Ka| sporočaio Korošfti SloĄ€iic9? O priliki krasno uspelega koacerta koroških pevcev v Mariboru je njihov voditelj in predcedaik Prosvetae zveze župnik Poljanec o koroških Sloveacih izjavil sledeče: Kar smo priaesli iz Koroške, je aarodao blago koroških Sloveacev, neoporečeno prisino blago koroških Slovencev. Ni še dolgo, ko so gotovi krogi v Celovcu, celo pod navidezaim plaščem zgodoviae (dr. VVutte), hoteli svetu dokazati, da smo koroški Slovenci posebno ljudstvo, ki govori posebea je-' zik. Naša domača pesem Vam priča, da bije takim dokazom v obraz. Nasa pesem je s.ovenska pesem, Ijudstvo, ki to peseai poje, je sloveasko ljudstvo, naš nastop po -Jloveniji je naša izpoved, da smo del slovenskega ljudstva. Vaše veselje nad našim prihodom je dokaz, da v nas gledate svoje aarodne brate. Ločijo nas političao meje, Avstrijci smo in nočemo tega prikrivati. — Resao si prizadevamo, da damo državi, kar ji gre. A to nas ne ovira, da damo javnega izraza tu, da smo del sloveaskega naroda, ki iščemo kulturne opore pri vas, svojem materiaem aarodu. Zacakrat so naše kulturae vezi z vami še slabe. Drugi aarodi so že daleč pred nami. Nemški aarod ima že več let orgaaizirane vse svoje maajšiae v enotni orgaaizaciji, v kateri vsem svojim drobccm nudi vso mogočo kulturno oporo in podporo. Kako ozko vez je pred par leti pokazal vsepoljski koagres med Poljaki, ki bivajo v različaib državab. Častno so se ga celo udeležili Poljaki iz Amerike. Vse te pojave je evropsfci, tudi aemški tisk odobraval, kar kaže, da svei poleg državnih enot priznava kulturne enote, — enote narodov, če tudi segajo preko državnih mej. Slovenci še aimamo organizirane kulturne eaote, samo tu pa tam se nudi prilika, da damo javnega izraza, da smo bratje, če tudi aas ločijo državae meje. Želja koroških Sloveacev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturae vezi po zgledu Poljakov ia Nemcev vedao bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričaaje, da so kulturnc vezi med maajšino in maternim narodom aajboljše sredstvo za pomirjeaje med navodi, ker je jasno, da kar je za en narod dobro, je upravičeno tudi za drug narod in v srednji Evropi ai države, ki bi ne imela drugorodnih manjšia. Morda ravno manjšine tvorijo most sporazuma med narodi in s tem vir miru. Zelo aas žalosti, da materin narod v svojem kulturaem središču ne rnore pozdravljati bratov goriških Sloveacev. Iskreao jih pozdravljamo in smo trdno prcpričani, da bodo ajlhove aekulturae ovire tem prej odpadle, čim bolj bo rastel med drugimi večinskimi aarodi duh medsebojaega sporazuaievaaja, za katerega se v prvi vrste bore orgaaiziraae evropske manjšine. Kulturae vezi dajejo manjšini potrebao oporo- obstoja. Ta opora je- tem pofrebaejšat čim manj skrbi domoviaska država za kulturao povzdigo svojih manjšin. Negovaaje kulturaih vezi pa daje tu di materiaemu narodu ugodao priliko, da ga druži preko daevaih sporaih vprašaaj v eaem delu, aamreč v delu za svoj celotea narod. Jasno je, da se maajšiaa, ki ima pametno vodstvo, aikoli ne.umešava v sporna vprašaaja materiacga naroda, jasno je pa tudi, da manjšina aima večje želje, kakor da v delu za svoje manjšine vidi materai aarod združen v eaotnem kulturr.em delu. Daaašaja vaša sijajaa udeležba jc' aaai aajboljši porok združene misli. Is krena vam hvala v irneau cele slovenskc Koroške. Naj duh, ki je vas zbral daaes ckoli koroške sloveaske pesmi, raste ia procvita ia rodi bogate sadove, sadove aasega trajaega aarodnega obstoja in kulturnega razvoja.