupine in prav vsaka je obogatila kulturno življenje v Grobljah in širše, saj so z njimi gostovali po obči-
ni in izven ter navduševali kulture željne obiskovalce, zaploskali pa smo jim lahko tudi na katerem od srečanj gledaliških skupin. Prostore v Kulturnem društvu Dob ter nekdanji dvorani Majčevega dvora so v zadnjih letih zamenjali s kulturno dvorano v Grobljah, ki poleg dramskih, pevskih in drugih prireditev omogoča še vrsto podobnih prireditev in predstavlja kulturno-družbeni center v tej, po aktivnih društvih znani, krajevni skupnosti.
Gonja za srečo
Letošnja komedija Gonja za srečo, ki jo je spisal V. Dobsky, režiral in priredil pa Drago Plevel, ki je tudi sam odigral eno od pomembnejših vlog (oče Pajnik), je prijetno tekoča predstava, v kateri skušamo izvedeti, kaj je tista prava sreča, ki naj bi je bila deležna glavna igralka (prikupna Marjetka Anžič). Je to starejši a zelo bogat kmečki ženin Svetlin (Jasmin Agovič), katerega hčerki svetuje oče, ali bogat meščanski trgovec Balon (Vili Kaker), ki naj bi bil sreča za hčerko z materine strani (Anica Anžič). Vse skupaj se po dobri stari navadi zaplete, pri odpletanju pa s svojimi vragolijami sodeluje Bobek (Aleš Košir), ki si s svojimi domislicami pridobi tudi ljubezen prijazne, a odločne Marjane (Barbara Košenina). Vse skupaj
stoično opazuje domači sin Jurij (Gašper Plevel), ki na najmodernejši način, tudi s pomočjo hipnoze razkrije oba ženina, za katera je sreča predvsem Pajnikovo imetje, manj pa Metka, ki srečo najde v objemu svojega vojaka. Vse skupaj se odvija na sceni Martina Lebana in Antona Košenine, ki je poskrbel tudi za organizacijo, za masko in kostume je bila zadolžena Marjeta Plevel, šepetalka je bila Nevenka Narobe, medtem ko je Boštjan La-jevec poskrbel za tehniko.
Številni obiskovalci so bili nad prijetno srečno predstavo navdušeni in so iskreno zaploskali vsem sodelujočim, med katerimi so Drago Plevel, Anica Anžič ter Vili Kaker za dolgoletno delo prejeli tudi posebna priznanja ob petnajstem rojstnem dnevu društva. Posebej so se s spominskimi priznanji spomnili vseh dosedanjih režiserjev ter Cvete Za-lokar-Oražem in Vere Vojska, ki sta jim pomagali. Za uspešno predstavo in ob obletnici je v imenu Sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Domžale, dramski skupini KD Groblje čestital tudi Pavel Pevec.
Gonja za srečo je prijetna komedija, v kateri so se v posameznih likih predstavili že znani člani dramske skupine, ki pod budnim očesom režiserja Draga Plevela - ta kot igralec pomaga tudi s svojim zgledom - obeta, da se bomo v Grobljah še veliko smejali.
Kulturnemu društvu Groblje ob premieri ter petnajstem rojstnem dnevu iskrene čestitke.
V. Vojska
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Nuša Lapajne
Galerija Domžale v okviru Kulturnega doma Franca Bernika je v mesecu marcu pripravila precej neobičajno razstavo akademske slikarke Nuše Lapajne, ki se v svojevrstnem projektu z naslovom Gesund ali kaj pravzaprav uživamo, ukvarja s problematiko zdravega načina življenja, s katerim nas mediji in oglaševalci neprestano opozarjajo in oblegajo.
Z netradicionalnim razstavljanjem umetniških objektov v prostoru se Nuša Lapajne odraža kot umetnica, ki pri svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme. Umetnine ne postavlja v prostor kot običajne eksponate, temveč se poslužuje umetniške instalacije, v kateri glavno vlogo igra gibajoča se slika v interakciji s prostorom. Instalacija Gesund je sestavljanka video instalacije in prostorske postavitve predmetov, ki nastopajo v samem videu in je sestavljen iz treh segmentov. V prvem se avtorica sprehaja po trgovinskem centru in kupuje skrbno izbrane prehrambene izdelke, ki ne vsebujejo škodljivih emulgatorjev in dodatkov. V drugem delu avtorica doma, v svoji kuhinji, vse kupljene izdelke preizkusi z namenom preveriti dejstvo, ali zdravo pomeni tudi okusno. V zadnjem delu použitemu obroku doda različne vitaminske dodatke s kapsulami za prebavo in na tak način vzpostavi idealno ravnovesje v telesu. Avtoričin video izdelek pravzaprav fizično nadomešča razstavljeno umetnino na steni galerijskega prostora, pri tem pa je zanimivo, da umetnica razstavišče spreminja v podobo lastnega bivalnega prostora - v kuhinjo, kjer so razstavljeni uporabljeni izdelki oziroma njihova em-
Otvoritev likovne razstave Nuše Lapajne v Galeriji Domžale
balaža, na drugi strani pa se odvija projekcija fotografij s podobami njene kuhinje.
Video instalacija Gesund je avtoričin odziv na sodobni svet in družbo, ki zaradi zvitih marketinških prijemov o današnjem zdravem načinu prehranjevanja postaja vse večja žrtev reklame in potrošništva. Ali, kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Jadranka Ljubičič v predstavitvi umetnosti Nuše Lapajne, bi človek sodeč po reklamah pričakoval, da so na policah sami eliksirji večne mladosti in vitalnosti. Pravzaprav pa gre za neizmerljivo moč vizualnih medijev, ki posledično vodijo v propad družbenih norm in tradicij. Umetnica v instalaciji vidi tudi primerno orodje za uresničevanje svoje temeljne strategije, kot je posredovanje idej: torej ironičen prikaz sveta, v katerem je človek žrtev potrošništva, žrtev fenomena, ki mu ne more uiti. Gre za odpravo umetniškega dela kot tradicionalnega materialnega dejstva, pomembna postane predvsem njegova »notranja«, psihološka komponenta in vsebina, tako pri ustvarjalki kot pri sprejemniku. Razstava je odprta do 21. marca 2008.
Katarina Rus Krušelj
Likovno društvo Petra Lobode Domžale
Delovno v začetku 2008
nalno društveno razstavo v Galeriji Domžale, kjer bi radi razstavljali v juniju 2008.
Katarina Rus Krušelj
Likovno društvo Petra Lobode Domžale nadaljuje z aktivnim delovanjem na likovnem področju. V januarju so pripravili likovno razstavo v Knjižnici Domžale, kjer je osem članov društva razstavljalo po dve likovni deli. Razstava je bila odprta od 11. januarja do 1. februarja. Februarja so pričeli z vajami v akvarelni tehniki ter se udeležili različnih razstav: 4. februarja so sodelovali na otvoritvi razstave na temo »Tudi črna je barva« v Galeriji Veronika v Kamniku, 9. februarja pa so se trije člani društva - Asta
Perko, Ida Rebula in Jože Vaj da -udeležili Ex-tempora Groblje 2008 in pri tem svoja likovna dela podarili za obnovo grobeljskega kulturnega doma. V sredini meseca je sledila postavitev društvene razstave v domžalskem Domu počitka, kjer je vsak član razstavil po dve ali tri likovna dela. S samostojno razstavo sta se predstavili Ida Rebula v Sežani in Asta Perko-Stante v Snoviku pri Kamniku. Člani društva se aktivno pripravljajo tudi na tradicio-
Ana Rajer: Ob reki
Domžalski umetniki se predstavijo (1)
v
Štefka Košir Petric
Akademska kiparka Štefanija Košir Petric se je rodila leta 1926 v Domžalah. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1954, po končanem študiju pa se je posvetila pedagoškemu delu. Poučevala je v Sisku, rojstnem mestu moža, priznanega slikarja Maria Petrica, na domžalski osemletki ter na Srednji usnjarsko-galanterijski šoli Domžale. Po upokojitvi se je v celoti posvetila kiparstvu in risbi.
Zakaj ste se odločili za poklic kiparke?
Težnje po risanju in^ ustvarjanju so se pojavile že v otroštvu. Spomnim se moje stare mame v Črnem grabnu, kjer sem preživela veliko časa. Pripovedovala mi je o rokovnjačih, o življenju preprostih ljudi, kar je zelo pozitivno vplivalo name in na mojo fantazijo. Spomnim se tudi nemške šole med 2. svetovno vojno, kjer je potekal drugačen način pouka. Takrat je nemški učitelj organiziral likovni pouk, kjer smo morali risati človeško figuro, kar sem prvič doživela. Pripravljali smo tudi razstave, kjer so bili razstavljeni naši izdelki. Kasneje sem odšla v Ljubljano, saj me je moja mama, ki je bila šivilja, navdušila nad modnim oblikovanjem. Ker bi se morala šolati v Pragi, sem se raje odločila za takratno obrtno šolo v Ljubljani, poleg pa sem redno končala tudi gimnazijo. Nato sem bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost, vendar takrat študij še ni bil ločen po likovnih zvrsteh. Šele profesorji so nas usmerili. Študij je bil zelo naporen in predavanja so se zvrstila čez cel dan, dopoldne je potekal praktični pouk, popoldne teoretična predavanja, zvečer je sledilo risanje človeške figure.
Kaj se vam je v vašem dolgoletnem umetniškem delovanju najbolj vtisnilo v spomin?
Spominjam se dogodka iz šestdesetih let, ko je moj mož Mario pripravljal razstavo. Dr. Cene Avguštin naju je takrat obiskal na domu in takoj povprašal po mojih delih. Takrat zaradi družinskega življenja nisem bila ustvarjalno aktivna. Sprva sem se jih branila pokazati, nato pa je mož ponosno prinesel moje kipce in gospod je bil zelo navdušen nad njimi. Dal mi je pogum za ustvarjanje, za kar mu bom vedno hvaležna. Pomagal je tudi pri mojih prvih razstavah, ko sem izdelovala predvsem portrete, a kmalu mi to ni bilo dovolj. Zelo sem se povezala z naravo in v njej sem našla fantastične forme, kar me je vzpodbudilo, da sem začela ustvarjati oblike, ki nam jih ponuja narava. Osredotočila sem se na lupino, katere smisel je v notranjosti. Ta čas sem naredila tudi serijo nevest v kipih in pastelu. Bila sem prva med našimi kiparji, ki sem se lotila rastlinske motivike in jo vnesla v kiparsko materijo.
Vaš, pred kratkim preminuli, mož Mario Petric je bil priznani slikar, spoznala sta se na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Je bilo tudi vajino likovno ustvarjanje povezano?
Res je, bila sva zelo močno povezana, fizično in duhovno. Zelo sva se spoštovala, spoštovala sem tudi njegove kritike in spodbude, ki so me umetniško oblikovale. Pravzaprav sva enako vplivala drug na drugega. Pokazal mi je različne poglede na umetniška dela, ki sva jih redno ogledovala na razstavah doma in po svetu. Mario je bil zelo stoičen, povezan z naravo, jaz pa zelo čustvena, drugačna po značaju, a sva se vedno ujela. Tudi okolica naju je tako sprejemala.
Ob dnevu žena, 8. marcu, je več kot umestno vprašanje, kakšna je po vašem mnenju vloga umetnice v sodobnem času in prostoru, oziroma glede na vaše dragocene izkušnje, kako se je spremenila njena vloga v primerjavi s preteklostjo?
Gotovo se je vloga ženske v umetnosti močno spremenila. Ženska ima prav-
Kulturni večer s Francem Pušnikom
Kulturno društvo Mlin Radomlje že vrsto let organizira, vodi in s sporedom navdušuje krajane od blizu in od daleč.
V sredo, 6. februarja, je bil v počastitev kulturnega praznika v Kulturnem domu Radomlje kulturni večer. Program se je začel z Zdrav ljico, ki jo je v živo zapel gost večera, g. Franci Pušnik.
Na oder prišel predsednik Krajevne skupnosti Radomlje, g. Metod Mar-čun, in v pozdravnem govoru opisal naloge in videnje sedanje situacije v Radomljah in v Sloveniji. Spontano in prisrčno, kot zna le on, je ob veznem besedilu ga. Irene Kržičnik s
zaprav veliko prednost - je subtilna, občutljiva in ima ogromno življenjskih izkušenj. Včasih v kiparstvu ni bilo veliko žensk, na celi likovni akademiji smo bile le štiri. Vedno smo se morale boriti, da smo se uveljavile. Danes je ženskih umetnic veliko več. Seveda se mora tudi ženska, tako kot moški, dokazati s svojim delom, vztrajnostjo in ne s ponižnostjo. Velikokrat imajo ženske manjvrednostni kompleks ob moškem, kar je narobe. Če ji je dan talent, ga mora izkoristiti in ovekovečiti.
Ste Domžalčanka. Kako gledate na domače mesto s kulturnega pogleda? Ali so Domžale kulturno mesto, ki zadostujejo delovanju domačega umetnika? Imate morda kakšen predlog za prihodnost Domžal kot mesta, odprtega kulturi in umetnosti?
Domžale so doživele dva pomembna mejnika v kulturi: prvi velik vzpon je bil v času Franceta Bernika, zelo se mu moramo zahvaliti. Naslednji vzpon je sledil z odprtjem Glasbene šole in Likovnega razstavišča, veliko sta prispevala Stane Habe in Tone Ravnikar. Takrat se je kultura v Domžalah začela prebujati, čeprav so se vsi ozirali po Ljubljani. Menim, da je zelo pomembno, da se plastika postavlja v prostor; to bi bilo za Domžale zelo potrebno. Vzgojiti je potrebno tudi publiko, še posebej mlade. Umetnine bi morale biti svete in ta odnos je treba privzgojiti. Mislim, da imajo danes Domžale kar pomembno vlogo, saj so kulturne razmere veliko boljše. Glede predlogov pa ne bi bilo slabo, da bi že majhne otroke seznanjali z vsem, jim vcepili čut za lepoto, pripadnost in sposobnost ustvarjati in ohranjati. V Galeriji Domžale že vodijo oglede po razstavah, to pozdravljam. Menim tudi, da bi bil lahko v Domžalah še kakšen kip Domžalčana, saj imajo Domžale kar nekaj ljudi, ki so veliko naredili za domači kraj. Pri starejših Domžal-čanih mi je zelo všeč, da se v njih prebuja čut, da so ponosni na domačo umetnost in umetnike.
Za konec pa še kaj o načrtih za prihodnje razstave. Gotovo bi marsikaterega Domžalčana zanimal ogled vaših del. Kdaj boste spet razstavljali?
Letos pripravljam razstavo v Kranju, datuma še ne vem, bova pa razstavljala oba - na ogled bodo Marijeva posthumna in moja dela.
Gospa Štefka, hvala za pogovor. Želim vam še veliko ustvarjalnih trenutkov!
Katarina Rus Krušelj
svojimi pesmimi nastopil g. Franci Pušnik.
V pesmih je prepeval o ljubezni, globoki, dragoceni, boleči in prepovedani, o zaupanju v življenje, o mami, Svetem Primožu nad Kamnikom, o tem, da nisi sam na tem svetu, za lačne otroke, za rojstni dan, ... in marsikatero oko se je orosilo, ko je Franci končal svoj nastop. Ob koncu vsake pesmi je bil deležen gromkega aplavza. Obiskovalce, ki niso hoteli zapustiti dvorane, so prevzela čustva in globok pomen besedil pesmi. Franci nam je v tem nastopu dal dušo in srce. Zapel nam je še svojo novo pesem, ki bo zagotovo uspešnica. Po koncu uradnega dela koncerta je zapel še nekaj otroških pesmi in na odru so se mu pridružili najmlajši obiskovalci ter z njim skupaj zapeli in zaplesali. Vsi, ki smo prišli poslušat ta koncert, smo bili navdušeni nad glasom, sporočilom pesmi in nad celotnim večerom. Gospod Franci Pušnik je brezplačno nastopil in nas zabaval, zato se mu še enkrat zahvaljujemo in mu želimo srečno še naprej. Pohvala velja Kulturnemu društvu Mlin Radomlje, posebej režiserki in avtorici veznega teksta, Nini Mav Hrovat, in predsedniku društva, Igorju Jeretini.
Viki Mav
stran
15
UREDNIŠTVO

pisma bralcev
In vendar je izgubil stik ...
Odgovor, ki ga je g. Robert Hrovat naslovil name, vsebuje kar nekaj trditev, ki zahtevajo moj odgovor. Vesel sem, da ga je moje pisanje vzpodbudilo, da je dodatno poskušal najti razloge za svoje trditve, po mojem, precej neuspešno. Pravi, da bi nekateri radi natikali »larfe« realnosti, seveda po svojem okusu. Škoda le, da ni natančneje povedal, kdo se vse manj uspešno trudi z natikanjem mask prikazati realnost v lepši luči, kot jo vidi, in žal tudi občuti, vedno več državljank in državljanov Slovenije. Pisec namiguje, ko pravi, da bomo tisti, ki realnost vidimo takšno kot je, že čez sedem mesecev, ko bodo volitve, dobili odgovor. Verjetno misli, da bodo volilci in volilke znova zaupali vodenje države sedanjim strankam na oblasti. Kaj pa če temu le ne bo tako, saj je že pesnik Župančič zapisal »Osel gre le enkrat na led, baš to je oslovstvo.« Bo takrat za rezultat kriva napačno razumljena realnost oziroma slabe maske (»larfe«)? Če je merilo piščevih trditev, da njemu nihče ni nič »pojamral«, in je zato vse v najlepšem redu na RTV, mu pač ne morem pomagati. Za vse ostalo »modrovanje« o končno »osvobojeni« RTV in »sreči« tam zaposlenih, lastništvu itd. pa je škoda besed in prostora v Slamniku. Morda bi kazalo pri vašem omenjanju »ne-gativizma« POP TV in PRO PLUS malo več kritičnega in objektivnega ocenjevanja njihovih vsebin, saj so podatki o gledanosti vedno bolj v prid omenjenih dveh. Tudi to pove mnogo, namreč, da gledalci iščejo tudi bolj vsestranske, predvsem pa kritične in dokumentirane informacije pri drugih in ne le pri RTV.
Ne vem sicer, kaj čivkajo vrabčki o klientelizmu, a zagotovo ne ničesar, kar bi bilo povezano z UDBO, komunistično partijo (mimogrede od leta 1952 naprej smo imeli Zvezo komunistov - če že pisec želi biti
verodostojen), vem pa, da ljudje, še niso pozabili, kako so stranke na oblasti pred volitvami obljubljale, kako bodo odločno odpravile kli-entilizem, postavljanje strankarsko všečnih vodstev v javnih podjetjih in podjetjih v državni lasti, nezakonitosti pri privatizaciji in drugo, kar so očitali prejšnjim vladam oziroma LDS. Ravno zaradi takih obljub so sedanje stranke prišle na oblasti, ker so trdile, da bodo izkoreninile vse navedeno, le če jim s svojimi glasovi na volitvah omogočimo prevzem oblasti. Ostalo je bolj ali manj le pri obljubah.
Pisec pa je popolnoma udaril mimo bistva mojega odgovora, ko je zapisal, da sem morda tudi sam »frivol-no« potoval v 70-tih prejšnjega stoletja v tujino. Seveda sem, kdo pa ni? Ne vem, zakaj bi bilo to pomembno za današnji čas in prilike? Če pa že, pa še pojasnilo.
Vsi državljani SFRJ, ki so imeli potni list, so seveda lahko potovali v tistih »svinčenih časih« v tujino, če so le imeli devize za nakupe banan, kave, pralnih praškov, Milka čokolade in drugega. To drži. A čas depozitov je nastopil šele leta 1982, ko je postala predsednica ZIS ga. Milka Planinc. Mimogrede, najvišja stopnja inflacije je bila leta 1989, ko je dosegla kar 2762,7 odstotkov na letni ravni, že leto kasneje pa »le« še 104,5 odstotkov. Še vedno preveč za vsakogar! Morda so bila potovanja državljanov, gotovo so bili med njim tudi starši gospoda Hrovata in pisec sam, res lahkomiselna, nesramna in banalna, kakor za koga (če naštejem le nekatere pomene tujke »frivolen«), bila pa so mogoča. Natančnejši in obširnejši opis pomena tujke »frivolen« je moč najti v Velikem slovarju tujk Cankarjeve založbe, 2002. (Upam, da ne bo kaj narobe s pomeni, slovar je bil namreč izdan še pod prejšnjo »vladavino«LDS!?). Verjemite, da pa tisto početje ni bilo niti nesramno niti objestno ali celo ne zgražanja vredno, ljudje so se pač že takrat obnašali tržno in izkoristili le možnosti, ki jim jih je dajal, po vaše,
»svinčeni režim«, ki jim je tako omogočil »lahkotno in sproščeno« nakupovanje v tujini, tako kot so tudi tujci lahko hodili k nam po nakupih, na primer cenejšega, preverjeno »osvinčenega bencina«. Za konec, spoštovani gospod Hro-vat. V tistih letih sem bil poleg in se
v
Nagrajuje Študentska založba Litera
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke so prejeli nagrade CAR-LINE AMBROŽ d.o.o., Prešernova 12, 1235 RADOMLJE: MARKO KMETIČ, Karlovškova 4, 1230 Domžale, je prejel brezplačni vikend najem vozil - Honda Civic; JELKA PLA-ZNIK, Trdinova 34, 1230 Domžale, je prejela plastično ročko 4 l olja - Castrol txt; ANTONIJA BALOH, Potočnikova 16, 1230 Domžale, je prejela plastično ročko 4 l - Castrol grx in DRAGICA GRMEK, Ul. Matije Blejca 4, 1230 Domžale, pa preventivni pregled vozila z meritvami.
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera.
Pravilne rešitve pričakujemo do 10. marca 2008 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
svojega delovnega prispevka nimam za kaj sramovati, tako kot še mnogi drugi, ki smo delali in ustvarjali v tistih časih, da so in smo ustvarili petdesetletno podlago za vaše nadaljevanje zgodbe, zato vaše pripombe o pranju glav raje prihranite za tiste malo starejše somišljenike, ki so si jo oprali šele po letu 1991, a takrat tako temeljito, da se še danes sploh ne morejo več spomniti, kaj so delali in pomagali ustvarjati v tistih, »svinčenih, komunističnih, nedemokratičnih, neuvrščenih« in še kakšnih, po vaše nebodigatreba, časih. Kako že lahko poimenujemo takšne »sprane« posameznike s tujko ali slovensko besedo?
Sicer pa, pustiva se presenetiti s stvarnostjo oziroma z realnostjo po jesenskih volitvah. Zanimivo bo. Zares. A tudi takrat bo resnična in predvsem preverjena (na volitvah).
Niko Tičar
Spoštovani gospod Miha Volgemut,
odmeva na vaše pismo bralcev sem se lotil kar sam, četudi bi si tudi jaz lahko poiskal odvetnika, kot je storil cenjeni arhitekt - avtor zdaj že znamenite betonske stavbe nasproti se-cesijskega kulturnega doma in prav tako secesijske Flerinove lekarne v Domžalah, na Ljubljanski cesti 59, nekdanje Mullerjeve vinarne. Rad bi vam povedal, spoštovani gospod Volgemut, da načeloma ne nasprotujem takim objektom, vendar pa zanje menim, da bi morali biti postavljeni v primernejše okolje in (če bi bili v strnjeni postavitvi) tam, kjer bi bil dosežen ustrezen konsenz prebivalcev, ki bi se s sodobnim bivalnim konceptom strinjali in bi bili pripravljeni v takem ambientu tudi živeti.
Spoštovani gospod Volgemut: mene ste zaradi mojega stališča, da omenjena gradnja ne sodi v sosedstvo dveh secesijskih stavb, obdali s kopico slabšalnih in ponižujočih pridevnikov. Jaz vam tega ne želim storiti, ker menim, da tako ravnanje več govori o avtorju kot o onem, ki so mu zmerljivke namenjene. Kakih deset let prijateljujem z znanim dunajskim arhitektom Georgom Ladstatterjem, potomcem tirolskega slamnikarja Krizanta Ladstatterja, po katerem smo poimenovali velik poslovno-stanovanjski blok ob Ka-rantanski cesti v Domžalah. Georg Ladstatter je velik oboževalec Domžal. Zanima ga prav vse, kar naše mesto zadeva. Prav tako tudi željno pričakuje vse, kar o Domžalah izide natisnjenega. Vsaj enkrat letno s soprogo Herto obiščeta naš kraj, kjer se sprehodita po pokopališčih in se razgledata, kaj je v minulem obdobju v Domžalah nastalo novega. Zanje pravi, da katastrofalnej še celostne arhitekture, kot je bila v Domžalah uresničena v povojnem obdobju, ni mogoče najti v nobenem srednjeevropskem mestu. To stališče je ubesedil s prispodobo neznosnega »sračjega gnezda«. Ko je spoštovani arhitekt ugledal novi objekt nasproti kulturnega doma, se je samo prijel za
glavo. Toliko o tem. Verjamem, da boste tudi za arhitekta Ladstteterja, ki je do nedavnega vodil kakih osemdeset dunajskih arhitektov, rekli, da je ruralni nostal-gik. Domnevam, ker tudi Avstrijcem poseg čez cesto kulturnega doma ni všeč, da nimajo pojma. Želim vam, spoštovani gospod Miha Volgemut, veliko uspeha pri vašem delu. S takimi objekti, kot je »najin«, pa verjamem, da boste še daleč prišli, Domžalčanom pa dovolite, da imajo svoja mnenja in da ta mnenja lahko tudi zapišejo, kot sem to storil tudi
Matjaž Brojan, novinar in publicist
Telekomova poslovnost
Konec novembra 2007 smo dobili pogodbo za uporabo storitev Siola in jo v prvih dneh decembra izpolnjeno in podpisano vrnili naslovniku. Po mesecu dni sta prišla priključit naročeno dva monterja in ugotovila tisto, kar se ve že od začetka oziroma končanja instalacijskih del v Šubi-čevi ulici na Viru - med jaškom in objektom ni položene zaščitne cevi, niti na objektu ni omaric. Vendar ima zadeva predzgodovino, v katero je vpleten tako Telekom kot njegov predhodnik PTT. Konec osemdesetih so na tem področju polagali telefonsko napeljavo in ker je bil objekt še brez fasade, sem podpisal soglasje za vgradnjo razdelilne omarice z dogovorjeno odškodnino. Dela je izvajal kooperant in ker ni bil nadzorovan, so položili kabel delno v zaščitni cevi, večinoma pa ne. Seveda so se potem naročniki del čudili, kako je to mogoče. Namesto, da bi PTT plačal odškodnino v roku 8 ali 30 dni, so sredstva nakazali podizvajalcu, ta pa jih je želel nakazati po daljšem časovnem obdobju nekako pet- do desetodsto-tne realne vrednosti. Seveda je bilo zavrnjeno. Kljub vedenju ni želel ne PTT ne Telekom nikoli urediti zadeve.
V letu 2007 so začeli polagati podzemne instalacije za optiko in ko so prišli do naše hiše, sem na prejšnje besede/obljube ljudi, ki so bili ali te-lekomovci ali njihovi kooperanti, da bodo takoj po izgradnji zračni kabli odstranjeni in bo omarica sproščena, nasprotoval ponovnemu in nepotrebnemu razbijanju fasade. No, pa so ugotovili, da ne bo nič in smo se dogovorili, da ker naj bi na tem mestu bila tudi razdelilna omarica za celo ali del ulice, da se postavijo stebri z omaricama in naredi povezava s cevjo do objekta. O dogovoru pričata dva stebra na dvorišču, vendar so se odločili, da tega ne bodo naredili. Kot že v prvem primeru, Telekom ni nadziral izvršitve del, saj bi morali vedeti, da ni povezave in da je potrebno najprej poslati gradbenike, da naredijo povezavo. Po prvem obisku monterjev, ki so nekam telefonirali in obvestili sogovornika, da ni povezave, so odšli z obljubo, da bo nekdo od ... poklical že naslednji dan. No, ampak ta naslednji dan je prišel konec januarja, ko se je neki telekomovec zelo zanimal
za znano stanje in zaključil razgovor z obljubo, da bodo to naredili v najkrajšem času.
Bi rekel, da imajo tam precej čudne pojme o časovnih terminih. Ker ni bilo nič, sem konec januarja poslal na Telekom ponovno urgenco z elektronsko pošto, navedel sem nepopolno številko pogodbe in s polnim naslovom. Birokrati iz Telekoma so se oglasili, da je manjka številka, vendar je na tretjo e-pošto njihov strežnik moj e-naslov začel jemati kot spam, zato sem dopolnjene podatke poslal na njihov naslov, pa ni bilo odgovora. Medtem so na lokalnem sedežu Telekoma po dveh mesecih in pol ugotovili, da imajo odprt nalog za priklop in se čudili, da še niso naredili tega. V tretjem tednu februarja sta se pri-
peljala dva gospoda s službenim avtom in pogovarjali smo se, kaj je potrebno narediti. Veselo sta se odpeljala in potem po Telekomovem načinu delovanja - nič. Telekoma očitno ne moti, da ni možno narediti priklopa izključno po njihovi krivdi in ne kaže nobene volje, da bi kaj naredil. Ker imajo podpisano pogodbo z občino me zanima tudi, ali bodo občinski veljaki stopili na stran kapitala, to je Telekoma, ali občana. Kajti najbolje je, da se razdre koncesijska pogodbe zaradi krivde Telekoma. Mislim, da je navedenih dovolj razlogov in se zadeva prepusti trgu, ki bo uravnal tržno poslovanje ponudnikov storitev.
Joško Čolnik
Govorica preprostih stvari
Sonce in luna
V krščanski umetnosti često skupaj nastopata obe glavni nebesni luči, »večja« in »manjša luč«, sonce in luna. Njun medsebojni odnos služi za izhodišče pomenljivih teoloških in duhovnih razmišljanj.
Luna nima lastne svetlobe, ampak bledo odseva sončno svetlobo. Zato je že v zgodnjem krščanstvu postala simbol Cerkve v razmerju do Kristusa (sonce). Cerkev vse, kar ima, ves sijaj in vse duhovno bogastvo prejema od svojega ustanovitelja Kristusa. Njegovo luč tj. njegovo oznanilo mora čim zvesteje odsevati in z njo razsvetljevati ta svet. Cerkveni očetje govorijo o njej kot o »luči, ki sije v noči tega sveta in sveti popotnikom, ki potujejo naproti jutru, ko vzide Kristus, sonce pravičnosti«.
Druga posebnost lune so njene mene, zaradi katerih je postala simbol menjav, pojemanja in rasti. Kakor luna gre tudi Cerkev skozi obdobja rasti in pojema-nja, a kljub menjavam ne propade. Čeprav kdaj doživlja huda preganjanja ali notranje krize, izide iz njih prenovljena in prečiščena, kakor se po mlaju na nebu spet prikaže luna.
Najpogosteje srečujemo ta dva planeta v povezavi s križanjem. Sonce je na desni, luna pa na levi strani Kristusovega križa. Evangelist Luka poroča, da se je »okoli šeste ure (tj. opoldne) stemnilo po vsej deželi do devete ure (do 15 ure), ker sonce ni dajalo svetlobe« (23,45). Razlog za to, da umetniki zlasti od 8. stoletja naprej naslikajo oba planeta, naj bi bil tale: pri cerkvenih očetih nastopata sonce in luna kot simbola stare in nove zaveze oziroma Cerkve in sinagoge (shodnice, simbola judovstva). S tem je izražena naslednja misel: nova zaveza prinaša v primerjavi s staro zavezo popolnejšo luč, globlje spoznanje Boga. Te luči je skupnost nove zaveze (Cerkev) deležna v polnejši meri kakor skupnost stare zaveze (sinagoga). Vpričo Kristusovega križanja sonce in luna jokata in žalujeta; njuna obraza sta zagrnjena s plaščem ali pajčolanom.
»Hvalita Gospoda, sonce in luna, hvalite ga, vse svetle zvezde!« (Ps 148,3). Tudi ob Kristusovem križu sonce in luna na svoj način poveličujeta Boga. V antiki namreč nastopata tudi kot vladarski znamenji. Slikali so ju nad posebej pomembnimi osebnostmi, npr. nad cesarji, ki so jih častili kot bogove. Ko so kristjani prevzeli to podobo, so hoteli povedati tole: ravno trpljenju izročeni in na križu umirajoči Kristus je vreden, da zavzame svoje mesto v najvišjih nebesih med drugimi nesmrtnimi bitji.
Sonce in luna se pojavljata tudi na uprizoritvah poslednje sodbe. V tej povezavi ju omenja Sveto pismo na več mestih. »Zatrobil je četrti angel: in udarjena je bila tretjina sonca, tretjina lune in tretjina zvezd, tako da so za tretjino potemnele. Dan je bil ob tretjino svoje svetlobe in prav tako noč« (Raz 8,12). »Takoj po stiski tistih dni bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba.« (Mt 24,29). Že stara zaveza pogosto uporablja takšne podobe, ko napoveduje prihod Boga k sodbi: »Sonce in luna sta otemnela, zvezde so izgubile svojo svetlobo« (Joel 4,15). Nadzemsko notranjo lepoto Jezusove matere Marije radi primerjajo s soncem in luno. Nanjo duhovni pisatelji nanašajo besede Visoke pesmi: »Kdo je ta, ki se razgleduje kakor zora, lepa kakor luna, čista kakor sonce ...?« (Vp 6,10). V lavretanskih litanijah jo Cerkev časti kot »Mater prečisto« in kot »Zgodnjo danico«. Janezovo Razodetje opisuje »veliko znamenje«, ki se je prikazalo na nebu: »Žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). Tradicionalno katoliško in pravoslavno razumevanje ter bogoslužno in ikonografsko izročilo v tej ženi prepoznava Marijo, posebej pod vidikom njene prostosti od izvirnega greha (Brezmadežna). Včasih jo slikajo le z luninim krajcem pod nogami - Marija na luninem krajcu je od 15. stoletja dalje priljubljena slikarska snov.
Bogdan Dolenc
Bivanje otrok na Rakitni
V sredo, 13. februarja, se je skupina dvajsetih otrok iz vrtca Dominik Savio v spremstvu treh vzgojiteljic popeljala na tridnevno pustolovščino — na Rakitno. Mnogi otroci so ta dan nestrpno čakali. Polni prtljage in škatel smo se vkrcali na avtobus in se po slabi uri že znašli v Mladinsko-klimatskem zdravilišču na Rakitni, kjer smo imeli že pripravljene prostore za bivanje. Tam nas je osebje prijazno sprejelo in nam dalo osnovne napotke za bivanje.
Z otroki smo si najprej ogledali Rakitno in njeno okolico. Pot nas je vodila vse do zamrznjenega Rakitniškega jezera. Med potjo smo opazili, kako se v naravi bohoti teloh, ki nam je s svojim cvetom že naznanjal, da prihaja pomlad. Po počitku smo se povzpeli na bližnji hrib Rotovc. Hrib je visok 998 metrov in vzgojiteljice verjamemo, da smo s svojimi glavami že dosegle mejo tisočaka. Med potjo smo se ustavili ob tablah (gozdna učna pot) in z njihovo pomočjo spoznavali tamkajšnjo naravo in njene značilnosti. Otroci so se najbolj razveselili krpe snega na travniškem pobočju in se z veseljem okepali, kasneje pa smo se odpočili pri hišici Treh medvedov. Po večerji smo vzgojiteljice pripravile kratek družabni večer s plesom in glasbo, nato pa smo vsi »popadali« po posteljah in sladko zaspali. Naslednji dan smo si ogledali hiški Muce Copatarice in Mojce Pokrajculje. Otroci so radi prisluhnili že tolikokrat slišani pravljici. V tem dnevu smo imeli tudi voden orientacijski po-
hod z gospo Mojco, ki je otroke skozi uganke popeljala do skritega zaklada. Naučila nas je nekaj preprostih, hudomušnih pastirskih iger, ki so se jih otroci kasneje še kar naprej igrali. Otroci so izdelovali nočne svetilke za večerni sprehod do škratkove hišice, spomnili smo se na Sv. Valentina in izdelali zaljubljene slamice. Ko se je prikradla tema, smo se z lučkami odpravili iskat škratkovo hišico. Ker nas je bilo malce strah hoje v temi, smo se opogumili s pesmico »Jaz imam svetilko« in strahove odgnali proč. Po nekaj ovinkih in zgrešenih poteh smo našli škratkov gozdiček in si v tišini ogledali njegovo prijazno, majceno hiško. Ponosni, da smo jo našli, smo se židane volje vrnili v dom, kjer nas je pričakala pošta naših domačih. Naslednje jutro nas je obiskala Muca Copatarica. Otroke je obdarila s prelepimi darilci, jih spodbudila k urejenosti in jim povedala svojo zgodbo o otrocih, ki niso ... no, pa saj vsi poznamo pravljico o brezskrbnih otrokih. Uspeli smo si ogledati tudi planinsko hišo in pastirsko kočo, ter se soočili s plezalnimi spretnostmi. Čas je prehitro minil. Na koncu smo se z risbicami še zahvalili vsemu osebju in se poslovili od njih, avtobus pa nas je varno in hitro pripeljal nazaj v objem naših domačih.
vzgojiteljica Barbara Likovič Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Lažje odločanje za osmošolce ob odprtih vratih
Bogat informativni dan na SCRM Kamnik
Šolski center Rudolfa Maistra se je 15. in 16. februarja ovil v svojo najlepšo podobo. Pripravljali smo se namreč na prvi obisk naših bodočih dijakov. Dijaki in profesorji smo v odprtih učilnicah pokazali, da srednja šola ni samo dolgočasno učenje, ampak mnogo več.
V	petek, ob deveti uri dopoldne, se je že začela prva predstavitev. Med kratkim »sprehodom« so si obiskovalci lahko ogledali nekaj razstavljenih stvari, ki so govorile o pestrem dogajanju na šoli.
V	jedilnici sta bodoče dijake in njihove starše pričakala direktorica zavoda in ravnateljica Gimnazije, ga. Veronika Matjašič Kališnik, ter šolski svetovalec, g. Pavle Škobrne. Predstavitev Srednje ekonomske šole sta vodili ravnateljica Srednje ekonomske šole, ga. Tatjana Novak, in šolska svetovalka, ga. Darinka Vrhovec.
Po predstavitvi so se obiskovalci razdelili na več manjših skupin. Spremljevalni profesorji in dijaki so jih nato odpeljali v posamezne učilnice. Pri predstavitvi biologije so tako na primer predstavili
stran
16
Pust pri "miškah in veveričkah"
Zopet je tu mesec februar in z njim tudi težko pričakovani pust. Tudi najmlajši otroci našega vrtca se veselijo, da bodo našemljeni v maškare. Nekateri otroci se pustnih preoblek tudi ustrašijo, zato sva se odločili, da bova otrokom pomagali premagati ta strah.
Ves teden pred pustnim torkom smo se pogo-vajali o pustu, o tem kdo se bo v kaj našemil, ustvarjali smo pustna očala, klobuke - dopol-dneve smo torej preživeli pustno razpoloženi. V ponedeljek pred pustnim torkom nas je obiskala čisto prava Pika Nogavička, ki se je v svojo opravo oblekla pred otroki, čopke, lička in pegice pa so ji narisali kar otroci sami. Nato smo skupaj s Piko Nogavičko zapeli in zaple-
sali na njeno pesem. Skupaj smo pripravili tudi čisto prave pikine napitke iz sadja in mleka, s katerimi smo se nato okrepčali. Pika Nogavička se je nato poslovila in otrokom obljubila, da se vrne naslednji dan, na pustni torek, ko bodo tudi oni preoblečeni v prave maškare. In res: naslednji dan v vrtec niso prišli otroci, ampak čisto prave maškare, ki so celo dopoldne rajale in se veselile. Presenečeni in hkrati zelo veseli sva bili, da se maškare niso ustrašile drugih maškar, ki so bile na pustni torek v vrtcu.
vzgojiteljici Nuša Rožič "miške") in Urša Javoršek ("veverice")
Mesec kulture
V enoti Bistra (vrtec Urša) smo otroci iz skupine Slončki mesec februar poimenovali kar mesec kulture. Pogovarjali smo se o dr. Francetu Prešernu, spoznali smo slovensko himno in zastavo ter obiskali razstavo slik v Grobljah.
Ker smo bili nad razstavo zelo navdušeni, smo si tudi v vrtcu naredili simbolično galerijo. Nato pa smo se spremenili v čisto prave slikarje. Oblekli smo se v zaščitna oblačila in začeli ustvarjati. Ustvarjali smo s tempera barvami, akvarel barvami in tuš tehniko, kjer smo
domišljijsko ustvarjali, s svinčnikom pa smo narisali portrete. Zelo smo uživali, na koncu pa smo v garderobi pripravili razstavo in jo poimenovali kar Slončkova galerija.
Teja in Meta
Mesec kulture v vrtcu Racman
Mesec februar radi poimenujemo tudi mesec kulture. Takrat praznujemo kulturni praznik, se spomnimo našega največjega pesnika, obiskujemo kulturne ustanove in prirejamo kulturne prireditve. In zelo pomembno je, da tudi najmlajši otroci začutijo ta kulturni utrip.
Tudi v vrtcu Racman smo otrokom odprli vrata v svet kulture. Zanje smo pripravili različne dejavnosti s kulturnimi vsebinami - obiskali smo knjižnico, se igrali ustvarjalno igro gledališče, izdelovali smo slikanico in pripravili lutkovno delavnico.
Prav vsak dan so otroci slišali novo pravljico, ki smo jo pripovedovale vzgojiteljice v pravljičnem kotičku. Zelo zanimiv dogodek je bil tudi obisk Narodne galerije v Ljubljani, kjer so si otroci skupaj s škratom Galom ogledovali slike. Konec meseca nas je obiskala še otroška pisateljica, ga. Tatjana Kokalj. Pisateljico smo spoznavali ves mesec preko njenih knjig in knjižnih junakov. Otroke je ob animaciji lutke in pripovedovanju svoji pravljic pritegnila k poslušanju in sodelovanju. Zelo pomemben dogodek, ki nas čaka v bližnji prihodnosti, pa je praznovanje šestdesetletnice Vrtca Domžale. Na ta dogodek se že pridno pripravljamo.
Vse krajane Dragomlja in okolice pa v torek, 8. aprila, od 9. do 11. ure vabimo na dan odprtih vrat in razstavo otroških izdelkov.
Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Racman
Vrtcu Domžale za 60. rojstni dan
i.
Dolga leta domžalski otroci vsak dan v vrtec hodimo, v njem se skupaj veselo igramo, v igri se spoznavamo. letos pa naš vrtec praznuje šestdeseti rojstni dan,
v hišah vseh, kjer on domuje, vsak otrok naj bo nasmejan. 2.
Najstarejša enota je »Savska«, osem vrtcev še ima, »Kekec«, »Krtek«, »Ostržek« in »Palček«, »Mlinček«, »Cicidom« in še dva. za najmlajše je »Varstvo družinsko«, »Racman« leto in pol ima,
vsi smo ena velika družina, mnogo imamo mi želja. 3.
Letos, ko naš Vrtec praznuje šestdeseti rojstni dan, ena sama naj želja potuje, vsak otrok naj bo nasmejan. naj se smeje in pleše in poje, naj bo srečen, kar se da,
vsem otrokom pa naj sije sonce prav do dna srca.
Marjeta iz enote »Ostržek«
različne mikroskopirane preparate in poskus dokazovanja delovanja osmoze. V laboratoriju se je odvijala prav zanimiva predstavitev predmeta kemije. Dijaki so namreč izvajali različne poskuse, in pri tem celo sprožil alarm. Pri slovenščini je profesorica Hribarjeva pripravila izsek iz recitala srednjeveške poezije Najina ljubezen je kakor glogovo vejevje. Učilnica likovne umetnosti je bila okrašena v stilu rimske in grške umetnosti, na sredini pa je bilo prikazano morje z ladjami. Dijaki so predstavili tudi mnoge mednarodne projekte, v katere so vključeni (še zlasti evropski oddelek), ter mednarodne izmenjave, ki so v evropskih oddelkih pogoste. Informativni dan so za predstavitev svojih podjetij izkoristili tudi dijaki Srednje ekonomske šole.
Naj omenim še dva šolska časopisa, ki izhajata na naši šoli - dogajanje so skrbno beležili novinarji in fotografi šolskega glasila Zeleno, v okviru raziskovalno-astronomskega krožka pa izhaja tudi barvni AstroMaister.
Predstavitvi sta se ponovili še v petek popoldne ter v soboto ob devetih dopoldne. Udeležba je bila oba dneva izjemno velika, zato bo gotovo tudi vpis takšen. Dobro opremljena šola, zanimivi projekti in različni moduli na gimnaziji in ekonomski šoli so prav gotovo močan argument, da se osmošolci odločajo za Srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik. Po dobrih rezultatih na maturi in na številnih tekmovanjih dijakov pa je šola že dolgo znana. Upamo, da smo ta dva dneva prepričali vsaj nekaj obotavljivcev, da bodo naslednje leto postali novi »fazančki« ŠCRM-ja.
Tanja Ropas, Zeleno ŠCRM Kamnik
Zimovanje domžalskega
noviciata
V petek, 29. februarja popoldne, smo se domžalski noviciat odpravili na tridnevno zimovanje. Zbralo se nas je sedem ter dva voditelja -Jernej in Lenart - in s kombijem smo se odpravili na Jezersko.
Nihče od nas (razen voditeljev) ni vedel, kam pravzaprav gremo, še bolj pa nas je začela zanimati lokacija, ko smo s ceste zavili na gozdno pot. Največje presenečenje je bilo, ko ni bilo več primerne poti za kombi in smo morali pobrati vso opremo: do vrha napolnjene nahrbtnike, orodje in hrano za tri dni ter se čim prej zagristi v klanec, saj nas je že preganjal mrak. Pot je bila zelo mučna ...
Na cilju nas je pričakal prečudovit prizor: na jasi sredi gozda je stala osamljena pastirska koča s prečudovitim razgledom v dolino. Bila je brez vode, elektrike ... čisto prava pastirska koča. Najprej jih je nekaj odšlo k potoku iskat vodo, drugi pa smo pred hišico in v njej na starem štedilniku
zakurili ogenj in kasneje skuhali čaj. Sledila je priprava večerje in peka kruha za naslednji dan, saj smo s seboj prinesli samo sestavine. Dekleta smo zamesila kruh in testo za twist, fantje pa so pripravili žerjavico in palice, na katere smo nabodli hrenovke in navili twist ter ga spekli. Ker je naokoli večinoma ležal le smrekov les, so fantje pred večerjo poskrbeli še za krajši goreči spektakel, ki je bil nadvse zanimiv. Spat smo se, kot ponavadi, odpravili ob zelo pozni uri.
V	soboto smo se zbudili v sveže deževno jutro. Ponoči je nekaj časa padal sneg, sicer pa je vse jutro in dopoldne deževalo. Pri zajtrku smo jedli kruh, ki smo ga spekli prejšnji dan. Bil je dobro pečen in predvsem zelo zapečen, da je bila skorja zelo trda, a je bil vseeno zelo dober in smo pojedli cel hlebec. Ker pa nismo prišli tako daleč zato, da bi celo dopoldne sedeli v koči, smo sešili šotorke med seboj in si v gozdu postavili streho, da smo lahko izdelali naš totem - ogromno stonogo. Z izvijačem za les smo v podrto deblo naredili luknje in vanje zabili palice, tako da je stonoga imela (približno) sto nog. To nas je zelo izmučilo ... Zato sta tokrat kosilo kuhala voditelja, in sicer sveže narejene njoke, prelite s smetanovo omako s tunino. Po kosilu smo se učili streljanja z lokom in metanja noža. Streljali smo s pravim lokom, v staro posušeno deblo pa smo metali nož, ki je top in narejen prav za metanje.
Ker nam je veliko časa vzela priprava večerje, smo se le-to odpravili pripravljat takoj po sončnem zahodu. Spet smo zamesili kruh za naslednji dan, le da tokrat dvojno količino, saj smo polovico testa porabili za večerjo. Pekli smo namreč pice. Lakota je bila že zelo huda in ker smo v pečici pekli kruh, na žerjavici pa bi se pice pekle prepočasi, smo poiskali drugačno rešitev. Vzeli smo vse ponve, kar smo jih našli, in v njih pekli pice. Bilo jih je ogromno, pa tudi okusne so bile, zato smo se odlično najedli. Spat smo šli ob dokaj pozni uri, a vseeno malo prej, kot je v navadi, saj smo morali zjutraj zgodaj v dolino.
V	nedeljo je bil kruh še boljši kot prejšnji dan, vendar smo morali pri zajtrku pohiteti. Vse smo pomili in pospravili ter hitro odšli v dolino, kjer smo se v Domžalah udeležili svete maše ter po njej zaključili naše zimovanje.
Tina Grošelj - Vsestranska tigrica
Obisk OS Železniki
»Voda je divjala po celih Železnikih. Rušila je vse pred sabo. Odnašala je avtomobile. Ponekod je močno poškodovala tudi ceste.
V	poplavah so življenja izgubili trije ljudje. Zalilo je vse tovarne v Železnikih. V okoliških krajih, ki so na višji nadmorski višini, je uničila ceste in naplavila travnike. Veseli smo lahko, da ni odnesla več ljudi«. Tako je svoje občutke ob veliki katastrofi zapisal Domen Torkar iz 9. c razreda, učenec OS Železniki.
V	torek, 18. septembra 2007, je celotno Občino Železniki presenetila huda in katastrofalna poplava. Voda je z neverjetno močjo uničila skoraj vse. Med drugim je poškodovala matično Osnovno šolo Železniki, ki jo obiskuje približno triinsedemdeset odstotkov vseh učencev. Šola je imela veliko materialno škodo, ki je s svojimi denarnimi sredstvi ni uspela odpraviti. Prizadetih je bilo tudi veliko otrok, katerih družine so doživljale različne usode. Pomagali so jim številni dobrotniki in škoda je že zdaj vidno zmanjšana.
Naša šola, OŠ Rodica, se je kmalu po nesreči odločila, da pomaga. Že jeseni smo organizirali akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč Osnovni šoli Železniki. V akciji smo sodelovali učenci, učitelji, starši, stari starši ..., skratka vsi, ki si želimo, da bi se otroci in učitelji v Železnikih spet počutili tako kot pred nesrečo. Zbrali smo nekaj manj kot 1500 €.
V	sredo, 20. februarja 2008, smo obiskali Osnovno šolo Železniki. Obiska so se udeležile predsednica naše šolske skupnosti učencev, Sara Cerar, njena namestnica Klara Prednik, mentorica Šolske skupnosti učencev, Ana Medved in ravnateljica Milena Vidovič.
V	šoli sta nas sprejela predstavnika njihove Šolske skupnosti in nam predstavila kraj ter nekaj utrinkov, ki so jih učenci podoživljali v času nesreče. Ravnatelju šole v Železnikih, g. Francu Rantu, smo izročili zbrane prostovoljne prispevke. Bili so nam hvaležni in v zahvalo so nam podarili fotografijo mozaika, ki krasi šolski vhod, priložnostne koledarje in glasilo, v katerem so opisani dogodki in občutki tistega časa. Ko smo se odpeljale domov, smo opazile, da so razmere po naravni ujmi že zelo dobre. Železniki so kraj, vreden ogleda, še posebej zdaj, po poplavi, saj se lahko naučimo, kako kruta zna biti narava.
Klara Prednik, 8. a, Osnovna šola Rodica
V naravoslovni šoli
Letos se je kombinirani 5. in 7. razred OŠ Roje udeležil šole v naravi v Seči pri Portorožu. V tednu, ki smo ga preživeli v CŠOD Burja, je bil poudarek na naravoslovnih vsebinah. Morje povezujemo le s plavanjem, igrami v vodi, poležavanjem na plaži in prijetnimi večernimi sprehodi. Mi pa smo ga želeli spoznati tudi drugače. Hoteli smo opazovali morske živali in rastline v njihovem naravnem okolju in na lastni koži občutiti, kakšne so mile zime ob morju.
Prvo spoznanje je prišlo takoj ob prihodu. Kje so mile zime, o katerih smo se učili v šoli? Upravnik doma nam je kmalu pojasnil, da mraz v primorskem svetu krojijo vetrovi. Tudi bungalov, v katerem smo stanovali, se je imenoval po vetru - levante. K sreči ta veter cel teden ni zapihal, saj prinaša meglo. Mi pa smo želeli vse videti.
Toplo smo se oblekli in šli na raziskovalni potep v Piran, na raziskovanje obalnega morja in življenja v pasu bibavice, pa na rt in na
Sečoveljske soline. Spoznali smo rastlinsko slepoto. Pa niso slepe rastline, kot smo narobe mislili, ampak pa smo ljudje slepi za rastline in jih niti ne vidimo več. Zdi se nam, da tam so in da tam morajo biti. Zgodi pa se lahko, tako je povedala učiteljica Lili, da jih zaradi onesnaževanja kar naenkrat ne bo več. In takrat se bo ljudem slabo pisalo. Poznate kamnito torto? Klif na polotoku Seča daje natančno tak videz. Preizkusili smo se v športih, o katerih smo do sedaj le brali. Streljali smo z lokom in se vozili s kanuji. Tega smo se najbolj bali. Kaj, če se prevrne in pademo v ledeno vodo? Kaj, če rešilni jopiči ne bodo zdržali? Ko smo premagali začetno tremo, smo veslali kot pravi športniki. Ostale kanuje smo pustili daleč zadaj. Med vožnjo smo občudovali gusarsko ladjo, kjer so snemali film Čisto pravi gusar. Naučili smo se postavljati šotore in vezati vozle. Spoznali smo, da nam napenjalni vozel lahko pride prav tudi v vsakdanjem življenju. Ko smo se s potniško ladjo Laho vozili ob slovenski obali, smo doživeli nekaj nepozabnega. Nedaleč stran so svoje elegantne skoke iz vode izvajali delfini. Z odprtimi usti smo jih občudovali in vriskali od navdušenja. Živahno pa je bilo tudi ob večerih. Izdelovali smo dišavne vrečke, igrali igro tenis-koš in družabne igre ter plesali. Kar pa je tudi zelo pomembno, spoznali smo učence iz drugih šol, stkala so se nova prijateljstva, razvile so se simpatije. Učitelji v domu pa so nam dali vedeti, da smo pridni in da znamo poskrbeti zase in za druge.
Doživetja iz celega tedna lahko strnemo v en stavek: »Bilo je nepozabno!«
Danica, Urška in Edita
Zbiranje papirja
Domžalski skavti smo začeli z akcijo zbiranja papirja po naših domovih. Že nekaj let so sicer marsikje postavljeni ekološki otoki, a je naš namen ozavestiti o nujnosti razvrščanja odpadkov, saj je tako početje koristno in kaže tudi na razvitost lokalne družbe, saj je ''eko vzgoja'' pomembna predvsem v mladih letih. Primeren odnos do okolja je nekaj, kar vedno bolj spoznavamo kot nujo. Tako ob vsakodnevni pošti, predvsem reklamnih letakih, kaj hitro naberemo večjo količino papirja. Ves ta papir skavti zbiramo vsak zadnji petek v mesecu, na naših srečanjih. V ozaveščanje o zbiranju papirja so poleg otrok vključeni tudi starši, ki so tudi sicer zgled svojim otrokom. Sadovi ''eko vzgoje'' bodo prepoznavni predvsem v prihodnosti, ki bo tudi zaradi tega lahko lepša ali pa vsaj čistejša. Bolje zamuditi se z razvrščanjem odpadkov, kot pa zamuditi lepo okolje. Kar nam je dano, ni potrebno takoj vzeti.
Domžalski skavti
Izlet na Roglo
V soboto, 19. januarja 2008 smo člani planinskega krožka OŠ Preserje pri Radomljah skupaj z ostalimi člani Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale odšli na Roglo.
Zbrali smo se pred šolo in se z avtobusom odpeljali na Roglo. Med potjo smo se zabavali in razmišljali, kako se bomo s sankami sankali po kakšnem hribu. Ko smo prispeli na Roglo, nas je zasnežena narava že nestrpno pričakovala. Skupaj z vodniki smo se odpravili proti koči Na Pesku. Med potjo smo si z razglednega stolpa ogledali še ostale gore v okolici. Razgled ni bil ravno dober, ker je bilo malo megleno. Ko smo prispeli do koče, smo malicali in se skupaj z vodniki odšli kepat na bližnji sneg. Na koncu smo si blizu smučišča na Rogli privoščili še nekaj užitkov na snegu. Bilo je zelo lepo.
Gregor Klopčič, OŠ Preserje pri Radomljah
stran
17
MLAJŠI IN STAREJSI
Gospa Milka Zajec iz Preloga
Vse najboljše ob 100. rojstnem dnevu
Kot smo že pisali, je pred kratkim v krogu domačih praznovala stoti rojstni dan gospa Milka Zajec iz Preloga, kjer živi pri hčerki Katji in njeni družini. Na slovesnost je bil povabljen tudi župan Toni Dragar, ki je slavljenki, tudi v imenu Občine Domžale, zaželel veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov.
Na kratko predstavljamo življenjsko pot gospe Milke Zajec, ki se je začela 24. februarja 1908 v hrvaškem Zagorju v prijetni štiričlanski družini, kjer so otroke na kmetiji greli predvsem ljubezen obeh staršev, razumevanje, delo in skromnost, ki je, po mnenju otrok gospe Milke, pomembno zaznamovala njeno življenje. Čeprav v tem delu nekdanje skupne domovine ni preživela veliko let, ji je ostal v prijetnem spominu. Pa ne le zaradi prijetnega otroštva in mladosti, temveč tudi zaradi srečanja s poznejšim možem, s Slovencem Mirkom, s katerim sta se poročila in delila usodo tedanjih mladih parov, ki so iskali boljše življenje. To ju je zaneslo v Slavonijo, kjer sta okusila vse tegobe druge svetovne vojne, predvsem pa veliko skrb za družino. Prav nikoli ni pozabila skrbi za moža, ki se je boril med partizani, in sina, ki je vozil ranjence.
Konec vojne je prinesel mir in tudi boljše pogoje za življenje, ki sta si ga z možem ustvarila na novih temeljih. Mož je strojil kože, gospa Mil-
ka pa je skrbela za čedalje številnejšo družino. Pridnost in delavnost sta odlikovali oba, kasneje pa tudi vse otroke. Možu je z vse bolj uspešnim mešetarjenjem, predvsem pa z obilo znanja in iznajdljivosti, vse uspevalo in v Sloveniji je od leta 1961, ko je kupil prvo parcelo na Viču in kasneje zgradil hišo, pripravljal nov dom. V Sloveniji so se otroci drug za drugim šolali za boljše življenje. Gospa Milka je ob skrbi za otroke uspešno kmetovala in tako vzrejene živali kot kmetijske pridelke po različnih poteh prodajal v Slovenijo. »Če bodo zdravi in če jih bom navadila delati, jim ne bo hudega,« je vedno govorila o otrocih in prav vse sta z možem spravila do dobrega kruha. Otroci so njene besede upoštevali, pa tudi občudovali mamino delavnost, skromnost in odločnost, da vsem sedmim otrokom, ena od hčera je umrla kot otrok, z očetom omogočita lepše in boljše življenje. Otroci so odhajali, ustvarjali svoja življenja in prišel je čas, ko je tudi sama odšla v Slovenijo. Mož je do upokojitve delal v rudniku živega srebra v Idriji, sama pa je pridelke z velikega vrta redno prodajala na ljubljanski tržnici. Najbrž bi se katera od stalnih strank še danes spomnila prijazne branjevke Milke, ki je vse življenje razmišljala le, kako bi pomagala svojim otrokom, na katere je bila in je še danes ponosna. 1978. leta ji je umrl mož, leto kasneje se je odločila, da pride živet h hčerki
Katji in njenemu možu Marjanu v Prelog. Seveda tudi tu ni mogla brez dela, čeprav so jo skušali mladi razvajati. Ampak delo je bil njen način življenja, brez njega ni mogla. Če ji bolezen, ki jo je prizadela pred leti, tega ne bi preprečevala, bi še danes to ali ono postorila na vrtu, nakrmila zajce ali kokoši in še kaj. Morda bi celo stopila do delavnice, kot je včasih in povedala delavcem, kako in kaj. Njeno pridnost so spoštovali in spoštujejo vsi, saj vedo, da si je vse življenje želela boljši jutri za vse. Lepše življenje so dosegli prav vsi otroci, pa tudi štirinajst vnukov in triindvajset pravnukov, ki jo imajo neizmerno in iskreno radi, kot ima sama rada tudi svoje snahe in zeta. Prav vsi domači so se na prijetni slovesnosti, kjer ni manjkalo spominov, veselili njene stoletnice in se ob tem spominjali, kako je še pred dobrimi petimi leti pripravila čudovit zahvalni govor ob 95. rojstnem dnevu.
Srečno, gospa Milka!
»V imenu Občine Domžale in v svojem imenu vam ob vašem 100. rojstnem dnevu iskreno čestitam ter želim, da vas vse prihodnje dni spremljajo zdravje in sreča, predvsem pa ljubezen vaših najbližjih. Ti se posebej veselijo vašega življenjskega jubileja ter so ponosni na svojo drago in spoštovano mamo, ki je kljub svoji skromnosti z delavnostjo in ljubeznijo ustvarila močne in trdne temelje za vse njihove družine ter se še danes ponosna in vesela ozira na svoje najbližje, želeč jim vse najboljše. Vsem skupaj želim čim prijetnejše praznovanje ter še veliko lepih let, polnih zdravja in veselja do življenja,« je svoj nagovor sklenil župan Toni Dragar ter nazdravil slavljen-ki in njenim domačim.
Vera Vojska
Kamal Izidor Shaker
v	v
Ze drugi mandat predsednik zveze SKIS
Tokrat sem se pogovarjala s Ka-malom Izidorjem Shakerjem, ki ga poznam že od malih nog. Skupaj sva hodila v osnovno šolo. Naše poti so se po koncu osnovne šole razšle, v študentskih letih pa spet našle. Ponovno smo se srečali »s pomočjo« Študentskega kluba Domžale, kjer je Kamal aktiven že vrsto let, že drugi mandat pa je izvoljen tudi za predsednika Zveze ŠKIS in Sveta študentskih klubov, kar je zagotovo potrdilo njegovemu dobremu delu, tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju.
Kaj je Zveza ŠKIS, koliko je članic in kako delujete?
Zveza ŠKIS je krajše ime za Zvezo študentskih klubov Slovenije. Trenutno imamo petdeset polnopravnih članov in pet članov opazovalcev. Struktura Zveze je precej razvejana. Vodi jo Glavni odbor, ki ima predsednika, podpredsednika, administratorja, blagajnika in člane odborov. Zaradi lažje komunikacije, delovanja in decentraliziranega sistema delovanja imamo na Zvezi poseben organ - Varnostni svet, ki se deli na šest regij in skrbi za stik s članicami in jim nudi vso podporo, ki jo potrebujejo.
Kakšen je namen Zveze ŠKIS?
V prvi vrsti zagovarjanje interesov Študentskih organizacij lokalnih skupnosti/študentskih klubov na nacionalni ravni t. j. v Študentski organizaciji Slovenije in preko ŠOS-a na državnem nivoju. Naš namen je tudi pomagati klubom pri odpravljanju težav, v kolikor se pojavljajo, jim svetovati in težiti k še boljšemu delovanju. Zavedati se moramo, da so študentski klubi pomemben segment kar se tiče kulture, izobraževanja, zabave ter nešteto obštudijskih dejavnosti, ki jih klubi izvajajo po vsej Sloveniji.
Drugi mandat si predsednik ŠKIS-a, torej študentski klubi zaupajo v tvoje delo.
Drži. Na Zvezi ŠKIS ima po temeljnem aktu in poslovniku predsednik enoletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve. Tako so me študentski klubi na zadnji seji Sveta študentskih klubov in Zveze ŠKIS potrdili soglasno. Mislim, da je to tudi velika čast in nagrada za opravljeno delo v prvem mandatu. Mislim, da mi klubi na podlagi omenjenega stoodstotno zaupajo, kar je tudi prav.
Med drugim si član Študentskega kluba Domžale. Kako ti povezava s ŠKIS-om pomaga pri delovanju v ŠKD-ju?
Kar se tiče članstva v ŠKD-ju, ki mi je bil odskočna deska za delo in udejstvovanje na Zvezi ŠKIS, lahko povem, da sem si v času delovanja na Zvezi nabral veliko izkušenj, ki jih lahko vračam v svoj matični klub, tako preko projektov kot administrativnega dela.
Na ŠKIS-u nadaljujete s projektom za mlade študentske družine. Morda kaj več o tem?
ŠKIS-ova Štorklja letos poteka že drugič. Projekt pripravlja Odbor za socialo in zdravstvo na Zvezi ŠKIS, v sodelovanju s Klubom študentskih družin Slovenije. Prva »Štorklja« je potekala v znamenju najboljše napisanih člankov, letošnja pa je v obliki fotografskega natečaja na temo »prihodnost«. Ob zaključku razpisa bo strokovna komisija ocenila prispele fotografije, med katerimi bo izbrala deset najboljših in jih temu primerno tudi nagradila.
Vaš zagotovo najbolj odmeven projekt je Škisova tržnica. Kaj in kdaj se bo dogajalo letos?
ŠKIS-ova Tržnica bo letošnje leto potekala 7. maja, na Letnem telova-dišču Ilirija, v samem središču naše prestolnice, z začetkom ob 12. uri. Pripravlja se marsikaj, zaenkrat vam lahko zaupam samo to, da se obeta pester dnevni program, v katerem so glavne zvezde vsi študentski klubi iz Zveze ŠKIS. Najverjetneje bomo dodali še kakšno »EU vsebino«,
saj letos predsedujemo EU. Zagotavljam pa vam, da bo tudi večerni program vreden ogleda. Poskusili bomo zadostiti kar najširšemu krogu zahtevne študentske populacije. Dokončen program bo na voljo v sredini aprila.
Omeniti velja tudi ŠTUNF - Študentski kulturni festival. Kaj pa je vodilo tukaj?
ŠTUNF zagotovo bralci že dobro poznate, saj je lansko leto ŠTUNF gostoval prav v naši preljubi občini. Za tiste, ki ste lani po nesreči spregledali ŠTUNF, pa je to študentski kulturni festival, ki se pod taktirko Zveze ŠKIS vsako leto po Sloveniji seli iz kraja v kraj. Letošnji ŠTUNF bo potekal v Laškem (Laški akademski klub) in Hrastniku (Študentska organizacija Hrastnik). Trajal bo od 11. do 20. aprila. Zagotovo bo vreden ogleda ...
Seveda pa to ni vse, pripravljate še mnoge druge projekte ...
Na Zvezi pripravljamo kar lepo paleto projektov, ki se bodo oziroma so se že izvedli v letošnjem mandatu. Izveden je bil Krvavi torek (akcija zbiranja krvi) in smučarski projekt Vsi na ŠKI(s). V teku so projekti Izopop (popoldanski izobraževalni popoldnevi), Tečaj poslovne angleščine (v okviru Evropske prostovoljne službe) in projekt V ritmu ŠKIS-a (tečaj plesa). V polnem teku so priprave za že omenjena - ŠKIS-ovo Tržnico in Festival ŠTUNF. Pripravljata se še ŠKISgol (turnir v malem nogometu) in ŠKISkoš (turnir v košarki). V jeseni se bo od-
vijal tradicionalni sejem rabljenih učbenikov v ljubljanskih Križankah in ŠKIS-ov veteranski piknik, zaenkrat še neznano kje. Poleg vsega na Zvezi vsak mesec izdamo elektronski časopis ŠKISOPIS.
Kako pa sodelujete z ostalimi nacionalnimi krovnimi organizacijami, kot je ŠOU, MSS?
Kot eden od štirih enakovrednih stebrov v Študentski organizaciji Slovenije aktivno sodelujemo s še preostalimi tremi Študentskimi organizacijami univerz (ŠOULJ, ŠOUMB in ŠOUP), tako na projektnem področju, kot tudi na področju priprave »študentske« zakonodaje in seveda tudi študentske politike. Kar se tiče Mladinskega sveta Slovenije, Zveza ŠKIS prav tako aktivno sodeluje, saj je ena izmed članic MSS-ja.
Za konec pa še beseda o financiranju. Kako se pravzaprav financirate?
Sredstva za delovanje Zveza ŠKIS pridobiva od povratnega financiranja njenih članic, t. j. študentskih klubov, in sicer v vrednosti treh odstotkov vseh sredstev, ki jih prejemajo študentski klubi v skladu s Študentsko ustavo.
Hvala za zanimiv pogovor in uspešno delovanje še naprej!
Mateja A. Kegel
Center za mlade Domžale
Med zimskimi počitnicami
V Centru za mlade, na Ljubljanski cesti 58, so se v času od 18. do 22. februarja odvijale Vesele zimske počitnice. Program je vseboval ustvarjalno raznolikost. Otroci so poleg družabnih iger, plesa in kreativnega ustvarjanja iz različnih materialov pokukali tudi v dediščino kuhinj babic. Ogledali so si predstavo Trije prašički, obiskali Kolosej in se sprehodili po starem mestnem jedru Ljubljane, do Tivolija in nazaj skozi ljubljansko cvetno in zelenjavno tržnico.
Novost letošnjih počitnic je bil prikaz kemijskih poizkusov, pri katerih so z veliko radovednosti sodelovali.
Počitnice je zaznamovala tekma s časom, saj je bil pri vseh aktivnostih in ustvarjalni vnemi dan prekratek za realizacijo čudovitih idej, ki so se porajale otrokom in mentoricam.
Metka Strnišnik
Zenske ženskam
Kar precej časa smo članice literarnega krožka pri Lipi pripravljale literarni večer ženske poezije, ki smo ga pod naslovom Sposodila si bom zvezde 6. marca priredile v domžalski knjižnici. Zamislile smo si ga v obliki štirih istosrediščnih krogov: začele smo z osebnoiz povedno poezijo, nadaljevale z ljubezensko, nato s pesmimi, ki so se dotikale okolja in družbe ter končale z verzi o naravi. V vsak sklop smo pred lastnimi pesmimi vključile tudi po dve pesmi uveljavljenih slovenskih pesnic. Verze je s prijetnim glasom, kitaro in ljudsko pesmijo pospremila gospa Silva Kosec.
Številni poslušalci so nam po koncu povedali, da so bili zelo zadovoljni in da bi kazalo še kdaj prirediti kaj podobnega. Vesele smo bile priznanja in potrudile se bomo, da bodo lepi verzi še našli pot med ljudi.
Silva Mizerit
Ob veliki noči 2008
Prebujanje narave nam naznanja praznik Kristusove zmage nad smrtjo
Govoriti o veliki noči se pravi govoriti o življenju. V nas vstajajo včasih boleči spomini, zaznave, izkušnje, ki jih skrbno hranimo v sebi; enostavno jih nismo predelali, ko je bil čas za to. Ljudje se svojih čustev kakor bojimo. Ves čas se jim izogibamo, tako, da jih tudi zanikamo in ves čas analiziramo druge ter selimo svoje misli z enega konca na drugega. Čustva pa so, obstajajo in nočejo nikamor. Tudi če jih nočemo priznati, so, obstajajo globoko v nas in ta čustva ustvarjajo nova odkritja, lahko tudi nesmisle, ali pa nas vodijo naravnost k smislu našega življenja. Človek pa ni samo to, kar čuti, ampak tudi to, kako se odloči. Če pa razmišljamo v smeri postvarelnosti ali popredmetenja stvari, ne moremo priti daleč, ker se sami »popredmetimo«.
Leto 2008 je med drugim pomenljivo zaznamovalo slovo od bivšega predsednika države, dr. Janeza Drnovška, ki je že junija leta 2006 v nekem intervjuju dal razločno slutiti, da verjetno ne bi ustanovil Gibanja zapravičnost in razvoj, če ga ne bi doletela nevarna bolezen. Celo zapisal je, da je lahko kakšna bolezen tudi Božji blagoslov. »Človek se tako ustavi in o nekaterih zadevah ponovno razmisli, oziroma si postavi drugače prioritete v življenju,«je dejal. Tudi v nagovorih na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj je velikokrat omenjal Boga in pri tem razmišljal o vesoljni zavesti ali vesoljni energiji, prepričan, da je isto. Ni pa se še dokopal do personificiranega Boga, kakor sam pravi in je tozadevno povedano v krščanskem smislu pristal v čakalnici. Drnovšek se tudi ni strinjal z izjavo sicer poznanega filozofa Slavoja Žižka, da je pozitivno izročilo, ki ga lahko Evropa ponudi svetu, prav ateizem. »Kar se tiče ateizma, pa ne vem, zakaj bi bila to vrlina,«je bil jasen Drnovšek. Iz dejstva, da nečesa ali nekoga ni, ne izvira nič, nobena moralna vrednota ...
In zakaj vse to? Govoriti o veliki noči se pravi govoriti o življenju in o Bogu . in seveda o človeku. In kako naj se slovenski človek, slovenski narod, ali kar slovenska politika, pripravi na veliko noč? Prav gotovo ne z razcepljenostjo, razklanostjo in bolezensko neodločnostjo v delovanju navzven, pač pa z enotnostjo, pisano z veliko začetnico, če že »negujemo« notranje politične razprtije .
Oblikovanje stališča zunanje političnega odbora Evropskega parlamenta o poti Hrvaške v EU, da je uveljavitev ekološko ribolovne cone (ERC) bi lateralni problem med Zagrebom, Ljubljano in Rimom in ne problem na ravni Hrvaška - EU, zmanjšuje slovensko pogajalsko pozicijo, je bil odločen Borut Pahor. Ostali slovenski evroposlanci so se izognili problemu. Kdo jih bo motiviral za enotno nastopanje v blagor slovenskega naroda? Naj bo to njihov velikonočni razmislek, kakor tudi naših »domačih« politikov. Tudi na notranje političnih ravneh se dogajajo anomalije vseh vrst, zlasti če konkretno pomislim, da snovalci glasila KS Dragomelj-Pšata niso zbrali toliko moči, da bi pozdravili navzočnost nadškofa dr. Franca Perka v Dragomlju ob blagoslovitvi novega križa in se s tem »izkazali« kakor da bi še vedno bili v komunizmu. Enotnost se začenja od spodaj.
Vstajenje slovenskega naroda iz nekakšnega »kar bo, pa bo« je namreč življenjskega pomena. Tudi o tem razmišljamo ob veliki noči in ukrepajmo, opominjajoč slovenske politike in tudi cerkvene dostojanstvenike, da ne zamudijo evropskega vlaka. Velika noč je praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih, ki nas vzpodbuja tudi k našemu vstajenju, kadar smo mrtvi za Boga, za bližnjega in skupne interese in tako nesprejemljivi za tozadevne odločitve. Svetopisemske besede »zaman zidajo zidarji, če Gospod ne zida hiše«, naj bodo naša velika noč: zaman se namreč drugi trudijo okrog nas, gledano v prenesenem pomenu, če sami tudi z mezincem ne mignemo. Velika noč naj nas dvigne iz naše otopelosti, nezainteresiranosti, suženjstva mnogoterim razvadam, da nam bo zasijala vstajenska slava v naših srcih in da bomo tako upanje tudi za druge. Velikonočni kristjani so srečni kristjani, naj naša vzhičenost osvetljuje tudi druge, ki so se morda oddaljili od Kristusa, ali pa ga še ne poznajo, so pa otroci skupne USODE. Spregovoril sem, Gospod, in sedaj sem nemiren. Bojim se, da glavnega nisem povedala, toda moje besede so preozke, da bi mogle obseči vse tvoje skrivnosti in še najmanj skrivnost tvojega vstajenja. Bodi z nami vsemi, Gospod.
Vsem bralkam in bralcem Slamnika, posebej uredniškemu odboru, in sploh vsej Občini Domžale, županski Župniji ter vsem cerkvam v naši občini in vsem občanom dobre volje, ne glede na njihovo ideološko in politično pripadnost, posebej vsem ostarelim, bolnim, trpečim, zapostavljenim, žejnim pravice . skupaj s somišljeniki želim za velikonočne praznike polnosti vsakršnega nebeškega blagoslova in vse prisrčno pozdravljam.
Ivan Kepic
Portreti skozi ženski objektiv
V Domžalskem domu so 5. marca odprli razstavo Portreti skozi ženski objektiv.
Potekala je v sodelovanju s FKVK Mavrica in CZM Domžale. Žiran-tje - Janez Korošin, Silvo Slapar in Andraž Gregorič - so imeli težko delo pri izbiri izjemnih fotografij. Otvoritev je bila harmonija ženske energije. Izbrane fotografije so pričarale zgodbe in utrinke iz življenja.
Zlato medaljo je prejela Špela Kra-gelj, srebrno Vlasta Jenčič in bronasto Lili Jazbec.
Diplome so dobile Anka Ažman, Cveta Zalokar-Oražem, Klavdij a Kren, Mateja Absec, Mira Kavčič in Tinkara Koleša. Sodelovali sta še Albinca Kosmač in Mimi Pollak. Razstava je počastila ženska marčevska praznika in pozdravila prihajajočo pomlad.
Metka Strnišnik
Dve izmed nagrajenk - Špela Kragelj in Cveta Zalokar-Oražem
SPORT
stran
18
Foto: Srebrne kopijašice, varovanke Danila Enberšiča (z leve): Bernarda Letnar, Petra Pavlič, Eva Mrše
Novice iz AK Domžale
Zimsko prvenstvo v metih - dvakrat
Bojno polje na brežiškem stadionu
Kladivo, disk, kopje in krogla so bili 2. in 9. marca na brežiškem stadionu, »drugem domu« najboljšega slovenskega kladivaša Primoža Kozmosa, na vsakem metru. Odvijali sta se namreč dve zimski prvenstvi Slovenije v metih, najprej za člane in mlajše mladince, teden dni za njimi pa še za starejše mladince in pionirje.
Domžalska »voj ska« j e bila z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo najmočnejša v kopju, še eno srebro pa je Erika Pirnat osvojila v metu kladiva. Srebrni varovanki Danila Emberšiča, ki je tudi sam nastopil v metu kladiva, sta bili Petra Pavlič med mlajšimi mladinkami in Eva Mrše med pionirkami, njuni kopji sta poleteli 42,40 oziroma 33,24 m. Bernarda Letnar je bila med starejšimi mladinkami tretja z 39,31 m, še dvakrat pa je bila četrta med članicami, in sicer prav tako v kopju in kladivu. V metu kopja sta peto mesto zabeležila Jože Pirnat in Saša Cerar, sedma sta bila Tjaša Rajh in Lovro Šlibar, osma Peter Gabrovšek in Rok Kveder, deveta pa Gabriela ter Denis Kumek.
Foto: Met kopja - Bernarda Letnar
Prvenstvo Slovenije v suvanju krogle v dvorani
Ko 7,26 kg težka krogla poleti
Dvorana v Slovenski Bistrici je trening lokacija trenutno daleč najboljšega »kuglaša« Slovenije, Mirana Vo-dovnika, na kar zagotovo kažejo tudi številne udrtine in luknje v steni ... Miranova krogla je 23. februarja letos pristala na znamki novega absolutnega rekorda Slovenije (20,68 m), na Prvenstvu v suvanju krogle v dvorani pa sta nastopila tudi dva Domžalčana. Kroglo sta sunila skoraj enako daleč - 12,60 in 12,70 metra, vendar ob dejstvu, da je bila prva, ki jo je suval Jože Pirnet težka 7,26 kg, krogla Petre Pavlič pa je bila težka tri kilograme. Petra je bila med mlajšimi mladinkami srebrna, Jože med člani peti.
Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih
Pri maksimalni hitrosti te na ovinku nese ven!
Atleti in atletinje, ki so željni potovanj na tekmovanja, so se 16. februarja spet razveselili Prvenstva Slovenije v krožnih tekih, ki je bilo - ker tovrstne dvorane v Sloveniji nimamo - v dvorani na Dunaju. Na prvenstvo Slovenije je odpotovala šesterica atletov iz AK Domžale, poleg njih pa še dve sprinterki, ki sta na mitingu nastopili na 60 in 200 m.
Z 200-metrsko krožno stezo z nagibom navznoter, ki daje teku poseben občutek, sta se zagotovo najbolje spoznala Domen Zupan in Jaka Vodnjov, saj sta jo morala preteči kar petnajstkrat! Tri tisoč metrov je Domen pretekel v času svojega novega osebnega rekorda, 9:29,03, in bil med mladinci peti, Jaka je bil mesto slabši. Na pol krajši razdalji sta nastopili mladinki Cita Cvirn in Maja Hudoklin, ki sta kot edini nastopajoči v tej kategoriji tekmovanje končali kot prva in druga. Eva Ivanšek in Ajda Ferk sta za svoj prvi nastop v krožni dvorani izbrali štiristometrsko preizkušnjo in se uvrstili kot 16. in 18.
Alja Sitar in Klara Hribar sta najprej nastopili v teku na šestdeset metrov, ki poteka po sredini dvorane, in dosegli rezultata 7,63 s (v finalu) in 8,22 s. Na dvesto metrov je Alja z rezultatom 24,84 z le za stotinko zaostala za svojim osebnim rekordom, samo pet stotink ji je zmanjkalo do rekorda za mlajše mladinke, blizu svoji najhitrejši znamki je bila tudi Klara (26,81 s).
Bojana
Težkoatletski klub Domžale
Domžalčani ponovno slavili
V nedeljo, 9. marca, se je v klubskih prostorih Težko-atletskega kluba Domžale, odvijalo tekmovanje drugega kola za ekipno Državno prvenstvo Slovenije. Tokrat so se pomerili domačini iz TAK Domžale in KDU Olimpija iz Ljubljane. Domžalčani so z osvojenimi 1320 točkami premočno premagali Ljubljančane, ki so z osvojenimi 1169 točkami morali priznati poraz. Tako so si domačini prigarali veliko prednost za naslednje kolo tekmovanja, zato jih bo težko dohiteti in še težje premagati.
Za ekipo Domžal so nastopali: Tine Orešek z rezultatom 251,74 točke (poteg 97 kg, sunek 120 kg, biatlon 217 kg), Boštjan Peterca z rezultatom 258,98 točke (poteg 105 kg, sunek 130 kg, biatlon 235 kg), Štefan Dominko z rezultatom 260,08 točke (poteg 96 kg, sunek 127 kg, biatlon 223 kg), Jernej Orešek z rezultatom 274,18 točke (poteg 100 kg, sunek 120 kg, biatlon 220 kg), Danilo Emberšič z rezultatom 275,52 točke (poteg 111 kg, sunek 134 kg, biatlon 245 kg ) in Jože Pirnat z rezultatom 226,78 točke
(poteg 90 kg, sunek 115 kg, biatlon 205 kg). Močni fantje iz Domžal v letošnjem koledarskem letu niso zabeležili še nobenega poraza, zato so si zadali, da bodo tako v ligi za ekipnega državnega prvaka Slovenije kot tudi v pokalni tekmi poskušali ostati neporaženi. Prva pokalna tekma se bo pričela 25. maja v Ljubljani, zato fantje že pridno trenirajo pod strokovnim vodstvom trenerja Romana Dimca. Čestitam.
B. P.
Smučarski klub Ihan
Koreja, srečni kraj za ihanske biatlonce
Spet smo tu!!! Zima nas preganja tudi ob koncu. Pošteno pa smo ihanci preganjali biatlonsko konkurenco v Aziji.
Naša »preganjalca«, Klemen BAUER in Peter DOKL, sta namreč vsak na svoj način v Pjongčangu v Južni Koreji dosegla rezultat kariere. KLEMEN nas je presenetil (no, poznavalcev niti ne) s sanjskim posamičnim dosežkom, in sicer na šprintu 27. februarja, ko je zasedel fenomenalno 8. mesto. Prvič je bil uvrščen med deseterico najboljših posameznikov in prvič na svečani razglasitvi rezultatov. Osem najboljših tekmovalcev se na »flower ceremony« gledalcem in TV kameram predstavi na samem prizorišču. Klemen je po dolgem času slovenske biatlonce predstavil širši javnosti. A njegov »show time« se je nadaljeval, saj je s slovensko mešano štafeto, ob pomoči sovaščanov Petra DOKLA in Teje GREGORIN, zopet poziral fotografom. Slovenska mešana štafeta je osvojila odlično 6. mesto, kar jo je »kvalificiralo« na uradno svečano razglasitev. Z odra najboljših so se
prešerno nasmihali kar trije ihanski biatlonci, kar nas lahko »preganja« vse tja do Vancouvra, upamo pa, da še dlje.
Teja, Klemen in Peter so se »preganjali« po svetu še naprej, saj so obiskali rusko-sibirski Hanti Man-sisk. Klemen je v šprintu za 25. mesto osvojil mesto novih 6 točk in se tako zasidral na skupnem 40. mestu v svetovnem pokalu. Teja je v zasledovalni tekmi osvojila 19. mesto, na skupinskem štartu pa je v cilj pritekla kot 16.
Za našimi biatlonci je tudi že »preganjanje« po norveških progah v Holmenkollnu, kjer so bile njihove uvrstitve sledeče ... Ker nas je preganjal rok za oddajo članka, poglejte na www.tsklub-ihan.si. Ravno danes in jutri na Pokljuki poteka še zadnje dejanje letošnje zimske sezone, kjer se merimo na Državnem prvenstvu v biatlonu. »Merjenje« si lahko jutri, v soboto, ogledate tudi v živo!!! Preganjanje pa je potekalo tudi pred državnim prvenstvom. Na Pokljuki smo se Ihanci »preganjali« kot organizatorji in tekmovalci na Prvenstvu OŠ Slovenije ter Pokalu RS v biatlonu. Naš organizacijski uspeh na vetrovni in deževni Pokljuki sta »oprala« Primož PANČUR s prvim mestom med starejšimi dečki in Greta TOMŠIČ z 2. mestom med starejšimi deklicami. Močan veter pa ni odpihnil ostalih dobrih uvrstitev, saj sta Anže GREGORIČ in Anže POVIRK osvojila tretji mesti med
juniorji oziroma mlajšimi mladinci, kjer je Aleš GREGORIN osvojil 4. mesto. Navkljub stalnemu »tuširanju« pa so v cilj prispeli tudi starejši dečki in zasedli: Vid ZABRET, 7. mesto, Martin IVANUŠA, 10. mesto, Rok LAZAR, 12. mesto, Miran MAJER, 13. mesto in Jaka KARO, 14. mesto. Naši najmlajši tekmovalci v biatlonu so se v kategoriji mlajših dečkov in deklic merili s konkurenco in dosegli naslednje uvrstitve: Nejc KARO, 17. mesto, Maša BAHO-VEC, 16. mesto, Sara LEKAN, 17. mesto in Tjaša BAHOVEC, 18. mesto. Cilj so prvič v karieri dosegli tudi najmlajši šolarčki na tekmovanju v smučarskem teku: Jaka PARKELJ, Gregor BABIČ, David PARKELJ, Matic ŠABJAN OGRIZEK in Katarina PETERKA. Čestitke prav slednjim, ki so zbrali velik pogum za nastop v »pokljuški učilnici«. Naša »učilnica«, pod vodstvom Janeza GREGORINA in Saše ČAD, je tudi v tej zimski sezoni »opravila« vrsto ur, za njihovo realizacijo pa so poleg številnih prostovoljnih ur članov kluba potrebna finančna sredstva . Tudi za te je iz leta v leto več »preganjanja«, zato se za »krajšanje poti« ob koncu letošnje zimske sezone iskreno zahvaljujemo družbi FARME IHAN d. d., Občini Domžale, Črevarstvu Miroslav Majer s. p., družbi Potrbin AS in ostali d. n. o., družbi ECOlogic d. o. o. in družbi MAJO d. o. o. ter Biatlonski reprezentanci Slovenije.
Matjaž PAVOVEC
Hokejski klub Krpani
Hokejski klub Krpani združuje amaterske igralce hokeja na ledu iz okolice Domžal. V večini smo entuziasti, ki smo v mladosti igrali hokej po bajerjih v bližnji okolici. Kasneje, ko smo malce odrasli, smo v prostih terminih v poznih večernih urah hodili igrat hokej v Halo Tivoli. V letu 2007 smo se še posebej razveselili umetnega drsališča v Športnem parku Domžale. Upamo, da bo domžalsko drsališče kmalu zraslo še za kakšen meter in dobilo streho nad glavo. To bi pripomoglo k še hitrejšemu razvoju hokeja v Domžalah. Lepo bi bilo, če bi hokej prerasel zgolj rekreativne okvirje in bi imele Domžale tudi kategorizirane predstavnike predvsem mlajše generacije. Enkrat v prihodnosti morda Krpani iz Domžal postanejo tudi državni prvaki. Od sanj v oblakih pa nazaj na zemljo k dogodkom letošnje sezone. Hokej smo grali dvakrat do trikrat tedensko. Hokejskih veščin nas občasno še uči naš krajan in legenda slovenskega hokeja, Bojan Zajc. Mnenja o tem, ali je smiselno trenirati hokej v srednjih letih, so sicer deljena, a tisti, ki so trenirali, so v letošnji sezoni vidno napredovali. Pa čeprav so v letih, ko se profesionalni hokejisti že upokojijo. To potrjuje tudi to, da človeku gibanje in rekreacija krepita moč in duha in vsakemu posamezniku, ki je željan te čudovite igre, ne glede na njegovo starost, vlivata posebno svežino.
Letos prvič sodelujemo tudi v Gorenj ski rekreativni ligi, ki se igra na Jesenicah. V tej ligi sodeluje deset ekip in vsi imajo v svojih vrstah kar nekaj bivših pravih hokejistov. Le naša ekipa je sestavljena zgolj iz amaterjev, vendar smo zelo srčni in zagrizeni. Vidnejših rezultatov za-
enkrat še ni; na tekme gledamo bolj kot na nabiranje izkušenj in dobro rekreacijo.
Člani smo strastni ljubitelji hokeja. Nekateri navijamo za Olimpijo, drugi za Jesenice. Ko pa igramo
skupaj, smo vsi le za hokej in pripadnost enemu ali drugemu klubu ne pomenita nič.
Tudi letos bomo Krpani v sklopu praznovanja občinskega praznika organizirali turnir v hokeju na ledu. Po lanski uspešni organizaciji prvega turnirja, na katerem so sodelovale štiri ekipe, bo letos sodelovalo že šest ekip. O razpletu pa več v naslednji številki.
Jaka Kruljec
Športno društvo Sovice
Doseženi odlični rezultati
Na prvem letošnjem tekmovanju plesnih, navijaških in akrobatskih skupin, ki je potekalo 9. marca v Športni dvorani Škofljica, so člani Športnega društva Sovice iz Domžal dosegli odlične rezultate.
Plesne in navijaške skupine, ki jih trenirata Tjaša Šuštaršič in Lana Gavrilov, so v različnih kategorijah osvojile kar nekaj pokalov za prva, druga in tretja mesta. Zmage so se veselili otroška pom pon skupina Mini sovice in pom par, Karmen Gerič in Neža Pirnat. Na tekmovanju se je še enkrat po-
trdilo, da je ŠD Sovice, ki deluje na Osnovni šoli Domžale, eno najuspešnejših v Sloveniji. Zasluga za rezultate gre obema trenerkama, ki s svojo kreativnostjo in strokovnostjo pripravljata koreografije z odlično izbiro glasbe ter hkrati s prizadevnim vodenjem motivirata plesalke. V prihodnjih mesecih bo še nekaj pomembnih tekmovanj, ki se jih bodo udeležili člani ŠD Sovice, vrhunec pa bo Evropsko prvenstvo v Ljubljani, ki bo 5. in 6. julija.
V. G.

{»U kL

Domžal«
razpisuje
ATLETSKE URICE ATLETIKA ZA NAJMLAJŠE Program poteka v telovadnici OŠ RODICA -podružnica in stadion Domžale (od aprila dalje),
vsak ponedeljek in sredo, od 17. do 18. ure.
Namenjen je otrokom od 4.-7. leta
Program je zasnovan tako, da otroci skozi igro spoznavajo atletiko kot prijetno izkušnjo v tekalnih igrah, igrah skakanja in igrah z žogo. Skozi celo šolsko leto pridobivajo na vztrajnosti, discipliniranosti, potrpežljivosti, strpnosti in zaupanju. V družbi sovrstnikov se zabavajo in merijo v zdravi tekmovalnosti. Informacije: Mojca (031/314-870) ali m.grojzdek@gmail.com.
Pridružite se nam, s srcem v atletiki!
Najmlajši atleti v Atletskem klubu Domžale
Ne boste verjeli: junaki Žan G., Jure H., Matej P. in Matjaž A., ki trenirajo pod budnim očesom vaditeljic Daniele in Mojce, so že pravi strokovnjaki v atletskih disciplinah. Udeležili so se že priznanega tekmovanja, ki ga organizira Brigita Bukovec, čaka pa jih še nekaj preizkušenj.
Zaenkrat atleti trenirajo v Osnovni šoli Rodica, topli dnevi pa nas bodo kmalu prignali na plano in obetajo se nam tudi treningi na atletskem stadionu v Domžalah. Do sedaj so junaki spoznali hitre teke, nizki in visoki start, postavitve nog, rok ..., tekaško opremo, štafetno podajo, tek čez ovire, nekaj vzdržljivostne-ga teka preko iger, skok v višino, v
naslednjih mesecih pa jih čakajo še skok v daljino in spoznavanje metov.
Vse, kar počnemo, temelji na igri in improvizaciji s pripomočki, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Tako otroci rastejo v smislu gibanja in tudi z iznajdljivostjo glede na trenutek, ki nam je dan. Narisani poligon postavijo sami in se tako naučijo brati karte. In še, in še ... Skratka, vaditeljici sva zelo ponosni na mlade upe atletike.
Če bi še kakšen pet- ali šestletnik želel trenirati atletiko, naj pokliče Mojco na telefon: 031/314-870
Mojca Grojzdek
stran
19
SPORT
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale polni vitrine s priznanji
Lovrenc Kokalj najboljši inštruktor v najboljšem karate klubu v Sloveniji
Še pred začetkom karate turnirja, ki je potekal 23. februarja v Rušah, je bilo za motivacijo in zgled vsem ostalim karateistom in klubom podeljenih šest priznanj za izjemne dosežke v letu 2007 na področju karateja. In kar dve sta - že četrtič zapored - odšli v Domžale, v Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale. Priznanje za najboljšega inštruktorja je prejel Lovrenc Kokalj, ATOM pa je postal najupešnejši klub.
In tudi 31. mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir v Rušah se je iztekel podobno - z zmago	ATOM-
ovcev, ki se se izkazali v množici dvestopetdesetih tekmovalcev iz sedemnajstih klubov iz Slovenije, Italije in Madžarske. V katah posamezno so zmagali Iva Perger, Timotej Kokalj in Stanislav Caser-man, drugi so bili Tamara Kokalj, Žan Podbevšek in Gašper Pirc, tretja je bila Saša Štuglic, četrti pa Polona Orehek, Tjaša Lupše
Hanzlowsky in Timotej Kokalj. V borbah sta bili, vključno s finalno borbo, nepremagljivi Tamara Koka-lj in Tjaša Lupše Hanzlowsky, ki je premagala drugouvrščeno Polono Orehek. Prav tako so šele v finalni borbi klonili Črt Horvatin, Janko Gobec, Grega Teršek, Timotej Kokalj in Rok Kurent, tretji je bil Simon Planko.
Bojana
Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob
Tudi za prijatelje
Začetek leta so člani Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob preživeli v precej prijateljskem razpoloženju. Svojega velikega prijatelja, enega najbolj znanih slovenskih boksarjev, Dejana Zavca, so
kar dvakrat pospremili v znano TV-oddajo Piramida. Prvič se svojim glasnim navijanjem in tudi kakšnim sms sporočilom zanesljivo prispevali, da je bil zmagovalec, drugič sicer ni zmagal, jih je pa prepričal, da poleg boksarskih spretnosti razpolaga tudi s precej retoričnimi sposobnostmi. Februar je minil v znamenju udeležbe na Gorenjskem pokalu, ki ga je pripravil Klub borilnih veščin Tržič. V športni dvorani olimpijcev se je med stodvema tekmovalcema iz dvanajstih klubov uspešno predstavila tudi štiričlanska ekipa iz Domžal. V športni disciplini light kontakt kickboxinga so osvojili kar tri tretja mesta, in sicer: v kategoriji nad 95 kg - Fikret Kubuzovic, v kategoriji 81-87 kg - Matej Balantič in v kategoriji 81-87 kg - Miha Močnik. V kategoriji 60-66kg je Matic Peterka osvojil peto mesto.
Marec ne bo tako »miroljuben«, saj se 22. marca, v Zagorju ob Savi, začnejo državni turnirji v disciplini semi kontakt kickboxinga. Kandidati za odlične uvrstitve v tej športni disciplini so Miha Močnik, Uroš Boštjančič in Tone Bukovnik. Več kot deset članov se pripravlja na prvi državni turnir, ki bo aprila v disciplini full kontakta in light kontakt kickboxinga Kickboxing zveze Slovenije.
Glede na reden in prizadeven trening vseh lahko pričakujemo same dobre rezultate. Srečno!
Vera
Novi rezultati Karate kluba Wankan Ihan
Pošteno smo zakoračili v novo leto, kajti že smo v mesecu marcu. Ponovno smo vam dolžni poročati o dogodkih in predvsem dosežkih našega Karate kluba Wankan Ihan. V soboto, 23. februarja, sta se dva naša člana udeležila 31. tradicionalnega mednarodnega SKIF karate-do turnirja za Pokal Ruše 2008. Tako je v skupini starejših dečkov od 9.- 6. KYU pričakovano osvojil prvo mesto Primož Peterlin, druga naša tekmovalka, Marija Peterlin, pa 3. mesto med veterankami 3. KYU - DAN. Omenjena tekmovalca sta na tekmo odšla sama, saj se ostali člani in trener Boris Grad tekme niso mogli udeležiti. Vsekakor ju
0 Karate klub Domžale
Izpiti za zamudnike
Po vsakem rednem izpitu imamo določen še dodatni rok oziroma rok za zamudnike - za tiste člane, ki se zaradi različnih vzrokov niso mogli udeležiti rednih izpitov. Za ta izpit so se naši člani pripravljali z vso resnostjo in zavzetostjo. Dodatni izpiti so potekali na dveh lokacijah, in sicer 1. marca, ob 17. uri, v klubskih prostorih KK Domžale - za otroke - in 3. marca, ob 18. uri, v Ljubljani za ostale. Otroci in člani so se dobro pripravili in pokazali pravilno tehniko, kar je bil pogoj za uspešno opravljen izpit. To je tudi spodbudna motivacija za nadaljevanje treniranja.
Izpit so uspešno opravili: 7. kyu: Aljaž Žižek, Tinkara Otrin, Matej Povše, Anja Flerin, Gašper Markič
6. kyu: Dan Čampa Pušl, Mihael Jančar, Andrej Jančar
5. kyu: Aljoša Stojc, Jan Kotnik, Tine
Makovecki, Alma Ličina, Lara Koselj,
Žiga Šraj, Blaž Peterka
4. kyu: Timon Habas Strakoš
2. kyu: Kristjan Bernot
Vsem, ki so uspešno opravili izpit,
čestitamo.
Športni pozdrav!
Teja M edle Skupinsko izvajanje osnovnih udarcev
moramo pohvaliti in jima čestitati za dobro uvrstitev.
Srečo smo poskusili tudi v soboto, 1. marca, na 1. kvalifikacijskem turnirju za državno SKI prvenstvo Slovenije v katah - kumiteju za vse starostne kategorije. Tudi tukaj nismo imeli dosti tekmovalcev - le tri in njihovih rezultatov smo prav zares veseli. Primož Peterlin je osvojil točke za prvo mesto v skupini starejših dečkov od 9.-6. KYU, Špela Grad je ustregla tako svoji želji kot želji trenerja Borisa in osvojila 1. mesto v skupini mladink 3. KYU - 1. DAN. Marija Peterlin je bila druga v skupini veterank 3. KYU -DAN.
Za vse dosežene rezultate, tako turnirja za Pokal Ruše kot tudi turnirja za 1. kvalifikacij ski turnir, članom s strani kluba in trenerja Borisa iskreno čestitamo.
Na koncu pa velja pohvaliti Špelo Grad, ki se je tokrat prvič pomerila na DP JKA v Slovenj Gradcu, kjer je tekmovalo kar dvesto petdeset tekmovalcev. Tekma je bila 9. marca. V skupini mladink A je v močni konkurenci osvojila zavidljivo 2. mesto.
S strani kluba ugotavljamo, da se trud in trdo delo ter predvsem resen pristop k treningom vsekakor bogato poplačajo, zato želimo našim tekmovalcem veliko sreče pri nadaljnjih tekmovanjih, ki bodo kmalu sledila. Zavedamo se, da smo klub, ki na tekme ne pošilja številnih tekmovalcev, pa ti vendarle dosežejo dobre rezultate in to nam veliko pomeni. Tekmovalci, ne pozabite -prav ponosni smo na vas. Naj vam to da moči in veselje za vse nadaljnje tekme v letošnjem letu.
Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan
Karateisti ATOM-a bodo v juniju in septembru 2008 v Domžalah gostili vrhunske karateiste svetovnega kova
Lovrenc Kokalj 4. Dan: »Svojemu kraju bi rad nekaj dal«
Karate društvo ATOM Shotokan Domžale je boljše iz leta v leto -tekmovalno in še posebej organizacijsko. Za leto 2008 si je društvo z Loverencem Kokaljem na čelu zastavilo izvesti kar dve mednarodni tekmovanji. Na junijskem si bomo Domžalčani lahko ogledali borbe svetovno priznanih kara-teistov za naslov World Shotokan Cup turnirja - zmagovalca turnirja svetovnega pokala. Lovro Kokalj, lahko bi rekli tudi idejni vodja, je povedal nekaj lepega, pa tudi nekaj manj lepega o sami organizaciji, turnirjih, občini, ka-rateju ...
V uradnem koledarju S. K. I. F. zveze Slovenije so v letu 2008 tri tekmovanja, ki jih organizira Karate društvo ATOM Shotokan Domžale. Vsa tri tekmovanja so pomembna, dve z evropsko/ svetovno udeležbo. Kako to, da gostite kar dve tako pomembni tekmi? Je bil ATOM že kdaj tako angažiran?
Tako močno naše društvo še ni bilo angažirano. Na S. K. I. zvezi Slovenije smo za ta tri tekmovanja kandidirali in jih tudi dobili. Kvalifikacije za DP S. K. I. zveze so običajni postopek uvrstitve na finalno tekmovanje, in če le moremo, poskrbimo, da omogočimo vsaj ene KV doma. Po rezultatih smo v Domžalah že
pet let najboljši. V začetku junija 2008 imamo World Cup Shotokan Slovenija, ki je letos v taki obliki prvič, saj je bil prej organiziran samo za evropske države. To pokalno tekmovanje je v Sloveniji vsako tretje leto, vedno v času, ko ni na sporedu evropsko ali svetovno S. K. I. F. prvenstvo. Torej zapolnimo prazen prostor, ki pa je ponavadi še hujši, saj ta čas izkoristijo tudi druge države. Tekmovalci lahko zastopajo samo državo, ne pa kluba. Konec septembra, to je 27. septembra, imamo mednarodni pokalni Open turnir za pokal Domžal. Tukaj lahko nastopajo posamezni klubi ali društva, ne glede na stil ali pripadnost. Ruše, Domžale, Tromejnik. To so tri pokalna tekmovanja, katerih skupni končni rezultat prinese skupnega pokalnega zmagovalca za tekoče leto.
Prva tekma je na državni ravni in bo potekala v telovadnici OŠ Domžale. Zagotovo pričakujete na drugih dveh večjo udeležbo -bosta tudi druga dva turnirja v Domžalah?
Seveda. Jaz bi želel, da sta v Domžalah in tudi organizacija gre v tej smeri. Problem je s halo KC. Ali je vedno zasedena ali pa lahko izveš za prosti termin šele štirinajst dni pred dogodkom. Tako seveda ne gre, posebno če je organizacija na
mednarodnem nivoju. Moram pa pohvaliti OŠ Domžale. Tam se kot domorodec res počutim zaželjen in dobrodošel. Tam sem doma in lahko v miru delamo.
Od 6. do 8. junija bo ATOM torej gostil svetovni pokal. Koliko udeležencev pričakujete? Kakšen naziv dobijo zmagovalci tega turnirja?
Pričakujem od 15 do 20 reprezentanc, seveda največ iz Evrope. Računam na okoli 300 nastopajočih, predvsem v članskih kategorijah. Kdor zmaga v posamezni kategoriji, postane zmagovalec World Shotokan Cup turnirja »Slovenija 2008«. Posamezna država, ki bo zbrala največ točk, pa zmagovalka tega turnirja.
In potem še 27. september ter 2. Open turnir Domžale 2008. Kakšno udeležbo pričakujete tukaj? Kakšen bo turnir v primerjavi z lanskoletnim (prvim) turnirjem? Lahko pričakujemo večjo udeležbo. Lansko leto se je v dvorani KC urejala tribuna in to je potegnilo vse za seboj. Turnir bo tradicionalen. Končno imamo Karate-Do turnir (open) za pokal Domžal. Organizacijske težave verjetno so
Predvsem z dvorano. Navsezadnje, ko si jo le izboriš, pa še pošteno
plačaš. Če hočeš kaj narediti, moraš biti najprej vztrajen in finančno močen.
Tekmovanja, še posebej večji dve, so verjetno tudi zalogaj s finančnega vidika? Imate sponzorje, donatorje?
Prej ne kot ja. Karate je vzgojna veščina. Smo bolj samoorganizirani. Sponzorja dejansko ne dobiš. »Na-fehtam« kakšen popust - to pa je tudi vse. Če hočemo šport, moramo najprej trdo delati. Borilne veščine so šport, v katerem oseba dozori celovito in brez potuhe.
Govorili ste, da bo tekmovanje morda v okviru prireditev občinskega praznika?
Sem v zrelejših letih in bi svojemu kraju rad kaj dal. Če lahko k prazniku nas, Domžalčanov, kaj prispevam, bom zelo počaščen in srečen. To smo pred leti že naredili. Pred tekmovanjem 11 držav smo imeli folkloro in godbo. Krasno.
Na katerega karateista, ki bo prišel v Domžale, bi radi še posebej opozorili? Se obeta kaj posebnega?
Trenutno smo v S. K. I. F. svetovni organizaciji med vodilnimi. Kosamo se z Italijani in Danci. Tudi Romuni so odlični. Miha Gavez, Jernej Homar in Tadej Trinko pri moških so iz Domžal in dovolj kvalitetni, da lahko dosežejo marsikaj. Pri ženskah Domžalčanka Tamara Kokalj. Iz Slovenske zveze sta izredno uspešna Kabaj in Brezniko-va, pri mladincih Timotej Kokalj in Sebastian Kantužer. Bomo navijali kar za domače. Bodo pa Italijani dominirali na tatamiju, v to sem prepričan. Brez kompromisa. Imajo vrhunskega učitelja. Shihan Masaru Miura, 9. Dan.
Bo v okviru tekmovanj morda še kakšen seminar?
Bo, ravno s prej omenjenim Shiha-
nom Masaru Miuro 9. Dan. Komaj čakam. Fenomenalno.
Verjetno se veliko pričakuje tudi od slovenskih in še posebej kara-teistov ATOMa? Boste nastopili tudi sami?
Domžalski Shotokan Karatesti iz Atoma bodo nastopili, saj smo gostitelji vendar v okviru reprezentance. Sam se bom odločil zadnji trenutek. Odvisno od počutja, motiviranosti in potrebe slovenske reprezentance. Skoraj vsa organizacija pade name, hkrati sem tudi trener. Bom pa prav gotovo ali sodil ali tekmoval. Priprave potekajo v smeri SP, ki bo leta 2009 v grških Atenah. Pri meni je zmaga ali nič.
Kaj pomeni za domače karateiste nastop na tako velikem tekmovanju - na domačem terenu? Je to prednost ali so tekmovalci bolj motivirani, če potujejo na tekmovanja v tujino? Po mojih izkušnjah so bolj motivirani, če gredo drugam. Vsi Slovenci smo taki. Drugod je vse boljše in polno doživetij. Se pa najde tudi kakšen med nami, ki bo z veseljem naredil rezultat doma.
Kako bo potekalo večdnevno tekmovanje? So tekmovanja odprtega tipa, bo vstopnina?
Dobro vprašanje. Takole bo: v petek zvečer bo prvi del seminarja, v soboto dopoldne drugi del. Zgodaj popoldne se bodo pričele kvalifikacije in bodo trajale v noč. V nedeljo bodo potekali finalni boji. Vstopnina bo za finalni del, vendar ne bo omembe vredna. Bolj za red in disciplino. Takrat bomo pripravili tudi prikaz, demonstracije, skratka karate program za gledalce.
(nadaljevanje prihodnjič) Bojana
v
Sport in zdravje
Zadnje čase v medijih opažamo vse več ponudb in reklamnih oglasov, ki naj bi pritegnile ljudi vseh starosti k sodelovanju v kakršnihkoli športnih aktivnostih. Na inter-netnih straneh lahko opazimo razne akcije, pojavljajo pa se tudi različni letaki, ki nas vabijo in spodbujajo k rekreaciji. Izbira je zares pestra. Še vedno se premalo zavedamo, kako malo časa posvetimo rednemu gibanju. Primerna telesna aktivnost blagodejno vpliva na naš organizem in veliko število kroničnih obolenj. Čeprav se marsikateri od nas s tem nikoli ne bo strinjal in raje ne bo z ničemer začel. Morda nas še vedno premaguje strah pred neznanim in samim začetkom. Če bi premagali začetek, bi zlahka nadaljevali. Nihče od nas ne zahteva večjih obremenitev in preobremenitev, ki presegajo naše zmožnosti. Vsak izmed nas najbolje ve, kaj mu ustreza in kaj ne. Z vadbo moramo začeti postopno, v zavedanju, da je športna ali kakršnakoli aktivnost osnova zdravega in zadovoljivega življenja. Rekreacija ni tekmovalne narave, vsakemu posamezniku pa omogoča oceno trenutnih zmožnosti samega sebe in je odvisna predvsem in najbolj od našega interesa. Ko se odločimo »biti aktivni«, moramo najprej dobiti informacije o nevarnostih in preobremenitvah določenega športa. Svoje telo moramo prilagoditi naporom in ga zaščititi pred poškodbami. Naše zdravje je vsekakor bolj pomembno od zmage. A tudi to naj nas ne zavrne, preden bi karkoli poskusili.
Zanimivo je, ko se odrasli z mislimi vrnemo v čas našega šolanja. Takrat smo se z veseljem udeleževali telesne vzgoje. Med nami so bile sicer tudi izjeme, a nikoli kasneje se nismo vprašali, če nam po končanem šolanju morda manjka kakšna rekreacija. Zmotno (v prepričanju, da so naše kosti in mišice dobile pravo obliko in strukturo odraslega človeka) na šport nekateri še pomislili nismo. Tako mladi kot odrasli bi morali biti zelo pozorni na to, da bi se vsaj trikrat tedensko ukvarjali s športom in bi bili telesno aktivni vsaj trideset minut do ene ure. Lahko pa vadbi seveda posvetimo še več časa (sobota, nedelja, prazniki). Še bolje je, če se odločimo za skupinsko in organizirano vadbo, kar nas bolj pritegne. Zelo se motimo, če mislimo, da ne moremo ponovno začeti z vadbo, če nekaj časa nismo bili športno aktivni. Naše telo je »narejeno« tako, da se hitro navadi telesne vadbe. Nešteto programov je prilagojenih tudi začetnikom.
Priporočljivo je preizkusiti več vrst aktivnosti, ki nam jih ponujajo nekateri fitnes centri in h katerim nas vabijo različni športni programi. Njihova izbira je danes zares pestra. Ponavadi je prva ura obiska brezplačna, namenjena ogledu in oceni, če nam bo izbrano ustrezalo. To še ne pomeni, da se bomo določene zvrsti še naprej udeleževali. Pomembno je, kako se po končani uri počutimo. Hitro bomo ugotovili, če je to za nas primerno ali bi raje preskusili še kaj drugega. Nihče nas ne sili, da se odločimo na hitro, saj je najbolj pomembno, da najdemo svojim pričakovanjem in zmožnostim primerno zvrst športa. In verjemite, za vsakega se nekaj najde. Po napornem dnevu v službi in drugih dnevnih obremenitvah, ki nas nepričakovano doletijo, je šport velika sprostitev telesa, ki po opravljeni vadbi pozabi na stres. Šport je edina stvar v našem moderniziranem svetu, kjer se lahko v celoti in popolnoma posvetimo sebi in ljubezni do svojega telesa. A dokler si ne dovolimo poskusiti, ne bomo verjeli. Preverjeno!
Nives Grad
SPORT
stran
20
NK Domžale - U12 -osvojili zimsko ligo v Ljubljani
Ekipa NK Domzale-Ihan B je v zimski ligi, ki je potekala v Ljubljani, prepričljivo osvojila prvo mesto, saj ni izgubila niti ene tekme in nobene igrala neodločeno. V skupini U12 so bili klubi razvrščeni v tri skupine po štirinaj st oziroma dvanajst ekip. Prvouvrščeni iz vsake skupine se je 1. marca 2008 pomeril v »superfinalu«, kjer so
Domžalčani pred Brinjem in Slovanom prepričljivo osvojili prvo mesto.
Iskrene čestitke fantom in trenerju. Omeniti je potrebno, da se je tudi druga ekipa U12, Domžale-Ihan A, v svoji skupini uvrstila na odlično drugo mesto, žal pa je superfinale pripadal le prvouvrščenim.
G. M.
KK Helios
Začetek lige za prvaka
Košarkarji Heliosa so v zaključni fazi igranja v mednarodni ligi NLB ABA, kjer jih čaka le še zadnje srečanje z zagrebško Cibono, ki je bilo iz sobote, 22. marca, prestavljeno na sredo, 19. marca, o čemer pa bomo več pisali v naslednji številki. Vrnimo se nekaj krogov nazaj in poglejmo, kaj vse se je v taboru domžalskih košarkarjev dogajalo minule tedne.
Domače prvenstvo
V domačem prvenstvu so se konec februarja v Hali komunalnega centra Domžale srečali z Elektro Esotech. Helios je ponovno okusil slast zmage in goste premagal 91 : 73. V ligi UPC Telemach so nato v Kopru premagali še Luko Koper, ki je morala priznati poraz pri
končnem izidu 77 : 89. To je bila tudi zadnja tekma prvega dela lige UPC Telemach, medtem pa je bil že opravljen žreb tekmovanja, ki določa, da se takoj v drugem delu lige za prvaka ponovno srečata Helios in Koper. Tokrat v Domžalah, srečanje pa je z 19. marca prestavljeno na 25. marec, ob 19. uri. Razlog prestavitve termina je prošnja lige NLB, saj je bilo na omenjeni termin prestavljeno srečanje med Heliosom in Cibono. Razpored košarkarske lige za prvaka si lahko pogledate tudi na spletni strani www.kosarkarski-klub-domzale.si, omeniti pa velja, da bo zadnje srečanje drugega dela odigrano 13. maja, ko Helios gostuje v hali Tivoli.
Mednarodne vode
V mednarodnih vodah, kjer Helios že zaključuje letošnjo sezono, so v zadnjih dveh krogih naši tekmovanje zaključili z eno zmago in enim porazom. S pomočjo polnega avto-
busa navijačev in simpatizerjev He-liosa so sredi Zadra po podaljških premagali domače moštvo s 83 : 87, medtem ko so bili v domžalski dvorani za 11 točk slabši od Hemofarm Stada - rezultat srečanja je bil na koncu 64 : 75.
Vsekakor so vse moči košarkarjev sedaj usmerjene v ligo za prvaka
domačega prvenstva, kjer jih čaka težko delo. Vabljeni v čim večjem številu, da pridete spodbujat domače košarkarje na poti do ponovitve lanskoletnega zaključnega uspeha, ko so se veselili naslova državnih prvakov. Letos je naloga veliko težja, kot je bila lani.
Mateja A. Kegel
NK Domžale
Dve tekmi - dve točki
Fantje Nogometnega kluba Domžale so v prvem krogu spomladanskega dela državnega nogometnega prvenstva začeli odlično - z zmago, v drugem krogu pa so od treh možnih osvojili le točko.
Jesenski del prvenstva so zaključili z zmago in tako nadaljevali tudi spomladi. Livar iz Ivančne Gorice, ki je uvrščeno na zadnje mesto prvenstvene lestvice, pa Domžalčanom ni pustil lahke zmage. Če je bil uvod po godu Domžalam, so v nadaljevanju gostitelji iz Ivančne Gorice pritisnili ter po vodstvu Domžal z 2 : 0, strelec obeh zadetkov je bil Andraž Kirm (6. in 26. minuta), v 28. minuti po strelu Permeta zmanjšali zaostanek na 1 : 2. Kljub nekaj sve-
tlim trenutkom, ko so se ustvarjale priložnosti na obeh straneh, pa do spremembe rezultata ni prišlo in Domžale so zapustile Ivančno Gorico z zmago v žepu. Omeniti velja, da si je v šestdeseti minuti zaradi drugega rumenega, rdeči karton prislužil Juninho, kar pomeni, da trener Stojanovič na naslednji tekmi nanj ni mogel računati.
Naslednje srečanje je bilo bolj »pusto«, saj v Lendavi, kjer so pri Nafti gostovali nogometaši Domžal, nismo videli nobenega zadetka. Priložnosti so se tako na eni kot na drugi strani ustvarjale skozi celotno srečanje, a nobena ni bila toliko konkretna, da bi spremenila rezultat, ki je vse do zadnjega piska glavnega sodnika ostal 0 : 0.
V minulih dneh se je v Domžalah zgodilo tudi eno zanimivejših srečanj, saj je v Športnem parku ob Kamniški Bistrici ponovno gostovalo moštvo Maribora, ki je nazadnje naše prizorišče zapustilo sklonjenih glav, a več o tem v naslednji številki Slamnika.
M. A. Kegel
sam
VARCUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
Je vaš vrt v dobri formi?
UREDIMO OKOLICO
V top dom
skupina
Akcija pomlad
velja od 14. 3. do 28. 3. 2008
Velikonočna ponudba
-

A

20/20c
P?*-
ŠD Krti
Krti na Soriški planini
Zadnji vikend v februarju smo se Krti odpravili na smučanje! Po lanskoletnem pomanjkanju snega je tudi letos že kazalo, da s smučanjem ne bo nič. Zato smo se morali odpraviti malo višje, na Soriško planino.
Kot vedno smo tudi tokrat izbrali najlepše vreme, ki je bilo mogoče. Sonce in toplota sicer nista bila najboljša za smučarje, sta pa zato pomagala vsem ostalim pohodni-kom, sankačem in radovednežem. Tako lepega dneva že dolgo nismo doživeli.
Za boljše tekmovalno vzdušje smo poskrbeli kar s smučarsko tekmo, ki se je je udeležilo trideset tekmovalcev. Navijačev seveda ni manjkalo, boj za medalje pa je bil kar ogorčen. Podelili smo kar pet kompletov medalj v različnih kategorijah in razdelili nekaj uporabnih nagrad. Podelitev medalj in nagrad s programom se je zaradi številnčo-sti udeležencev malce zavlekla, zato je kosilo vsem še toliko bolj teknilo. Prijetno utrujeni od sonca in tekmovanja smo se v popoldanskih urah z žalostjo poslovili od prelepega dneva ter - kot vedno - sklenili, da moramo kaj takega še ponoviti!
Vaši Krti!
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. larše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26,3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	WWW.S9m.Si
öf(o(//w U'( f//yü 'o
^Utmie/i
-	n uniji' /<■ 11 škili iiljldii'il (m meri ■ |»iprLLvil:i
-	i/dHLl:ihji iiuiliinnil>IJIi, poročnih in vtfrniih olilefc
-	JKarlJt ]hhL*iiih
in	kiHlumo*
Karmen Htr^mt s,p,
[Tukt^iIuivti ulk'j ZA, Vir pri l^imLihili
Tel.: O L/ 7210 580 GSM 031/658 717
stran
21
SPORT - OBJAVE
Miki znamo
(nadaljevanje s prve strani) Vodja priprav jazz skupin, Nina Medja, je povedala, da je organizacija plesnih priprav zahtevna, saj je poleg treningov treba poskrbeti za varnost, dobro počutje in dobro prehrano plesalcev. »V Plesnem klubu Miki so na prvem mestu plesalci in njihovi največji podporniki - starši, zato jim skušamo privoščiti cenovno ugodne in zabavne plesne priprave. Domov se ponavadi vračajo utrujeni, tako od treningov kot tudi od različnih družabnih aktivnosti in iger, s katerimi, v tistih nekaj prostih uricah, popestrimo medsebojno spoznavanje in krepimo povezanost,« je še dodala. Najbolj se je priprav veselila članska jazz skupina plesalcev PK Miki, saj so koreografijo za državno prvenstvo, v sodelovanju z Romano Pahor, pripravljali s plesalcem, koreografom in trenerjem Gregorjem Luštkom, ki ste ga lahko videli v predstavi Katarine Venturini in Andreja Škufce,
Neskončnost je večnost. Kvalifikacijski turnir v latinsko-ameriških in standardnih plesih, ki se je v nedeljo, 2. marca, odvijal v Murski Soboti, je bil zelo uspešen za naše la-tinsko-ameriške in standard plesalce, ki se te dni pripravljajo na državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih. Andraž Koritnik in Tjaša Repič sta med starejšimi mladinci B v latinsko-ameriških plesih zasedla 1. mesto,
v standardu pa sta se uvrstila na 3. mesto. Neža Škofljanc in Jošt Man-dič, ki sta na DP v standardnih plesih za las zgrešila stopničke, sta se na tem kvalifikacijskem turnirju med pionirji B tako v latinsko-ameriških plesih kot tudi v standardnih plesih uvrstila na 2. mesto. Tine Šinko in Špela Gorjup sta si med starejšimi mladinci B priplesala 7. mesto v standardnih plesih. Odlično so se odrezali tudi ple-
sni pari, ki so se tekme udeležili prvič: Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta med mlajšimi pionirji C osvojila 3. mesto v standardnih plesih in 4. mesto v latinsko-ameriških plesih, Martin Mestek in Lea Dolenc med pionirji C v standardnih plesih 4. mesto in v latinsko-ameriških 8. mesto, medtem ko sta Žiga Metelko in Kaja Judež med mlajšimi mladinci tako v standardu kot v latinu osvojila 5. mesto. Naše nadobudne latin-sko-ameriške in standardne plesalce ste lahko videli tudi na RTV Slovenija, v oddaji Dobro Jutro, kjer so se predstavili tako na parketu kot tudi za mikrofonom.
Kaj vse znamo v PK Miki, vam
bomo z veseljem pokazali na zaključni prireditvi, ki bo junija v Hali komunalnega centra in kjer vas bomo znova presenetili z odličnimi plesnimi točkami, zanimivimi gosti in z obilo zabave.
Romana Pahor www.mikiples.com
Na črno-belih poljih
Hit open 2008 - Lenič izvrsten v Novi Gorici
Najmlajši slovenski velemojster Luka Lenič je tudi leto 2008 začel odlično, saj se je na že 13. novogo-riškem turnirju v mestu vrtnic v A-skupini, kjer je nastopalo trinajst velemojstrov, dve velemojstrici in osem mednarodnih mojstrov, uvrstil na odlično drugo mesto. Zmagal je bosanski velemojster Borki Pre-dojevič, ki ima rejting kar 2641. Luka je v Novi Gorici dokazal, da je že zrel igralec in da je prerasel mladostno zaletavost. Zanesljivo je namreč osvojil drugo mesto. Uvodoma je premagal domačinko,velemojstrico Krivčevo, in velemojstra Jovaniča. V nadaljevanju je igral z igralci s samega vrha turnirja.
Po vrsti je remiziral s Predojevičem, Perunovičem, Pavasovičem, Erdo-som, Gondo in Cebalom, v zadnjem kolu pa je premagal žilavega Ferčca. Vsi nasprotniki so bili z izjemo Gon-de velemojstri. Na tretje mesto se je uvrstil Madžar Erdos, medtem ko je Pavasovič tokrat osvojil četrto mesto, čeprav mu sprva ni kazalo dobro. Med
Slovenci so bili zanesljivi Škoberne na trinajstem, Krivčeva na štirinajstem in Šebenik na šestnajstem mestu.
V	prvi skupini je nastopilo trideset udeležencev iz sedmih držav.
Vrstni red: Predojevič 6.5, Lenič 6, Erdos, Pavasovič, Perunovič, Gonda, Milanovič, Šarič, Sedlak, Cebalo po 5.5, Ferčec, Škoberne, Krivec po 5, Hera, Šebenik, Starostits po 4.5. itd.
V	B-skupini je nastopilo šestdeset šahistk in šahistov. Zmagal je Italijan Daniele De Val s sedmimi točkami in pol, pred Renatom Škobernetom, Mitrovičem in vedno zanesljivo Tolminko Simono Uršič - vsi so zbrali po sedem točk. V tej skupini je igral tudi Domžalčan Mirko Čokan, ki pa je tokrat igral manj uspešno, kot sicer v Novi Gorici, in je s štirimi točkami zasedel 42. mesto.
Kostroj Open Serdtu, Jeran peti
Prizadevni organizatorji iz Slovenskih Konjic so tudi letos pripravili šahovski turnir, ki je trajal dva vikenda. Zmagal je član Kovinarja iz Maribora, fide mojster Simon Serdt
file d.d. Mengeš
Slovenska 40 1B4M«rlgeJ filc@Hk.si
Si ielite delati v učenem okolju in imeti dolgoročno varno prihodnost?
file d.d. je dinamično in inDvativno podjetje, specializirano za proizvodnjo m razvoj klicnega in t vrhttniio tehnologiji) obdelanega nebnega tekstila ter večplastnih tekstilij ia avtomobilsko, gradbeno in pohištveno Industrijo.
Imamo 70 lelno tradidjo, Zdo ifspelno poslu jemo na evropskih tngiti, širimo proizvodne kapacitete na visoko zmogljivih procesnih Imljah. Imamo jasne tržne dlje. Odpiramo tudi novo tovarno v Skofji Loki. Za delo v proizvodnji na obeti lokacijah v Mengiu in ftofir Lofci &emc in zaposlimo inovalivne in zanesijive kandidate.
K sodelovanju vabimo več sodelavcev;
UPRAVLJALO STROJEV - m/i 5 oseb
fldgomm twite za vodenje in nadmr (nocesnfi fog ■< proizvodni Dtfc poleto lurfi ponoči ler^sobntalun n«leljiili
Pričakujemo
-	vsaj IV. stopnja izobrazbe tehnične imen.
-	osnovna računalniška znanja.
-	MUntwfl nt zanesljivim prtdehr,
-	tamuntiurtmOTl sposobnost Ifcnsksgi dela
Nudimo vam:
-	dinamifiio delo in varno zaposlitev v ui^ertm delovnem tioljv,
-	moznosli ilwl«BLja izpopolnitvama.
-	slmnilaiivna plata.
-	m(jiaji*vMijeql(de na rczuiUte,
-	možnosti napredovanja.
-	družinskemu okolju prijazno poetjerje.
Ueto sklenemo za nedoločen fas. i tnmesefno poskusna dobo Zamtfiesnane kandidale vdtim da nam swjr pifaw zifuk.tzWl posredi^ rta naš poštni ali HpMion^iiiaiJoyviokii 15 dni.
s sedmimi točkami, pred Vombe-kom. Tretji je bil Črepan, četrti Supančič, medtem ko je Boštjan Jeran zasedel odlično peto mesto.
Zabeležil je pet zmag. Zlasti sladka je bila v prvem kolu zmaga proti mednarodnemu mojstru Supančiču, v predzadnjem kolu pa tudi s trdovratnim Matkom. Boštjan je premoč priznal edinole Vombku v petem, in nekoliko presenetljivo Kolarju v šestem kolu. V zadnjem kolu je remiziral z mednarodnim mojstrom Zupetom in le še potrdil peto mesto. Vrstni red: Serdt, Vombek po 7; Črepan, Supančič po 6.5; Jeran, Zupe, Supančič, Florjančič po 6; Krum-pačnik, Hočevar, Matko, Milovano-vič po 5.5; Kolar, S. Krivec, Špelec po5... Nastopilo je enainštirideset udeležencev.
Domžalski turnirji
Na januarskem turnirju v pospešenem šahu je med dvaindvajsetimi udeleženci zmagal Čepon pred Markom Srebrničem, zbrala sta šest točk, sledila sta Jeran in Vojko Srebrnič s petimi točkami. Janjič in Filip sta osvojila štiri točke in pol, Vavpetič, F. Kozarski, Boršnik in Jerina pa po štiri točke.
Na februarskem turnirju je med štirinajstimi udeleženci zmagal Virjan Boris Skok s petimi točkami in pol pred mojstrom Ivačičem s petimi točkami, Kragljem in Vavpetičem s štirimi točkami in pol ter Kotnikom, Vesko-vičem, Zupancem in Jerino s štirimi točkami. Na obeh turnirjih so odigrali sedem kol.
Jože Skok
TAO Sport - zmagovalci lige 2008
A3-
MSD LIGA
MALEGA NOGOMETA
TAO Sport prvak lige Molos MSD 2008
Zmagovalec zimske lige Mladinskega sveta Domžale v dvoranskem nogometu sezone 2007/2008 je ekipa TAO Sport. Več kot upravičeno so 15. marca, po še zadnjih odločilnih tekmah, v dvorani OŠ Venclja Perka prevzeli pokal v svoje roke, saj so ostali neporaženi od začetka do konca, sicer pa so, razen enega remija, v rednem delu dobili vse tekme.
Pokal za drugo mesto je osvojila ekipa SDM Domžale, 3. mesto pa so osvojili fantje, ki so branili naslov zmagovalca prejšnje sezone - AC Molos. Podelili smo tudi posebno priznanje za najkoristnejšega igralca
-	seštevali so se tako zadetki kot negativne točke ob izključitvah: prislužil si ga je Slobo Vuk iz AC Molos, ki je dal v tej sezoni skupno 40 golov. Kapetani vseh ekip so glasovali tudi za najboljšega vratarja lige
-	izbran je bil Suad Adrovič, prav tako iz ekipe AC Molos.
Ostale ekipe so se po lestvici razporedile po naslednjem vrstnem redu: 4. Menčester Yunajtit, 5. TITAN POKER Lukovica, 6. FC Kaiserslautern, 7. ULTRAS Domžale, 8. Gostilna Pavovec Mengeš, 9. ŠD Loka, 10. CMC Ekocon, 11. NK TIRTUR Zaboršt, 12. TEDA, 13. ŠD Homec, 14. FC 2005, 15. Nova Generacija SLS, 16. 2DMD, 17. Mulci in 18. DMD Scena.
Organizatorji se za vso pomoč pri izvedbi zahtevnega projekta, v katerega je bilo vključenih osemnajst ekip in preko dvesto igralcev, zahvaljujemo Občini Domžale, OŠ Venclja Perka, Mladinskemu svetu Domžale, Društvu mladih Dob, našim sponzorjem (AC Molos, TAO Sport, Slovenska ljudska stranka, Ataco sistemi) ter seveda vsem ekipam in igralcem, ki so s športno igro prispevali k zadovoljstvu njih samih in tudi številnih gledalcev, ki so redno spremljali ligo. Več informacij in fotografij ter video posnetkov si lahko ogledate na spletni strani www.msdliga.si, prve pozive za novo sezono pa lahko pričakujete že septembra.
Rok Ravnikar in Rok Pirnat
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE
Obvestilo o možnosti dajanja pobud ob pričetku priprave gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote
DOL-MORAVČE za obdobje 2009-2018
Obveščamo vas, da imajo na osnovi določila 14. člena Zakona o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 67/02 in 110/07) lastniki gozdov in zainteresirana javnost med pripravo osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote možnost dajanja pobud.
Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja 2008.
V tem času je možno pridobiti dodatne informacije ali si ogledati sedanji veljavni gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Dol-Moravče (1999-2008) na naslednjih mestih:
na spletnem naslovu Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.gov.si); na sedežu Območne enote Ljubljana, Zavoda za gozdove Slovenije, Tržaška cesta 2, Ljubljana;
na sedežu Krajevne enote Domžale, Zavoda za gozdove Slovenije, Ljubljanska cesta 72, Domžale.
Pobude je možno posredovati na naslednje naslove:
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta
2, 1000 Ljubljana;
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Domžale, Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale; na elektronski naslov: andrej.jeklar@zgs.gov.si; na elektronski naslov: ke.domzale@zgs.gov.si.
mag. Boštjan Jurjevčič, univ. dipl. inž. gozd., vodja Območne enote Ljubljana
Občina Domžale na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku 23. novembra 2007 ter na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si,
objavlja
prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
LISTA A
Lista A je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bo 11 stanovanj dodeljenih udeležencem razpisa z liste A.
	prosilka/prosilec	število točk
1.	FOTIVEC Katarina	615
2.	RAJHART Peter	570
3.	HABAS LILAA Carmene	560
4.	BORIŠEK Natalija	550
5.	LUNAR Anja	545
6.	ILIC Ružica	520
7.	KLOPCIC Štefanija	520
8.	FISTER Suzana	500
8.	HOTIC Nermina	500
10.	CULIBRK Ranko	500
11.	DESPOT Gordana	490
12.	MUJCIC Enes	490
13.	ŠTRUKELJ Veronika	485
13.	UCAKAR Katarina	485
15.	MAHIC Suzana	475
16.	MUŠIC Edina	475
17.	ETEMAJ Mustafa	470
18.	ALAGIC Keira	460
19.	SLAPAR Zeljka	450
20.	KOTAR Ksenija	440
21.	KOBAL Ljubica	440
21.	ROPIC Jožica	440
23.	DELIC Sanela	435
24.	TRAPIC Radmila	435
25.	MILOJEVIC Sladana	435
26.	MIFTARI Shefki	435
27.	GLUHAKOVIC Sladana	430
28.	MUHTARI Ahmet	430
29.	MINBEK Barbara	420
30.	DZAFIC Ismet	415
31.	JUG Tanja	410
31.	VANJEK Marjana	410
33.	AVDIC Elmedin	405
34.	GALLIEN Marko	400
35.	JURANCIC Natalija	400
36.	MARKOVIC Djurdjija	400
37.	FOTIVEC Mojca	395
38.	ŠUŠTAR Andreja	390
	prosilka/prosilec	število točk
38.	ŠUŠTAR Petra	390
40.	HRIBAR Barbara	390
41.	GABROVŠEK Tadej	380
42.	KARABEGOVIC GOLOB Lea	380
43.	ŠUŠTAR Mirjam	370
44.	ALAGIC Aleksandra	370
45.	KARNER Petra	370
46.	DZAFIC Edin	365
47.	ŠLJIVAR Semka	365
48.	KAHRIMANOVIC Jasmin	360
49.	KNEZEVIC Marica	360
50.	ETEMAJ Driton	350
51.	PUCKO MARKIC Ana	350
52.	MERIC Milena	350
53.	KAVŠEK Milena	340
54.	ANTONIN Alenka	340
54.	ILIC Milan	340
54.	KERZAN Dušan	340
57.	OMEROVIC Amira	335
58.	TRAPIC Nevenka	325
59.	TRKULJA-GVOZDEN Tatjana	320
60.	PETROVIC Jadranka	320
61.	DURAKOVIC Emina	315
62.	SZOMI Lanna	310
63.	KUZMIC Veronika	310
64.	TOMIC Dragica	310
65.	MEMIC Ramo	305
66.	DZELADINI Zinep	300
67.	PRAŠNIKAR Stanislav	300
68.	ZUBONJA Suzana	290
69.	PLANINC Viktorija	290
70.	BYTYQI Xhevdet	280
71.	DERVIŠEVIC Ibro	280
72.	PAVLINIC Marija	260
73.	ZLOF Milena	230
74.	NOVAK Marjanca	190
75.	ŠUVIC Azra	180
LISTA B
Lista B je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bodo 3 stanovanja dodeljena udeležencem razpisa z liste B.
	prosilka/prosilec	število točk
1.	GIRANDON Silvo	440
2.	DZANANOVIC Vesna	420
3.	PAVLOVIC Tomaž	390
4.	HITI Uroš	380
5.	PIRNAT Matjaž	340
6.	AHMETOVIC Anita	320
Udeleženci razpisa z doseženim enakim številom točk imajo prednost pri razvrstitvi po naslednjih prioritetah: 1. mlade družine in mladi; 2. družine z večjim številom otrok; 3. prosilci, ki so se več kot dvakrat uvrstili na prednostno listo upravičencev na prejšnjih razpisih; 4. prosilci z daljšo dobo bivanja v Občini Domžale.
Udeležencem razpisa bodo osebno vročeni pisni odpravki odločb o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem oziroma sklepi o zavrženju vloge.
Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe županu Občine Domžale v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe oziroma sklepa. Pritožba se vloži pisno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale.
Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Občina Domžale
ZAHVALE
stran
22
»'GOSPOD je moj delež,'pravi moja duša, 'zato imam upanje vanj.' GOSPOD je dober tistim, ki upajo vanj, duši, ki ga išče. Dobro je mirno čakati na rešitev GOSPODOVO. Dobro je za moža, če nosi jarem v svoji mladosti« (Žal 3,24-27).
ZAHVALA
V 92. letu starosti nam je s svojim lepim glasom prenehala peti draga mama, babica, tašča, sestra in teta
Marija Tomažič
rojena Vodlan, z Vira, Parmova 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, upokojenskemu društvu in Tosami za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, maše ter prispevke za novo cerkev na Viru. Zahvala tudi gospodu župniku Jožetu za darovano mašo in tople besede ter pogrebni službi in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem prijaznim in požrtvovalnim negovalkam, zdravnici in patronažni sestri Zdravstvenega doma Domžale.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku!
Vsi njeni
Moja mala dlan bi kakor sladka misel rada šla ti čez obraz teman . . . Prižgala spet ti svetli žar v očeh, na lepem čelu rahlo bi počila, potem pa ljubkujoča izgubila se v toplem gnezdu - kuštravih laseh.
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je zapustila draga
Marta Pevčevič
roj. Banko
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala za številno spremstvo na zadnji poti. Hvala za skrb in pomoč zdravnici Mariji Starbek, patronažni sestri
Romani Pirnat ter osebju Zdravstvenega doma Domžale. V dneh slovesa smo bili deležni vaše skrbi in pomoči, spoštovani njeni sodelavci iz SKB Banke Ljubljana, Stanovanjske zadruge Domžale ter AMD Domžale. Hvala vam. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi.
Pogrešamo te.
Vsi njeni
Pomlad je na tvoj vrt prišla in je vprašala, kje si ti. In sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata in pradedek
Jože Hribar
Rokov Jože iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala za številno spremstvo na zadnji poti.
Hvala lepa gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Pogrešamo te, dragi ata.
Vsi njegovi
Kako boli, ko od bolezni usihajo moči,
veš le ti in vemo mi,
ki smo bili ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
V 76. letu starosti je bolezen izčrpala moči in zaprla je oči naša soseda
Ivanka Gregorin
roj. Grčar, iz Ihana
Ob boleči izgubi naše dobre sosede, sestre, tete in svakinje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale za kakovostno oskrbo in prizadevanje ter topel odnos.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo. Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku in ste jo imeli radi, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
3. marca 2008 nas je nenadoma, v 30. letu starosti, zapustil naš dragi oči, mož, sin, brat in nečak
Jani Inkret
z Vira pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in drugo pomoč.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem iz osnovne šole. Hvala kolektivom Vistrola, Bimarola, Drogerie
Markt, Merkator Vir, Mercator Kamnik, OZ Prevoz, vrtca Cicidom, ljubiteljem terenskih vozil in članom ASC Mustang.
Zahvalo izrekamo gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru, pevki Evi Černe in Pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste našega Janija pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni meje, ki bi jo postavil čas, ni stvari, ki bi prišle med nas. So trenutki zdaj - in večnosti, zdaj si tam - in zdaj si z nami ti. Vse se prepleta, kot dotik neba, ko je mavrica na zemljo šla. In naša ljubezen, ki jo veže srce, je najpomembnejša nad vse.
Miro Milutinovič
5. aprila 2008 bo minilo pet let, odkar si moral prezgodaj oditi od nas.
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ki se ga z lepimi mislimi spominjate in mu prižigate svečke, se iskreno in iz srca zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
V 58. letu starosti se je od nas poslovila naša draga
Vlasta Kancilja
Roj. Markolčič iz Štude
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za tople besede ter za vašo prisotnost na njeni zadnji poti, saj ste ji s tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Vsi njeni
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Na prvi spomladanski dan mineva že deseto leto, odkar Te ni med nami, draga hčerka in sestra
Vanda Zule
Ostajaš v naših srcih.
Vsi, ki te imamo radi.
Pred letom dni si nas zapustila, A v naših srcih si sledi pustila. Veš, za nas nisi umrla, Le daleč od nas si odšla, In gledaš nas zdaj z neba.
V	SPOMIN
V	teh dneh mineva eno leto,
odkar si nas zapustila, naša draga žena, mamica, babica, prababica
Pavla Belcijan
Vir, Bukovčeva 25
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostaja pa hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli.
V SPOMIN
9. aprila 2008 bo minilo boleče leto, odkar si s prvimi jutranjimi žarki odšel od nas brez slovesa, ljubi mož, oče, ata in brat
Anton Cerar
z Vira, Zrinjskega 8
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi, postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate svečke.
S svojim plemenitim srcem in ljubeznijo si nas hranil, zato ti večna hvala.
Vsi tvoji
Odšel si tja, kjer vedno sonce sije. Ti zdaj spiš in v naših srcih živiš!
V SPOMIN
Alešu Vrešu
28. marca bo minilo štiri leta, odkar nas je zapustil naš sin, brat, stric in svak.
Domžale, marec 2008
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: M/72 26 520 ummf.cnetlicaraaomeTs.si
stran 23	OBJAVE	»j—Egg« ^IP	
			

mali oglasi
Auris. Nova Toyota.
V življenju so trenutki, ko je vse kot mora biti, ko začutite, da vse lepo teče. Prav taki občutki vas bodo navdali, ko boste sedli v Auris, avto zasnovan okrog voznika - od znotraj navzven. Svojska in prostorna notranjost, ovita v dinamično zunanjost je tista, ki vam bo tudi kratko vožnjo spremenila v prijetno izkušnjo. In tu...se vse začne.
, T^ISGWSfe,
Jarška cesta 11, 1230 Domžale, Tel: 01/729-9000
Pogovor z Jožetom Imperlom ob prvi obletnici AC Imperl
V teh dneh mineva leto dni od odprtja Avtocentra Imperl v Domžalah. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorjem družinskega podjetja Imperl d.o.o., gospodom Jožetom Imperlom. Zanimali so nas predvsem pogledi na dosedanje poslovanje in načrti za prihodnost.
Jože Imperl je v začetku pogovora poudaril, da so Domžalčanke, Domžalčani in okoličani Center lepo sprejeli, tako da je posledično z odzivom občanov in ostalih kupcev izredno zadovoljen. Pri AC Imperl namreč ne gre za navadno vulkani-zersko delavnico ampak za moderen center, osredotočen na popolne storitve za oskrbo avtomobila, tako da kupci prihajajo tudi iz daljne okolice. Na vprašanje, kaj je prednost Avtocentra Imperl pred konkurenčnimi, je naš sogovornik odgovoril, da gre za moderen servis z najsodobnejšimi stroji za mehaniko, vulkanizerstvo, izpušne sisteme in optiko. Poleg vulkanizerskih in servisnih storitev v Avtocentru Imperl nudijo tudi celotno nego avtomobila, od kemičnega čiščenja, do pranja in poliranja. Kupec tako lahko na enem mestu dobi širok spekter visoko kakovostnih storitev po zelo konkurenčnih cenah.
''Seveda je največji poudarek našega centra pri ponudbi ALU platišč in pnevmatik, saj smo generalni zastopniki nemškega proizvajalca ALU platišč Pro line in pooblaščeni prodajalci priznanega italijanskega proizvajalca Eta beta, pri pnevmatikah pa imamo v ponudbi vse največje svetovne znamke: Goodyear, Bridgeston, Pirelli, Michelin, Nokian itn. '', pove g. Imperl.
Jeseni 2007 so svojo ponudbo razširili tudi s sodelovanjem s podjetjem Trgoavto, ki ima v sklopu centra svojo prodajalno. Če si zaželite motorna kolesa, skuterje, kolesa, kosilnice ali vse pripomočke za motoriste, kolesarje in avtomobiliste, potem je najbolje, da se oglasite v prvem nadstropju AC Imperl. Ob koncu smo govorili še o prihodnosti in viziji podjetja Imperl d.o.o. Direktor, g. Jože Imperl, nam je zatrdil, da so že do sedaj svojo ponudbo gradili na kakovostnih storitvah in zadovoljstvu kupcev, kar bosta glavni vodili podjetja in domžalskega Avtocentra tudi v prihodnje.
AC Imperl je s svojo prijaznostjo in kvalitetno storitvijo zagotovo pravi center za naše avtomobile, in pravo zadovoljstvo je, da v Domžalah tak center tudi imamo.
TODAY TOMORROW TOYOTA
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000
LCD-TV SERVIS
Mengei, Hribarjeva ul. 36 Tal.: 01/729-13-03
w w w J n lormati ja. n el/ken vjood-shafp-se r v is/ E-mail: avs.mGngcs@siol.net
odprto od 9*12 in od IS'18 ure
IŠCEMO VARUŠKO za 2 leti staro deklico na našem domu v Domžalah. Želeli bi osebo z izkušnjami za 8 ur dnevno. Pokličite na tel.: 041/637-000 ali 041/737-396.
NEMŠKI JEZIK - inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657
Zaposlimo monterja notranje opreme. LESKA d.o.o. Tel.: 041/333-110
Zaposlimo delavca s poklicno izobrazbo za delo na stroju. LESKA d.o.o. Tel.: 041/333-110
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni.
Tel.: 041/605-391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238-157, 041/322-571
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v
bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01/722-78-97
Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399
NOVO v Domžalah! Vse vrste gibljivih industrijskih cevi in priključki, olje, voda, zrak, gorivo, zavore, ... Cevi Vam po željah tudi sestavimo! PRO MOTO, d.o.o., Miklošičeva ulica 9, 1230 Domžale Tel.: 01/7242-056, 041/789-711
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267.
OPREMA CENTER
Specializiran salon kuhinj in bele tehnike
DOMŽALE, Antona Skoka 2 tel.: 01 729 27 20, delovni čas: 9.00 - 19.00, sobota: 9.00 - 13.00
www.liiz-karantania.si
Mercator Center Domžale
O KO Finančna točka
prem oženiš ko s velo vanje, ri.o.o.
^ Stüter %vimr
PIRAT 5NACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVItO, NARAVNI BOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI ■ TOAST PIRAT SPECIAL.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
-	Velik j pharnilkA akcija
-	Ugodnosti in presenečenja
nn prodajnih mestih
» Tosehi)« ugudnbjli HtrcittrPilu ka rtič« rje
Pustite nt- presenetiti!
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
	. v* CVETLIČARNA ARBORETUM ilh Kf VJ(1K f't M t H lll IMJ M,] ^ CvtTjt 1WA Ptf-Mo
	wn^.ubOtEtäm-Vp.si ■ ■
Ü5
'. Glavni dobitekje v
r 10.000 EUR. u S

	Jäi^
lilt ■!	W '
? Zlatarna Celje s	flr i
w wh ilatardi-dfije.eu	
CJSCOPSED^EKD HHKJSEOa®®©
MC Domrale. tel; 724 41 SO
^ messnn dpsihr
www.mestna-optlka.sl
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI ČAS:	od 9. do 21. ure /	od 8. do 21. ure /	od 9. do I3ure