Ko prestopamo prag starega leta in si segamo v roke z najboljšimi željami za novo leto, ne moremo mimo, da ne bi opravili pregleda našega dosedanjega dela in si postavili in obnovili cilje, ki naj bi jih dosegli v novem letu. Ne da bi samo hvalili do sedaj opravljeno delo, ugotoviti moramo tudi naše napake, zmote in stranpoti, da jih v prihodnje ne bomo ponavljali in da bi bila naša pota do zastavljenih ciljev čim krajša in čim hitrejša. Preteklo leto je bilo sorazmerno uspešno, saj smo v vseh temeljnih organiizacijah dosegli in ponekod tudi precej presegli z letnim planom predvidene rezultate. Po analizi gospodarjenja v letošnjih devetih mesecih in predhodnih podatkih za oktober in november, ki izkazujeta še nadaljnji prirast, je celotni prihodek v primerjavi s preteklim letom, narastel za 53 odstotkov, dohodek za 48 %, izvoz za 39 % in sposobnost obnavljanja za 36 %. Žal nam te uspehe vse bolj uničuje visoka stopnja inflacije. Prodaja nam je v tem letu tekla dobro, celo predobro, kar je nevarno. Povpraševanje po naših izdelkih je daleč presegalo naše možnosti, s tem pa raste nezadovoljstvo kupcev, ki nam žugajo, češ, tudi vi nas boste še iskali pa vas mi ne bomo mogli poslušati. Tako stanje je težavno, zato bodo morali biti naši napori v prihodnjem letu še večji, da bomo kupce tudi glede količin kot kakovosti bolje zadovoljili kot letos. Srednjeročni načrt 1976—80 v LIPu Bled skoraj v celoti uspešno dosegamo in presegamo, žal tudi v povečanju zaposlenosti, saj je do sedaj znašala letna stopnja rasti zaposlovanja 4,7 % (samo v DSSS je stopnja rasti manjša od planirane). V tem obdobju so se realizirale tudi vse predvidene investicije razen rekonstrukcije obrata za proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani in mehaniziranega skladišča oblovine na Rečici, kar naj bi se pričelo realizirati v prihodnjem letu. Sedaj so v intenzivni pripravi dokumenti za novo srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985. V tem novem srednjeročnem obdobju morala biti naša prizdevanja usmerjena v tri osnovne smeri in sicer, kako pridobiti dovolj surovin za že razvito predelavo, zagotovitev energije ter povečanje produktivnosti ob manjši stopnji zaposlovanja. Deloma naj bi se že prihodnje leto pričelo z vlaganji v mehanizirano lesno skladišče na Rečici, za pridobitev več in boljše surovine, v rekonstrukcijo obrata za proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat, za povečanje pro- duktivnosti, izboljšanje delovnih pogojev in manjše povečanje kapacitete in v izgradnjo dodatne kotlovnice v Bohinjski Bistrici za pridobivanja toplotne energije iz lubja in ostalih lesnih ostankov. Še nekaj mislim, da moramo v prihodnjem letu izboljšati. Ni sicer mogoče vgraditi v gospodarski načrt, je pa pomembno za njegovo ostva-ritev. To je: predvsem drugačen, bolj pošten, ustvarjalen in discipliniran odnos do delovnih dolžnosti in obveznosti na vseh delovnih mestih in na vseh ravneh. Ob zaključku leta želim tudi v novem letu 1980 vsem zdravje, srečo, varnost in spoštovanje slehernega člana našega delovnega kolektiva in družbene skupnosti. France Bajt Primerlava poslovanja v SOZD 616 jSMSSi. m Iz podatkov o doseženem dohodku in njegovi razporeditvi v devetih mesecih 1979 v primerjavi z enakim obdobjem 1978 je razvidno, da je izmed članic GLG — lesne industrije, LIP Bled dosegel največji porast dohodka in čistega dohodka na delavca. Po znesku doseženega dohodka na delavca pa je LIP Bled na tretjem mestu pred nami sta Alples Železniki in LIO Gradis Škofja Loka. Podatki o doseženem dohodku in njegovi razporeditvi so sledeči: Dohodek na delavca Čisti dohodek na delavca Bruto OD na delavca v I—IX Obračunani neto OD na dblavca Bruto OD in SSP na delavca meseč- Udeležba doh. v up. posl. sr. v % Udeležba bto sred. za repr. v up. mesečno no posl. sr. v % 1978 208.750 1. Alples 1979 255.100 indeks 122 1978 185.860 2. LIO-Gradis 1979 215.483 indeks 115 1978 155.625 3. Jelovica 1979 149.072 indeks 95 1978 139.319 4. LIP Bled 1979 204.150 indeks 146 1978 108.235 5. ZLIT Tržič 1979 154.861 indeks 143 1978 161.691 Lesna industrija 1979 193.628 indeks 120 6. GGBled 1978 204.576 1979 261.574 indeks 127 1978 154.933 7. GG Kranj 1979 196.761 indeks 126 1978 178.500 Gozdarstvo 1979 228.328 indeks 127 1978 151.870 8. Celuloza 1979 252.885 indeks 166 1978 164.095 SOZD GLG 1979 206.130 indeks 126 139.195 163.199 76.233 88.605 5.904 6.879 117 116 117 128.525 75.508 5.925 143.660 87.793 6.763 112 116 114 108.053 73.357 5.875 102.177 81.079 6.320 95 111 108 99.461 71.551 5.334 132.909 89.392 6.815 134 125 128 88.371 60.969 5.036 94.511 56.970 6.270 107 93 125 114.094 72.679 5.668 126.914 83.615 6.610 111 115 117 115.660 82.588 6.712 148.556 102.413 7.612 137 124 113 96.128 78.319 6.169 123.988 96.966 7.435 129 124 121 105.400 80.346 6.427 140.824 99.619 7.510 134. 124 117 66.242 76.707 6.009 132.348 95.800 7.440 200 125 124 107.526 74.631 5.855 130.157 87.919 6.862 121 118 117 10.458 44,0 13,7 11.752 33,4 1 u 112 9.232 47,0 16,8 10.380 36,5 12,4 112 9.800 48,4 9,5 10.639 41,1 5.4 109 8.974 39,0 8,7 11.560 41,1 11,8 129 8.325 47,9 9,8 7.553 43,4 9,9 91 9.563 46,7 11,7 10.879 38,2 9.9 114 10.602 33,6 7,3 13.308 39,9 10.3 126 9.478 58,4 6,5 11.915 51,2 7.1 126 10.012 41,6 7,1 12.593 126 44,2 9,1 8.946 10,4 2,5 13.096 16,2 6,4 146 9.603 34,5 8,0 11.463 33,7 8.9 119 Na osnovi podatkov iz zgornjega pregleda je vrstni red po doseženih rezultatih na delavca sledeče: TOZD Kovinska predelava Alples Sestavlj. pohištvo Alples Aero-Celuloza Medvode Rečica LIP Bled Žaga ZLIT Tržič Mojstrana LIP Bled Fonsko in gamit. poh. Alples Gradis — LIO Škofja Loka Podnart LIP Bled Lesna predelava ZLIT Pohištvo, tapetništvo ZLIT Tomaž Godec LIP Bled Proizv. oken Jelobor Jelovica Predelava masiv, lesa Alples Predelava lesa, senčila Jelov. Proizv. oken in vrat Jelovica Montažni objekti Jelovica Gozdarstvo Bohinj — GG Bled TOK Tržič — GG Kranj TOK Škofja Loka — GG Kranj TOK Preddvor — GG Kranj TOK Radovljica — GG Bled Gozdarstvo Pokljuka — GG Bled Gozdarstvo Jesenice — GG Bled Gradbeništvo — GG Bled Gozdarstvo Preddvor — GG Kranj Gozdarstvo Škofja Loka — GG Kranj Gozdarstvo Tržič — GG Kranj Avtoprevozništvo — GG Bled GGTM — GG Kranj ALPLES LIO Gradis LIP Bled ZLIT Tržič JELOVICA dohodek j 2 3 4 5 čisti razporejeno razporejeno dohodek za akumula- za bruto 1 1 2 2 2 3 3 3 1 5 5 5 4 5 4 Primerjalni kazalci po temeljnih organizacijah izkazujejo, da so naše TO po dosežkih največ nadpovprečne, razen TO Tomaž Godec. Zaradi izboljšanja poslovnih rezultatov v TO Tomaž Godec v tretjem tromesečju pa se je od 16. mesta ob polletju povzpela ob tričetrletju na 12. mesto, ob koncu leta pa že lahko pričakujemo uvrstitev v povprečje. Število delavcev po vkalk. urah Dohodek na delavca v din Vrstni- red po dosežku v 1. 1979 Akumul. v primer, z dohodkom 1979 v l0/o Bruto sredstva za reprod. na delavca Vrstni red red po 1978 1979 V 1978 din 1979 dosežku v 1. 1979 56 190.525 300.745 1 27,7 75.412 109.497 1 261 267.761 274.005 2 : 29,6 94.139 100.206 3 515 151.870 250.940 3 5,6 36.779 100.454 2 308 166.250 248.647 4 28,1 47.357 87.622 4 48 — 237.034 . 5 12,0 — 50.356 8 54 139.699 235.037 6 23,3 29.050 65.828 7 198 223.058 216.788 7 27,8 73.923 70.088 6 271 185.860 215.485 8 30,1 66.323 73.085 5 74 147.954 200.135 9 16,2 32.825 47.919 10 74 — 193.358 10 20,0 — 50.036 9 115 — 183.323 11 15,8 — 39.622 12 481 121.653 175.362 12 18,3 24.473 47.056 11 148 181.953 172.781 13 19,8 60.227 39.231 13 137 152.771 166.788 14 7,2 34.884 37.897 14 182 167.448 154.070 15 14,3 49.159 28.634 15 419 157.284 137.104 16 3,5 40.565 17.091 16 228 106.202 96.119 17 — 4.149 6.938 17 88 280.693 424.693 1 23,3 73.694 145.536 1 12 301.773 324.382 2 2,7 33.542 12.039 12 51 216.717 299.405 3 9,4 19.462 31.668 7 36 218.580 295.609 4 2,5 2.540 11.463 13 55 361.342 289.110 5 1,2 78.085 25.401 11 104 217.192 272.871 6 14,9 37.136 63.608 4 67 161.538 234.329 7 26,3 33.537 77.066 2 74 135.145 229.354 8 25,5 23.730 72.503 3 84 142.823 202.290 9 8,3 13.672 27.903 10 78 139.614 200.704 10 13,4 11.372 36.974 6 93 151.553 190.356 11 8,6 16.542 31.121 8 59 183.973 181.217 12 8,4 63.497 53.869 5 115 136.503 145.947 13 2,5 33.011 30.375 9 Proizvodnja in prodaja vrat Povpraševanje po naših vratih, predvsem suhomontažnih in seveda tudi po ostalih naših izdelkih je nezmanjšano. Prav tako je vse večje povpraševanje po vratnih krilih za izvoz v Nemčijo. Veliko zanimanje je za luže-na vrata, za katere se vse več odločajo individualni graditelji pa tudi gradbena podjetja. Dobavni roki trajajo 2—3 mesece. Najdalj čakajo gradbena podjet- ja, ker naročijo vrata izven standardnih dimenzij. Skoraj vse proizvode smo v naši TO prodali — tako da je v skladišču minimalna zaloga, nekaterih proizvodov pa sploh ni na zalogi. Kot je razvidno iz tabele smo nekaterih artiklov prodali večje število kot pa smo jih proizvedli v tem letu. Upoštevati moramo namreč zaloge iz leta 1978. Branko Urh Preglednica proizvodnje in oddaje za 10 mesecev' Podskupina januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober skupaj 701 P 487 2719 1948 2370 4439 5238 3573 2957 1182 2600 27 513 O 1226 3585 3312 2485 4828 4807 2755 4461 1832 2594 31885 702 P 156 47 172 21 453 255 134 410 299 1538 3 485 O 1 202 172 22 306 201 227 440 236 1247 3 054 703 P 6766 7562 6714 5774 6201 4281 5891 4015 3214 4903 55 321 O 5096 7796 5120 6880 7546 6881 5892 5660 4045 5515 60 431 704 p 2466 1070 2661 2655 1512 530 3167 2719 2796 2008 21584 o 1117 2427 2115 2557 962 1914 2892 2086 1858 3007 20935 706 p 1494 2956 2345 3442 3966 3698 2015 2954 2084 2483 27 437 o 1703 3778 2283 3773 3707 3812 1281 4017 2234 2203 28 791 708 p 1340 682 1404 661 1827 1245 656 2364 1187 2461 13 827 0 1340 682 772 1222 1196 1264 1269 668 16% 4248 14 357 709 p 3319 1666 5127 4008 4358 4107 4909 3760 2460 4162 37 876 o 3421 4025 3192 4009 4593 5857 2160 5439 3293 3732 39721 710 p 4 552 — — 7 563 0 — 4 552 — — — — — — 7 563 711 p 317 427 158 381 248 271 210 302 241 248 2 803 o 297 415 171 363 269 272 222 300 175 233 2 717 712 p 11 10 2 1 10 — — — — 34 0 11 10 — 6 1 10 — 4 — — 42 720 p 2 512 501 360 180 48 746 346 650 334 3 679 0 2 512 507 360 185 — 415 722 657 335 3 695 p 3637 4554 4398 4349 3876 5072 3770 5119 3840 4804 43 419 o 3941 3588 3305 3511 4902 4517 4290 5441 3658 3245 40 398 722 p 2517 1084 1294 1215 1762 — 1025 — 1342 10239 0 711 1935 38 1635 860 1679 514 668 1260 88 9 388 723 p 2885 73 1210 1194 — 1041 — 1429 7 832 0 591 1373 58 165 1108 956 414 663 1269 105 6 702 724 p 54 307 678 196 769 — 622 786 — 3 412 0 54 307 — 678 118 847 — 564 325 319 3 212 726 p 54 372 194 392 55 188 273 615 1999 92 4 234 0 54 372 194 392 55 188 273 615 1909 182 4 234 727 p 4 20 565 547 691 — 100 48 712 70 2 757 0 20 311 801 691 100 48 440 342 2 757 4 730 p 4 92 14 10 10 10 10 — 5 18 173 0 4 99 14 10 10 5 14 — 5 10 171 731 p 4 34 98 35 84 11 7 — 2 275 0 4 — 34 88 21 95 18 12 — 2 274 734 p 1148 1586 2705 3593 1875 1860 1970 1665 2083 2614 21099 o 1148 1586 2705 3593 1875 1860 1970 1665 2083 2614 21099 733 p 310 490 65 105 81 — 49 1100 0 30 330 263 380 80 31 194 56 144 92 1600 735 p 25 25 _ 34 291 7 17 153 552 0 25 25 30 — 99 196 10 157 542 736 p 1424 852 1398 604 843 922 808 465 464 1766 9 546 0 716 1223 855 977 1504 1200 582 797 717 1162 9 733 738 p 86 10 4 140 5 5 305 — 86 — 641 0 86 10 4 135 5 5 235 100 56 — 636 Podskupine: 701 krila površinsko neobdelana — P-l 702 krila furnirana brušena — P-l 703 krila furnirana lakirana — P-l 704 kompletna vrata površinsko neobdelana 706 kompletna vrata površinsko obdelana 708 izvozna krila, navadna, izolacijska in lužena 709 podboji SM — hrast, mahagonij, anigre, hrast lužen 710 podboji B-4, B-5 711 vhodna vrata TO Mojstrana 712 garažna dvižna vrata TO Tomaž Godec 720 krila površinsko obdelana z vgrajenim okovjem P-l 721 slepi podboj P = proizvodnja O = odprema — prodaja 722 prečniki in zaključni elementi 723 pokončniki SM za nadsvetlobo — hrast, mahagonij, anigre, hrast lužen 724 pogodbena dela — vratna krila 726 pogodbena dela — kompletna vrata SM 727 pogodbena dela — dodatni elementi 730 garažna vrata TO Mojstrana 731 dodatni elementi TO Mojstrana 733 izrezi od vratnih kril — razni furnirji 734 krila površinsko neobdelana P-2 in P-3 735 krila furnirana brušena P-2 in P-3 736 krila furnirana lakirana P-2 in P-3 738 krila površinsko neobdelana z vgr. okovjem P-2 in P-3 Sklepi XIII. zasedanja DE TO lesna predelava Rečica dne, 23.11.1979. 1. Potrdi se predlog sistemizacije naslednjih del in opravil v oddelku B-4 podboji in sicer: — vrtalec in monter prijemnika, — vrtalec in monter nasadil, — upravi j alee stroja za impregniranje, — pomočnik upravljalca stroja za impregniranje Sklep velja od 1.12.1979 dalje. 2. Javna obravnava kataloga del in opravil se podaljša za čas, ki ga bo naknadno določila komisija za VZD LIP-a Bled. 3. DS je obravnaval in potrdil 9-mesečni obračun (I—IX/79) ter ugotovil, da je delitev prihodka in dohodka v skladu s planom in našimi samoupravnimi akti. 4. DS je obširno obravnaval podatke analize izvršitve srednjeročnega plana 1976—1979 ter nanj ni bilo pripomb, smatra pa, da bi glede na možnosti na tržišču, lahko dosegli še boljše rezultate. 5. Sprejme se SS o ureditvi medsebojnih odnosov in drugih skupnih zadev v zvezi s poslovanjem mešanega podjetja Slovenia Bois v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. 6. DS je bil seznanjen s problematiko o varovanju družbenega premoženja v TO ter smatra, da je dokaj zadovoljivo, odstraniti pa je še nekatere pomanjkljivosti kot so dokončati ograjo, zapreti prehod med halo in proizvodnim skladiščem, urediti kurjenje odpadkov. 7. DS TO Rečica je imenoval inventurne komisije za popis premoženja za leto 1979 v TO Rečica kot so bile predložene. 8. Potrdi se nov cenik stavbnega pohištva z veljavnostjo od 1. 12.1979 dalje. 9. Za delegata v samoupravne organe Temeljne banke Gorenjske, poslovna enota Radovljica je bila izvoljena Amalija Repe. 10. Potrdi se nabava sledečih osnovnih sredstev za potrebe proizvodnje in sicer: — 2 kom ročnih el. rezkarjev za izrez odprtin pri vratih — podaljšek vilic za viličar v proizvodnem skladišču — 5 kom cistern za lepilo — 1 kom usmernik za viličar v proizvodnem skladišču 11. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Jožeta Lipnika. 12. Sprejme se SS o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980 v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča direktorja DO ing. Franca Bajta. 13. DS izjemoma v zimskem času dovoljuje zaposlenim na popoldanski izmeni da parkirajo avtomobile v nadstrešnici pred skladiščem vrat. Parkiranje ne sme v nobenem primeru ovirati proizvodnje oz. eventuelnega nakladanja v popoldanskem času. Pripominja se, da je parkiranje na tem prostoru le na lastno odgovornost, ter TO za eventuelne poškodbe ne odgovorja. NEKAJ O SONČNI ENERGIJI Urbanisti so do sedaj zatrjevali, da zgradbe (kjer naj bi nastajala sončna energija) ne dajejo lepega izgleda okolici in jo celo kvarijo. V Švici je neka firma (Arbo-nia) začela izdelovati kolektorje iz aluminija s stekleno pločo, ■katera jih prekriva. Ugotovili so, da takšne vrste stavb lepo izgledajo. Bližamo sc koncu stoletja dn starih virov energije je vedno manj. Zakaj bi se torej branili izgladiu, saj je vendar važno, da imamo količinsko dovolj energije? Zapisano po TV ogledu VESNA Ukinitev proizvodnje na obratu Lancovo Obrat Lancovo je s svojo lokacijo ob izteku glavne dovozne poti s predela Jelovice imel v začetku idealno lego za razvoj žagarske proizvodnje. Področje Jelovice je bilo v tem času zaprto in nedostopno za motoma vozila. Dovoz lesne surovine je bil mogoč le v zimskem času s konjsko vprego. Zimska zaloga žagovcev je omogočala proizvodnjo le do prve polovice leta. Da bi omogočili zaposlenim delo skozi celo leto, je bilo nujno uvesti predelavo žaganega lesa. Poleg žagarske proizvodnje se je pričelo z izdelavo lesnih oblog in lesne embalaže. Povpraševanje po teh izdelkih je bilo iz leta v leto večje, zato se je predelava povečevala. Oskrbovanje obrata z osnovno lesno surovino je bilo na klasičen način nemogoče. Izgradnja gozdnih cest je bila za nadaljnji razvoj lesne industrije nujno potrebna. V tem času se je pričelo z gradnjo gozdne ceste Kolnica—Jelovica. Izgradnja gozdne ceste na Jelovico in kamionski prevozi žagovcev so odločilno vplivali na nadaljnji razvoj lesne industrije v Lipniški dolini. Poleg žagal-nice na Lancovem je v tem času obratovala tudi žaga v Podnartu. Oba obrata sta bila tehnološko zastarela, z dotrajano strojno opremo. Med tem časom se je na našem območju vedno več vlagalo v modernizacijo žagalnic. So- doben ravoj lesne industrije je pogojeval nadaljnji razvoj na enotni lokaciji. Lokacija v Podnartu je bila v pogledu najkrajše transportne razdalje mnogo ugodnejša, kakor Lancovo. Poleg tega je v Podnartu v neposredni bližini železniška postaja. Izredno ugodna lokacija v Podnartu je odločilno vplivala na nadaljnji razvoj lesne industrije na tem področju. Leta 1965 se je pričelo z izgradnjo nove žagalnice v Podnartu. Istočasno je bilo načrtovano, da se tudi ostala proizvodnja razvija v Podnartu. Z izgradnjo obrata za predelavo se je odlašalo do leta 1977. Težko pričakovano leto 1977 je pomenilo konec negotovosti o nadaljnji izgradnji v Podnartu. Na osnovi sprejetega investicijskega programa za modernizacijo in koncentracijo proizvodnje, se je v naslednjem letu pričelo z gradnjo v Podnartu. V letošnjem letu so zgrajeni novi proizvodni in pomožni prostori. V drugi polovici leta smo pričeli s selitvijo predelave iz obrata Lancovo v obrat Podnart. Delo v novograjenih prostorih je mnogo lažje, saj so odpravljena najbolj težaška dela. V obratu Lancovo je po mnogih letih lesna predelava prenehala. Obrat Lancovo je v povojnih letih mnogo doprinesel k razvoju lesne industrije na našem območju. Vsi zaposleni so s preselitvijo dobili enakovredne pogoje za delo, kot delavci v ostalih temeljnih organizacijah pri DO LIP Bled. G. F. Sprejet je samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica Letos je bilo stanovanjskemu gospodarstvu posvečeno na vseh nivojih — od republiške skupščine do zborov delavcev v TOZD — precej pozornosti. Že v prvi polovici leta je bila izvedena široka javna razprava o uveljavljanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter o smernicah nadaljnjega razvoja in uveljavljanja le-teh. V drugi polovici leta pa smo pristopili že k konkretizaciji sprejetih stališč — sprejemu samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica. O njegovem osnutku je javna razprava potekala v avgustu in septembru, končni predlog sporazuma pa je bil posredovan vsem TOZD in zborom stanovalcev krajevnih skupnosti v oktobru. V oktobru je večina TOZD (preko 100) in vsi zbori stanovalcev krajevnih skupnosti sporazum sprejela, tako da je občinska skupščina na sejah zborov v zadnjih dneh oktobra sprejela tudi ugotovitveni sklep o sprejemu sporazuma, za tiste, ki k njemu niso pristopili, pa odlok o obveznem upoštevanju njegovih določb, saj verjetno ne bi bilo umestno, da bi stanovalci in delavci, ki so sporazum sprejeli, plačevali večje stanarine, tisti’ ki ga niso sprejeli, pa manjše oz. enake sedanjim. Sporazum sam nedvomno predstavlja tudi kvaliteten premik na področju sporazumevanja, saj vemo, da so se stanarine dosedaj povečevale le na podlagi občinskih odlokov. S sporazumom bomo do leta 1985 dosegli ekonomske oz. bolje stroškovne stanarine — stanarine, ki bodo osnova za solidno vzdrževanje in revitalizacijo obstoječega stanovanjskega sklada. Predvidoma se bodo stanarine letno povečevale za 24.35 % — po stopnji, ki je bila izračunana na podlagi vseh dejavnikov, ki vplivajo nanjo: obsega gradnje in cene novih stanovanj, stroškov vzdrževanja, revalorizacije vrednosti stanovanj, predvidenega gibanja osebnih dohodkov in eone m2 stanovanjske površine. Za letno spremljanje izvajanja sporazuma ter vseh dejavnikov je bila v sporazumu zadolžena stanovanjska skupnost, ki bo na podlagi teh letnih izračunov pripravila tudi konkreten predlog letnega povečevanja stanarin. Prvič se bodo stanarine povečale 1. 12. 1979 (za 24,35 %), naslednje povečanje pa bo v juniju 1980. Poskrbljeno je tudi za občane z nižjimi dohodki oz. več članske družine, ki povečanj stanarine ne bi zmogle glede na svoj socialni položaj. Zanje je že sedaj uveljavljena institucija delne nadomestitve stanarine, ki se bo v bodoče še dograjevala. Takim stanovalcem je na njihovo prošnjo ter po proučitvi dokumentacije o dohodkih, velikosti stanovanja in nasploh standar- du stanarino mogoče delno nadomestiti do 80'% Za delno nadomestitev stanarine bodo tudi vnaprej vsako leto v prvem tromesečju razpisi za zbiranje vlog, na katere se lahko prijavijo vsi stanovalci, ki se glede na povečanje stanarin čutijo socialno ogrožene. Upoštevajoč dejstvo, da je občina Radovljica prva občina gorenjske regije, ki je sporazumevanje o prehodu na ekonomske stanarine uspešno in v roku zaključila, lahko ugotavljamo, da so se naši delovni ljudje in občani v celoti azvedali pomembnosti uveljavljanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter dejstva, da so stanarine: — bistveni element družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; — osnova za krepitev odločanja delovnih ljudi in občanov na tem področju; — osnova za zagotovitev potrebnih sredstev za solidno vzdrževanje in razširjeno reproduk- cijo stanovanjskega sklada v družbeni lastnini; ter da se s sprejemom sporazuma realizira tudi politika izenačevanja delavcev, stanovalcev v najemnih družbenih stanovanjih, ki so — v primerjavi z delavci, lastniki stanovanj ali ti- stimi, ki so si zgradili lastne hiše ter poleg anuitet za posojila, lastnega dela, nosijo še vse stroške vzdrževanja — prispevali precej manjši delež (stanarino in eventuelno lastno udeležbo) za rešitev svojega stanovanjskega problema. Svetle in senčne pinti kulture v krajevnih skupnostih Za kulturno dejavnost v radovljiški občini 'je značilno, da je razmeroma razgibana in dokaj enakomerno razporejena v vseh 20 krajevnih skupnostih, zahvaljujoč obstoju in aktivnosti kulturnih društev in sekcij. V občini trenutno deluje 18 DPD Svoboda im drugih kulturnih društev ter štiri samostojne skupine, ki v 63 različnih sekcijah združujejo nad tisoč amaterskih delavcev. Pri tem pa ne gre zgolj za teritorialno pokrivanje kulturnih (potreb občanov v krajevnih skupnostih. Neposredni vpliv in dejavnost teh društev 'se odraža tudi v vseh delovnih kolektivih na območjih posameznih 'krajevnih skupnosti, zato ni mogoče govoriti le o kulturi v krajevni skupnosti, pri (tem pa izločiti delovne organizacije. Potrditev takšnega obsega dejavnosti v ikultumem življenju kraja in njihovih delovnih organizacijah najdemo iz vrst delavcev, ikar ipa je še posebno razveseljivo, pretežno mladih, ki iso glavni nosilci kulturnih prizadevanj na svojem območju. Za takšno 'stanje igre zagotovo zasluga tudi sindikalnim organizacijam, ki so prav na kulturnem področju našla najbolj trdno povezavo in vpliv v družbenem življenju v isvojih krajevnih skupnostih. Samovšečnosti pri vsem tem seveda ne hi smeli priltrjeavti. Še veliko je problemov in težav, s katerimi ise morajo ubadati amaterji v krajevnih skupnostih. Resnica je, da je največkrat delo ‘kulturnih idruištev na vasi ali v mestu odtvisno le od zagnanosti manjših skupin, pogostokrat pa kar od enega samega zanesenjaka, iki drži pokonci takorekoč vso kulturo. Le nesebičnemu delu, odrekanju in idealizmu teh ise v marsikateri krajevni skupnosti lahko zahvalijo, da obdržijo tisto kulturno ozračje, ki ga imajo. Na srečo teh ni malo; njihovemu zgledu pa sladi vedno več mladih, ki se želijo uveljaviti kot igralci, pevci, glasbeniki. In ko to postanejo, se skoraj ipo pravilu ne morejo več otresti takšnega načina življenja. Posebno ne, če imajo zadosti opore v starejših članih, zlasti pa v društvu in družbenopolitičnihorganizacijah. 1 h j I , t ! Bi Končna kontrola kvalitete vrat Poglavje zase so odnosi med sveti krajevnih skupnosti in 'kulturnimi društvi. Soodvisnost enih z drugimi jih sicer mora družiti v skupnih dogovorih 'in akcijah, saj je na sterilnih proslavah in drugih ipriredtvah v krajevni skupnosti ničkoliko priložnosti, da se pokaže potreba po nastopih kulturnih skupki. Tudi društva ne bi mogla brez prostorov in materialne pomoči krajevne skupnosti. Vprašanje je le, če eni in drugi izpopolnjujejo svoje obveznosti. Za radovljiško občino hi smeli trditi, da skoraj ni sveta KS, iki bi se mačehovsko obnašal do svojih kulturnikov. V večini KS so prav kulturna društva nosilci in organizatorji celotnega družbenega življenja in prostor, (kjer se najtesneje povezujejo interesi občanov in delavcev na družbenem polju. Zato nii težko najti skupnega jezika pri reševanju odprtih materialnih in prostorskih težav. To se opaža tudi pri oblikovanju letnih in srednjeročnih načrtov krajevnih skupnosti in skupnih nastopov v delegacijah na skupščini kulturne skupnosti ali na zborih občinske skupščine. Tudi referendumi o samoprispevkih za izgradnjo kulturnih domov potrjujejo sikih vseh dejavnikov in občanov v krajevni skupnosti za razvoj množične, predvsem ljubiteljske kulture. To je dokaz, da je kultura že dobila svoje mesto v politiki krajevne skupnosti, im da so tudi izgledi za njeno prihodnost dokaj spodbudni. Navzlic temu pa hi kazalo vendar opozoriti tudi na drugo plat odnosov do kulture, ki še vedno ne 'dohajajo povstod družbeno dogovorjenih ciljev. Gre namreč za tista področja kulture, ki ni ocenjena ali priznana kot sestavni del kulture v krajevni skupnosti, ikot je knjižničarstvo, muzejska in arhivska dejavnost, spomeniško varstvo in drugo, ikar se financira neposredno v kulturni skupnosti. Ta dejavnbst še vedno ni deležna potrebne pozornosti. Ponekod jo obremenjujejo z visokimi najemninami in drugimi dajatvami, kot hi bile te kulturne institucije same sebi namen, ne pa, da bogatijo tudi družbeno življenje in razvoj krajevne iskup-nositi. Talko kot marsikatere kulturne inštitucije io poklicni kulturni delavci še vedno miimaljo pravega posluha za množično ljubiteljsko kulturo, tudi nekateri sveti krajevnih skupnosti mislijo, da mora njihova skrb veljati ie svojem amaterskem 'kulturnem društvu, vsa druga kultura pa nai. če mora obstajati, skrbi sama zase. 'Marsikje skušajo sveti krajevnih skupnosti na račun delovanja knjižnice alf za gostovanja gledališč, orkestrov in drugih kulturnih prireditev celo iztržiti dobiček, največkrat z visokimi najemninami in cenami in cenami drugih storitev. Ta navskrižja v odnosu do kulture v krajevnih skupnostih so bila že povod za razprave na skupščini kulturne skupnosti. Pravih premikov še vedno ni, zato ostane upanje, da bodo tudi družbenopolitične organizaci j e bolj kot doslej usmerjale pravilno in ‘strpnejše dogovarjanje o skupnih kulturnih interesih in potrebah v vseh krajevnih skupnostih. Prva priložnost za poglobljeno razčlenitev razmer s tega področja v krajevnih skupnostih bo že v decembru, iko bo komisija za kulturo pri komiteju Občinske 'konference ZK pripravila problemsko konferenco o kulturi. JR Informacije splošnega združenja lesarstva Slovenije SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA LESARSTVA SLOVENIJE 14. novembra 1979 je bila v DO »Lesonit« Ilirska Bistrica 5. seja Izvršilnega odbora; po ogledu proizvodnje plošč po suhem (novem) in mokrem (dosedanjem) postopku je Izvršilni odbor pri obravnavi sklepov 4. seje Potrošniško kreditiranje vzel na znanje, da predvideno združevanje dodatnih 360 mio din za potrošniška posojila v letu 1979 ne bo izvedeno, ker temeljne banke ne izpolnjujejo pogojev, vzel na znanje sporočilo, da se pogoji za odobravanje potrošniških posojil ne bodo spremenili (polog 30 % ostane) ter da banke ne bodo poviševale sredstev za kredite, vzel na znanje, da LB - Združena banka Ljubljana za leto 1980 ne predvideva (več) združevanja sredstev v Združeni banki za potrošniško kreditiranje ter sklenil, da zastopniki lesarstva, ki bodo sodelovali na razgovoru s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Antonom Vratušo in v Beogradu s predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SFR Jugoslavije seznanijo le-te s problemi na področju prodaje proizvodov na potrošniška posojila. Probleme prodaje na potrošniška posojila obravnava sedaj delovna skupina Združenja jugoslovanskih bank. Izvoz hlodovine Izvršilni odbor vzel na znanje stališča Odbora za tržišče in cene Splošnega združenja gozdarstva Slovenije ter sklenil, da se sklep 4. seje dopolni v toliko, da si mora GG, ki želi izvoziti hlodovino priskrbeti mnenje ene tovarne ivernih plošč in tovarne vlaknenih plošč »Lesnit« Ilirska Bistrica (ne dveh tovarn ivernih plošč), vzel na znanje obvestilo, da je Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva in industrije za predelavo lesa, celuloze in papirja Jugoslavije predlagal zveznemu Izvršnemu svetu, da se za celulozni les listavcev (šifra 44.03/lb) spremeni režim izvoza iz LB v D in režim uvoza iz RK v LB; za drva za kurjavo — režim izvoza iz LB v D (šifra 44.01) ter pri drogovih (šifra 44.03'4a2) režim uvoza iz RK v LB. Cilji razvoja lesarstva v SFRJ v obdobju 1981—1985 Izvršni odbor je proučeval razvoja lesne industrije Jugoslavije v času od 1976 do 1979 leta, ravojne možnosti v letu 1980, cilji in razvojne možnosti v času do 1985 v Jugoslaviji« skupaj z mnenji, ki jih je k gradivu izoblikoval odbor za razvoj. Izvršilni odbor je po razpravi sklenil, da je v delovnih skupinah in organih, ki bodo obravnavali to gradivo zastopati stališče, — da mora v tem obdobju (1981—1985) izvoz vseh vrst gozdnih sortimentov prenehati, — da se mora izvoz žaganega lesa vseh vrst znižati ter — izvoz finalnih proizvodov povečati. Možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v obdobju 1981—1985 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije je predložila v obravnavo »Analizo možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne reprodukcije in lesnobilančnih razmerij v obdobju od 1981 do 1985 leta v SR Sloveniji. V analizi je ugotovljeno, da se lesnobilančna razmerja, predvidena za obdobje 1976—1980 realizirajo, da, da gradnja gozdnih cest poteka po planu, tudi dela enostavne reprodukcije v gozdovih se izvajajo tako, kot je bilo dogovorjeno, le dela razširjene gozdno-biološke reprodukcije so »pod planom«. Za obdobje 1981—1985 analiza ugotavlja možnost povečanja pridobivanja drobnega lesa (predvsem listavcev) za 370.000 kub. m letno — seveda pod pogojem, da se pokrijejo (višji) stroški te pridelave. Izvršilni odbor predlaga to analio v obravnavo Skupščini Združenja. Program dela in finančni načrt Združenja za leto 1980 Izvršilni odbor bo predložil Skupščini predlog programa dela Združenja v letu 1980 skupaj s finančnim načrtom Združenja, ki predvideva 5,220.000.— prihodkov in odhodkov; prispevna stopnja ostane v letu 1980 enaka kot je bila v letu 1979, in sicer 0,0766 % (promil) od dohodka, doseženega v letu 1978. Predsednik Združenja bo sklical delegate Skupščine na 3. se- jo Skupščine dne 19. decembra 1979 in predlagal v obravnavo in sprejem: — analizo rezultatov poslovanja lesarstva v prvih 9 mesecih leta 1979; — analizo možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne reprodukcije in lesnobilančnih razmerij v obdobju od 1981 do 1985 leta v SR Sloveniji; — družbeni dogovor o politiki cene v letu 1980; — program dela Združenja in delovne skupnosti Združenja s finančnim načrtom za leto 1980. Izvršilni odbor je: — sprejel periodični obračun Združenja za obdobje I—IX/1979 —• oblikoval mnenje o stranskih dejavnostih trgovine (LIKO Vrhnika) in gostinstva (LIPA Ajdovščina), — določil, da v komisiji za izdelavo novega predloga za razvrstitev lesarskih proizvodov po stopnjah obdelave (izvozne stimulacije) dela tov. Alojz Leb, — soglašal, da občasno in začasno dela določeno število žensk v nočnem času v DO Lipa Ajdovščina, — soglašal, da GZS odobri »Lesnini« Ljubljana sofinanciranje konzultantske misije v Slonokoščeni obali, — vzel na znanje, da je »LINA« Apače prijavila izgradnjo tovarne pianinov v vrednosti 110 mio din. Gradnja fakultete Gradbeni odbor za izgradnjo prostorov za visokošolsko temeljno organizacijo za lesarstvo v Ljubljani je seznanil Izvršilni odbor — da je na predvideni lokaciji pod Rožnikom v Ljubljani dovoljeno zgraditi samo objekte za to TOZD — ne pa tudi za Tehniško šolo; Ob dnevu JLA V spomin na 22. december 1941, ko je bila po ukazu tov. Tita ustanovljena prva proletarska brigada v mestecu Rudo, praznujemo vsako leto dan JLA. Ob ustanovitvi je bilo v njej 1199 borcev, imela pa je šest bataljonov. Naslednjega dne se je prvič spopadla z Italijani in jih hudo porazila. Kmalu za tem je opravila znameniti Igmanski marš pri temperaturi —33° C. To je bila začetna pot slavne prve udarne proletarske brigade. To ni več le praznik Jugoslovanske ljudske armade, temveč praznik vseh oboroženih sil, vseh nas udeležencev v splošni ljudski obrambi. Naše oborožene sile so sestavni del našega ljudstva. Vselej so mu pripravljene pomagati. Naše najmočnejše orožje v koncepciji splošnega ljudskega odpora so ljudje, ki morajo imeti čimveč znanja in zavesti. Delovni ljudje dobro vedo, da sta ljudska obramba in družbena samozaščita poroštvo za nemoten razvoj dela in njihovega življenja njihovih samoupravnih organizacij in celotne socialistične samoupravne skupnosti. December je mesec, ko pregledujemo in seštevamo naše uspehe ter iščemo nove in boljše poti za prihodnje leto. V tem smislu morajo delati tudi rezervni vojaški starešine. Prvi morajo biti v vseh družbenopolitičnih akcijah. Pregledajo letne programe dela, ki so obsežni in v glavnem v celoti izpolnjeni. K zaključku letnega dela spadajo tudi proslave ob Dnevu JLA, ki jih organizirajo občinska konferenca ZRVS in krajevne organizacije. Temu se pridružujejo tudi aktivi ZRVS v osnovnih šolah, delovnih organizacijah in ostali delovni ljudje. Letošnja občinska proslava bo v Boh. Bistrici v Domu Joža Ažmana, 14. decembra 1979. Organizirana bo združena proslava, ki bo zajemala: — obletnico bohinjske vstaje na Nomenju — obletnico zmage mrtvega bataljona na Pokljuki — obletnico ustanovitve prve redne enote JLA. Dne 15. 12. 1979 bo komemoracija pred spomenikom žrtev 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki z bogatim kulturnim programom. Dne 22. 12. 1979 bo velika slovesnost v kasarni Radovljica,, kjer bodo le-to poimenovali po narodnem heroju Antonu Dež-manu-Tončku ter odkrili njegov doprsni kip. Praznovanje naj bo čimbolj slovesno, kakor gre velikemu prazniku, posvečenemu varovanju naj svetlejših izročil revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Blaževič Občinsko tekmovanje gasilskih oddelkov civilne zaščite Štab civilne zaščite občine Radovljica je razpisal in v letu 1979 prvič organiziral tekmovanje za vse gasilske oddelke CZ v občini. Dopolnilni pouk je bil izveden v skladu z zakonom o ljudski obrambi in sestavljen iz priprave na tekmovanje ter nastopa pred ocenjevalno komisijo. Skupaj je nastopilo 51 gasilskih oddelkov.; 28 iz KS in 23 iz OZD ali TOZD. Tekmovanje je bilo 3. junija 1979 v Bohinju, kjer je tekmovalo 10 oddelkov in 10. novembra v Radovljici, kjer je tekmovalo 41 oddelkov CZ. V Bohinju je med enotami KS (krajevne skupnosti) zmagala KS Bled — oddelek Zagorica, med OZD pa enota Verige iz Lesc. V Radovljici so se najbolje uvrstile enote KS Bled — oddelek Grad, Veriga Lesce II in KS Gorje — oddelek Zg. Gorje. Prikazano znanje je bilo dokaj kvalitetno, vendar pa realnega vrstnega reda ni bilo mogoče dobiti, ker ni bila izvedena vaja s hidrantom. Vsem enotam, ki so sodelovale na tekmovanjih, je priznan dopolnilni pouk za leto 1979. Tekmovanje je pokazalo tudi pomanjkljivosti. Tako nista na- stopila oddelka iz KS Srednja vas v Bohinju in KS Podnart. Premajhno je tudi število enot v velikih krajevnih skupnostih, kot so Lesce, Boh. Bistrica, Begunje in Gorje. Priprave so pokazale, da v majhnih TOZD in osnovnih šolah ne morejo imeti mobilnih specializiranih enot in bo potrebno formirati splošne enote, jih usposobiti in tudi za njih organizirati dopolnilni pouk v obliki tekmovanja. Mulej Zvone — da je po izdelani lokacijski dokumentaciji možno graditi objekte v površini 4.500 nP (ne pa 9.500 m2) in — da je zato pripraviti nov samoupravni sporazum o združevanju sredstev vseh TOZD lesarstvo Slovenije za to gradnjo v skupni višini cca 95 mio din. Izvršilni odbor je sklenil: — da je izdelati nov samoupravni sporazum za združevanje teh sredstev; osnova za izračun deleža posamezne TOZD naj služi dohodek TOZD, dosežen leta 1978. Samoupravni sporazum je izdelati takoj ter ga posredovati skupščini Združenja v obravnavo in vsem TOZD v sprejemanje, in sicer tako, da bo obveznost trajala 5 let, prva tranša obveznosti pa bi zapadla po za-klučnem računu za leto 1979. Seja Izvršilnega odbora Izobraževalne skupnosti lesarstva Izvršilni odbor Izobraževalne skupnosti lesarstva se je sestal 22. novembra 1979 v Lesarskem šolskem centru v Mariboru, kjer je po seji prisostvola otvoritvi (II. faze) novih šolskih prostorov; pred tem šolskim poslopjem pa stoji skoraj 3 metre visok — iz hrastovega lesa izdolben »kip« LESARJA. Ivršni odbor je na seji: — ponovno potrdil svoje prejšnje stališče, da morajo v primeru integracije izobraževalnih organizacij v posameznih obča-nah (npr. Novi Gorici) lesarske izobraževalne organizacije biti organizirane vsaj kot temeljne organizacije, — obravnaval predlog zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, — potrdil periodični obračun Izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji za prvih 9 mesecev leta 1979, ki izkazuje 33.954.978,10 din prihodkov in 29.585.688,00 odhodkov), — sklenil, da se obračun del za opravljanje strokovnih del pri izdelavi programske osnove usmerjenega izobraževanja za lesarstvo opravlja preko Splošnega združenja lesarstva, — sklenil, da se cene vzgojno-izobraževalnih storitev za leto 1979 povečajo za 4,3 %, — sklenil, da se za opravljanje strokovnih, tajniških, administrativnih in organizacijskih del za leto 1980 prizna 480.000,00 din, kar je za 20 % več kot v letu 1979, — sklenil, da se nakaže znesek din 100.000,— BF—VTOZD za lesarstvo za izvajanje del na raziskovalni nalogi: Strateški razvoj lesarskih kadrov do leta 2000. Dopisujte v Glasilo Pričetek gradnje na Jaršah V prvih dneh novembra se je končno, po večletnem premoru, pričela nadaljevati gradnja družbenih stanovanj na Jaršah na Bledu. Dva bloka s 34 stanovanji že gradijo (prva faza), v drugi fazi pa sta predvidena še dva. Investitor gradnje vseh objektov je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, izvajalec SGP Gorenje iz Radovljice, nadzor pa opravlja ALP-DOM. Bloki bodo po zunanjosti popolnoma enaki že obstoječim, kljub temu da so bile na projektih ivzršene določene dopolnitve s ciljem še večje funkcionalnosti in izkoristka prostora. Izhodiščna cena az m2 stanovanjske površine znaša 13352,70 din, predvideva pa se, da bo gradnja prvih dveh blokov zaključena v decembru 1980 tako, da bodo ključi stanovalcem predani še pred novem letom. Stanovanja se grade iključno za potrebe delovnih organizaoij, delavcev in občanov z območja Bleda ter za upravičence do solidarnostnih stanovanj, prav tako samo s tega območja. Tako je končno le zaključeno več kot triletno (ne)sporazume- vanje v zvezi s pridobitvijo zemljišča za nadaljevanje te gradnje, s tem pa tudi uveljavljen interes delovnih organizacij, delavcev in občanov po družbeni gradnji stanovanj na območju Bleda. Uspeh tako stanovanjske skupnosti kot delovnih organizacij ne sme uspavati, temveč vzpodbuditi, da se z iskanjem novih lokacij za družbeno gradnjo na Bledu takoj prične. Takoj je potrebno pričeti z izdelavo ustrezne dokumentacije, pridobitvijo zemljišč, da se »zgodba o Jaršah« ne bo ponovila ter da bodo stanovanja za delovne organizacije, delavce in občane s tega območja kontinuirano zagotovljena. Stari običaji Ker nas do novega leta loči le še nekaj dni, bi vam rad predstavil oziroma opisal zanimiv star običaj, ki se že vrsto let ohranja v Zgornji bohinjski dolini, v vaseh Češnjica in Srednja vas. Ta stari običaj — otepanje — se v Stari Fužini odvija na Štefanovo, 26. decembra, v Češnjici in Srednji vasi pa na Silvestrovo, 31. decembra. Kaj je to otepanje? To je običaj, ko si mladi fantje, ki dopolnijo 17 let in so že sposobni za vojaško službo, nadenejo svojevrstna oblačila in odidejo po vasi. Druščina teh fantov — otepavcev šteje ponavadi 6 do 8 fantov, oziroma toliko, kolikor je v vasi fantov te starosti. Predstavljajo eno večjo družino. Otepanje se prične kot sem že omenil na Silvestrovo popoldne in traja v noč. Družina hodi od hiše do hiše in vošči zdravja, sreče in veselja v novem letu. Vsak jim prikane kak dinar, obvezna pa je klobasa, ki jo spravi oča v vrečo, dočim mati nabira jajčka in šnops. V družinici je tudi »dohtar«, ki »pregleduje« člane v hišah, če so zdravi; dimnikar pa kakšen štedilnik očisti, za plačilo pa gospodinjo pomaže s sajami. Vsi skupaj tudi zaplešejo, da se hiše tresejo, saj harmonikar jim polke na svoj meh igra. Sprevod vodi fant, ki »nosi novo leto« — s seboj nosi skrinjo, v katero nabira denar za družino. Za njim hodita fant in dekle, nato dohtar in dimnikar, včasih še kakšen cigan, sprevod pa zaključujejo oča in mati ter harmonikar. Ko obidejo vse hiše, se zberejo v eni hiši, kjer skuhajo klobase in natočijo mo- šta. Povabijo tudi dekleta, da se skupaj zabavajo pozno v noč. Če še niste videli teh običajev, vas vabimo, da si jih ogledate na Štefanovo v Stari Fužini, na Silvestrovo pa v Češnjici in Srednji vasi. Branko Sodja »Otepovci« v Bohinjski Češnjici Izlet na Lošinj Sindikalna podružnica TO Rečica organizira vsako loto sindikalni izlet. Tako smo prepoto, vali že dobršni del naše ožje in širše domovine, kakor tudi tuje dežele. Obiskali smo že več zgodovinsko pomembnih krajev in obeležij iz NOB. Tako smo videli že otok Rab, Kočevski Rog, Pohorje, šli smo že po poti AVNOJ-a. Ravno tako smo organizirali tudi nekaj turističnih izletov v Švico, Češko, Avstrijo, izlet po novi progi Beograd— —Bar, v Poreč in seveda letos na otok Lošinj. Za letošnji izlet se nas je zbralo za tri avtobuse. Izlet je trajal tri dni, tako, da smo predhodno delali eno soboto, da smo nadoknadili petek, na katerega smo imeli dan odhoda. Zbrali smo se ob 5. uri zjutraj na avtobusnih postajah od Gori j, Bleda, Lesc do Radovljice. Pot smo nadaljevali skozi Kranj, Ljubljano in po avtocesti do Postojne, -kjer je hil prvi postanek za okrepčilo. Po polurnem po- stanku smo nadaljevali pot skozi Opatijo do Reke in do Brestove. Ko smo prispeli v luko, nam je trajekt ravno odpeljal tako, da smo imeli pol ure postanka za okrepčilo. Ko so bila vsa vozila na trajektu, smo odpluli proti otoku Cresu. Po izkrcanju nas je pot vodila po slikovitem Cresu. Med potjo smo si lahko ogledali vasi in mesta, kot so vas Dragozetiči, Predoščica, mesto Cres in Osor, kjer je majhen jeklen most, ki meji z otokom Lošinjem. Od Osorja do mesta Lošinja nas je ločevalo samo še 20 km. V hotelu Helios na Lošinju nas je že čakalo kosilo, po kosilu pa namestitev po sobah, popoldne pa je bilo prosto. Večina nas je odšla na kopanje, saj je bilo morje toplo še 23° C. Drugi dan našega izleta smo imeli dopoldne prosto za ogled mesta Mali Lošinj in za kopanje, popoldne pa smo se z ladjo odpeljali na otok Iloviik. To je otok miru, saj na njem ni nobenega motornega vozila, čista tišina in pristne dalmatinske hiše, kakor tudi ljudje in nji hovi običaji. Seveda, da ne pozabimo tudi na pristni dalmatinski pršut in vino, ki sta enkratna. Ker smo imeli dosti časa, smo se tudi kopali. Po povratku na Lošinj .simio odšli na večerjo, po večerji pa na ples, tisti, ki smo bili utrujeni od izleta in dobrega vina pa v posteljo na spanje. In že je bila nedelja, dan povratka proti Gorenjski. Dopoldne je bil še čas za kopanje, po kosilu pa odhod proti domu. Gorje: V letošnji pomladi je močno deževalo. V višjih predelih se je topil tudi sneg, da so pohlevni potoki prerasli v dovolj močne hudournike in ponekod prestopili meje svojih strug. Tako je naredil tudi potok, ki priteče iz Zgornjih Gorij po dolini med Zgornjimi Gorjami in Polšico. Ta potok, ki prinaša s seboj iz Zgornjih Gorij vse meteorne in fekalne vode, izpod te vasi, ki ima že prosto pot po svoji strugi, pa ob večjih nalivih pobira vso nesnago in navlako. Vso to kramo pelje s seboj in jo odlaga na nižje ležečih livadah; nekaj te »dragocenosti« pa oddaja v Blejsko jezero, v katerega se delno izliva. Betonske cevi za vgraditev Večkrat se je že dogodilo, da se je ta potok zamašil zaradi navlake v ozkem cestnem propustu na cesti med Zgornjimi Gorjami in Poljšico v Grabnu, vdrl je na cestišče in ga vedno na tem odseku močno razdrl. Zaradi tega je TOZD Komunala Bled pripeljala 13 kosov betonskih cevi profila 50, gramoz in cement že spomladi, z dobrim namenom, da bi krajani iz Zg. Gorij in Poljšice s prostovoljnim delom vgradili vse to v potočni hudournik. Toda iz tega do danes ni nastalo še nič. Gramoz se je skorajda porazgubil, betonske cevi so še nedotaknjene, cement pa je varno shranjen na suhem v prvi hiši v Grabnu proti Poljšici. Cevi so razmetane ob tej cesti in v potoku. Kako dolgo bo še tako?! Jože Ambrožič Pot nas je vodila po istih krajih kot od doma, vendar ta pot ni bila tako lahka kot takrat, ko smo se odpravili od doma. Na trajekt smo morali namreč čakati več ur, saj nismo bili edini, ki smo bili na sindikalnem izletu na Lošinju. Pri čakanju na trajekt se je nabrala cela kolona osebnah in tovornih vozil pa tudi avtobusov. Po nekaj postankih med potjo smo prispeli domov, srečni in zadovoljni, saj je bil izlet dobro organiziran, torej enkraten. Brane Po bohinjski dolini Letos v jeseni smo se v TO Trgovina odločili za izlet v bohinjsko kotlino. Ob 9.00 uri smo se zbrali v naši trgovini. Tudi sodelavci iz Munsike Sobote, Zagreba in Logatca (s temi imamo tehnično sodelovanje) so se udeležili izleta kljub slabemu vremenu. Deževalo je kakor iz škafa, vendar nas vreme ni prav nič odvrnilo od nameravane poti. Najeli smo mini-avtobus, v njem smo se počutili prav prijetno. Prvi postanek smo naredili v Bohinjski Bistrici, koder smo si ogledali dom Joža Ažmana. Razlagal nam je tov. Benčina. V muzeju iz NOB smo marsikaj spoznali iz dokumentarnih zapisov in fotografij, kakšno je bilo življenje in delo bohinjskih borcev in aktivistov. Tovarišica Mazijeva nam je obrazložila posamezne dogodke iz NOB. Po dobri malici v gostišču LEV smo potovali proti slapu Savica. Najbolj hrabri so stopili pod dežniki prav pod slap, kar nam je bilo zgoraj še v posebno veselje in smeh. Cez zgornjo bohinjsko dolino, kii je zares bogata s pašniki, njivicami ter kočami, smo se peljali proti Pokljuki. Lepša slika bi se gotovo nudila v sončnem vremenu. Vendar smo tudi tako bili kar zadovoljni. Na Pokljuki smo si še ogledali spomenik padlim žrtvam 3. bataljona Prešernove brigade. Čez Zatrnik smo ubrali' pot do Poljan, kjer smo »južinali«. Ob glasbi nam je vsem srce radostno igralo in marsikatera šala je ob žlahtni kapljici še bolj izzvenela. Večerilo se je, pa smo še malo posedeli. Izlet je počasi mineval, ostali pa bodo nepozabni spomini na prelep bohinjski kot. Tako blizu naše delovne organizacije je ta kraj, pa ga vendar premalo opazimo in poznamo. Po pripovedi napisala VESNA. Narez pokončnikov za B 4 Radijski valovi Lokalna radijska postaja »Radio TRIGLAV Jesenice«, ki se že petnajst let oglaša iz jeseniškega kulturnega doma, iz stavbe amaterskega gledališča »Tone Čufar« letos pranujez 15-letnico delovanja. Sprva so jo domačini Jesenic in bližnje okolice lovili na srednjem valu 202 vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo v tednu, ,šesto leto (1971) njenega delovanja, pa so program raztegnili na vse dni v tednu. O razvojnih težavah in uspehih je pripovedoval eden po stažu starejših delavcev jeseniškega radia, novinar Dušan Dragojevič, že več kot sedem let tesno povezan z malim, a prijetnim študijem v pritličju »jeseniškega teatra« kot gledališki stavbi pravijo domačini. Začelo se je 3. januarja 1965, ko so potrebe po tovrstnem obveščanju v jeseniški občini omogočile, oziroma narekovale investicijo v oddajnik in radijske aparature. V začetku jim je stregel en sam delavec — direktor, urednik in novinar v eni osebi, kasneje pa se mu je pridružil še honorarni sodelavec. Zaradi razširitve programske sheme na vse dni v tednu, je bila nujna kadrovska okrepitev in v letu 1973 so na lokalni postaji radia Jesenice že delovali trije novinarji. Ambicije malega kolektiva so rasle, povečale pa so se tudi potrebe po tovrstni hitri informaciji, zato so začeli razmišljati o večjem, močnejšem UKW oddajniku in k sodelovanju povabili radovljiško občino. Leta 1976 so končno postavili prepotrebni UKW oddajnik, za boljše pokrivanje gornjega dela jeseniške občine so zgradili 50 Watni pretvornik na Brvogih nad Kranjsko goro in 250 Watni pretvornik na Katarini nad Zasipom, ki omogoča kakovostno pokrivanje radovljiške občine in večjega dela Gorenjske. Trenutne težave imajo le še v Bohinju, kjer je slišnost jeseniškega radia zelo majhna, zato načrtujejo postavitev 10 Watnega pretvornika na Voglu, ki bi te težave odpravil, vendar se je postavitev kljub že zbranim sredstvom in prizadevanju družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine zavlekla. Istega leta, torej 1976, ,je prišlo tudi do preimenovanja jeseniške lokalne radijske postaje v »RADIO TRIGLAV — Jesenice«, kajti valovi novega UKW oddajnika segajo skorajda v sleherni dom ljudi, ki žive pod Triglavom in vse do Kranja. Ustanovitelja te povečane radijske postaje sta občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica. Kljub večjim obveznostim in nekajkrat pomnoženem delu, z radovljiško občino so k jeseni- ped Triglavom škim krajevnim skupnostim dodali še 20 radovljiških, pa v radijskem uredništvu delajo še vedno le trije novinarji in delo jih zasipa z vseh strani. In še nekaj besed o samem programu Radia Triglav. Vsak dan ob 16. uri po avizu 10 do 15 minut namenijo lokalnim poročilom, 15 minut obvestilom, sledijo razne oddaje od športa, kulture, pa mladim, največ posvečajo pa tudi dobri narodni in zabavni glasbi. Tedensko pripravijo celih sedemnajst ur programa, v katerem imajo poslušalci, vsaj glede na odzivnost, najraje oddajo o NOB z naslovom »Mi V vsakdanjem življenju pogosto vgatavljamo, da mnogo pozabljamo. V časopisih beremo, da izpuščajo črke, prav tako tudi drugod pozabljajo besedila. Znanstveniki, ki preučujejo pojav pozabljivosti, pravijo, da se v današnjem hitrem tempu življenja ta pojav stopnjuje. Pojav pozabljivosti je do neke mere normalen. Informacije, ki so v spominu le nekaj sekund so v ultra-lkratkem spominu, (npr.: tel. štavilllka, katero de enkrat uporabimo). Vzrok za pozabljivost je v sklerozi možganskih asiterij, v oslabelem delovanju ščitnice, v prebavnih motnjah itd. Bolniku z arteriosklerozo zdravniki priporočajo, da se sam pa nismo se uklonili«, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri dopoldan in kontaktno oddajo »stop — zelena luč«, saj zanjo tedensko prejmejo tudi več kot 60 pisem z vprašanji, predlogi, mnenji m pripombami. Ne smemo pozabiti še oddajo »Želje naših poslušalcev« ob nedeljah od 12. do 15. ure ali še dalj, kar je odtisno od poslanih voščil ir čestitk. Naj povemo še to, da stanejo na tej postaji čestitke 80 din. Takšen je kratek zapis o delu Radia Triglav Jesenice. Ob koncu naj zapišem še to, da si vsi želimo, naj bi na Voglu čimprej postavili pretvornik, da bi tudi v Bohinju nemoteno prisluhnili Jeseniškemu radiu. Branko Sodja mora boriti proti pozabljivosti. Duševna razbremenitev, odprava alkoholizma, kajenje in kontrola pritiska vse to daje pozitivne rezultate. Zdravniki, kemiki, biokemiki in fiziologi so izumili zdravila kot npr.: HIDERGIN. To zdravilo oskrbuje živčne celice s krvjo ter izboljšuje se stanje raztresenosti jn pozabljivosti. Važen faktor je način življenja, temu primemo se bo tudi pozabljivost zmanjšala, še vedno pa tečejo raziskave za ozdravljenje pozabljivosti in popolne raztresenosti. Zelo zanimivo novost na tržišču priporoča elektronski dnevnik ESSELTE: izdelali so po-sebnb vrsto budilk, kjer lahiko vstavimo 'točno uro in datum nekega sestanka ali kaj podobnega. V našem denarju stane 1500 din, toda je ne smemo pozabiti doma. Pozabljivost je torej le do neke mere normalen pojav. Če nas muči pa prehuda pozabljivost, pa se maramo obrniti na zdravnika. Vesna Hvala ti spoštovani, neznani prijatelj, za tople besede in lepe želje ob nepozabnem srečanju v Bohinju. Zahvaljujem se podjetju LIP za lep dan, »en dan življenja« sem ga imenovala. Pozdravljeni vsi znani in neznani prijatelji, vse vas imam rada. Spominjam se vseh, s katerimi smo preživeli zadnji teden počitnic v Seči, teh dobrih očkov, skrbnih mamic in ljubkih malčkov, vsi smo si postali prijatelji. Vsem, prav vsem želim za novo leto mnogo sreče in zdravja. Angela Pozabljivost - bolezen? Rogličenje in brušenje podbojev B 4 Tov. POKLUKAR Franc se je dne 21.11.1979, predčasno invalidsko upokojil. V TO, lesna predelava REČICA je delal od leta 1947. Ves čas je delal v obratu žaga na delovnih mestih v neposredni proizvodnji. Poleg vsakdanjega dela v proizvodnji se je vsa leta aktivno udejstvoval v organih upravljanja v TO in DO. S svojim delom in s tovariškim pristopom do sodelavcev je veliko prispeval k razvoju naše TO in podjetja kot celote. Poleg dela v proizvodnji je vsa leta veliko prostega časa žrtvoval za razvoj in napredek kraja, posebno še pri delu Gorjanske godbe. Praznovanje dedka Mraza naj bo odraz naših socialističnih odnosov Novoletno praznovanje dedka Mraza Stališča družbenopolitičnih organizacij o praznovanju dedka Mraza so taka, da bi tudi letos opustili obdarovanje po delovnih kolektivih in bi to organizirali v krajevnih skupnostih, osnovnih šolah in vrtcih. Taka oblika praznovanja se je uveljavila pred tremi leti in po pričakovanju bo letos še bolj uspešna, enotna in organizirana. Potruditi se moramo, da bo vsak otrok, starosti primerno, deležen enake radosti novoletnega praznovanja. Glavni poudarek ob novoletnem praznovanju dedka Mraza naj bi bil na organiziranju javnih kulturnih prireditev za vse otroke in na nakupu kolektivnih daril v vzgojno varstvenih zavodih in šolah, naj bi vsi otroci doživljali enako veselje. Posamezne obdaritve najmanjših otrok, oziroma predšolskih otrok, naj bi bile organizirane po krajevnih skupnostih s primerno kulturno prireditvijo in skromnim darilom. Organizatorji novoletnih praznovanj v krajevnih skupnostih so vse politične organizacije, predvsem pa krajevna konferenca SZDL in Društvo prijateljev mladine. Skladno s stališči političnih organizacij in na podlagi tega, da se vsako leto več delovnih organizacij vključuje v skupno akcijo novoletnega praznovanja dedka Mraza, je IO KOOS podprl to akcijo in predlagal, da se namenska sredstva nakažejo krajevnim skupnostim, v katerih naši ljudje živijo in delujejo. Vsi smo člani krajevne skupnosti, zato je tudi od naše aktivnosti odvisno, kako in v kakšnem obsegu bo izvedeno novoletno praznovanje dedka Mraza, da bodo naši malčki srečni in zadovoljni. Ne stojmo ob strani kot kritični ocenjevalci dogodkov v krajevni skupnosti, temveč vsak po svojih sposobnostih gramov za novoletno praznova-pomagajmo pri pripravah pro-nje, kajti enotna akcija na tem področju je ponovni odraz naše zavesti in poglobljenih socialističnih odnosov. IOK OOS Dobri dedek Mraz Nastopil je čas, da pomislimo na srečanje z dedkom Mrazom, da kakor mali otroci prisluhnemo njegovim korakom. Vsako leto pripoveduje dobre, stare pravljice. Vsako leto ga znova radostno sprejmemo, vsem je k srcu prirasel dedek Mraz. Dedek Mraz obišče otroke v mestih in vaseh, v gorskih in planinskih krajih, koder za zasneženimi gorami sonce še lepše zaide. Nanj se spominjamo ob kristalno čistih vodah, med zasneženimi poljanami in visoko v planinah. Podoba njegova je sivolas starček z dobrim srcem, oblečen v topel kožuh in sivo kučmo. Mrzla je zima, snežinke zaplešejo svoj ples in oznanijo dedku Mrazu, da bo treba iti na dolgo pot. Na poti ga spremljajo snežinke, ostra burja in lesketajoče ledene sveče visijo od drevja in streh. Ne samo otroci, tudi odrasli so veseli, ko pride čas dedka Mraza. Vsi smo veseli in dobre volje. Ko bo zvečer zunaj potihnil hrup ulice, se bodo prižgale v hišah in stanovanjih luči. Okoli novoletne jelke bodo sedli otroci z očetom in mamo. Skupaj bodo premlevali dogodke iz minulega leta, ki se že poslavlja. Potem prižgejo svečke na jelki, si sežejo v roke in si prisrčno želijo zdravja in mnogo sreče v novem letu. Tudi jaz želim SREČNO 1980! Rajko Primožič - Srečno 1980 - Srečno 1980 - Srečno 1980 - Srečno 1980 - Lipova kronika za leto 1979 Zmeraj je navada naša, ob koncu leta vsak se vpraša: Se zgodilo je kaj novega, je prineslo tudi dobrega? Brez problemčkov in težav, nihče na LIP-u ni veslal. Potrudili smo se vsi za lepše — ustvarjalne dni! Največja prireditev in proslava je za 1. maj pri nas bila: v Boh. Bistrici odprli smo nov dom Joža Ažmana! Nepozabni so spomini, ko tedaj nas TITO je obiskal. Svečanosti se je odzvala ogromna množica ljudi. Spomenik borcem NOB izdelali so fantje iz naše mizarske delavnice. Naša DO je skozi vse leto dosegala dober rezultat, prodajala je na debelo od iso spana pa do vrat! Jeseni so se v Podnartu selili. Morda se je komu orosilo okó. Moramo reči, počasi je šlo! Če govorimo o gradnji, se pozabit ne smé, prizidek k upravi proti koncu že grč. Kovinasta streha in bela fasada, vsaka oseba pogleda tja rada. Prav je tako: topla malica bo in ura ob vhodu bo štela čas dela! Letos smo kar daleč potovali: Koroškem, Primorskem, ob morski ter Donavski obali. Iz TO Trgovine so šli raziskat lepoto bohinjske doline! Za razliko od lani je letošnje leto športnikov večje število, moštvo na Kobli je prvo mesto dobilo! V decembru bodo rezultati znani, podeljeni pokali v blejski dvorani! LIP-ova kronika tako je končana: vsega nisem popisala, ker res predolgo bi bilo, kratek sem povzetek dala, v spomin na leto, ki je šlo! VESNA VOŠČILA Za novo leto pišem voščila vsem narodom in ljudem sveta. Naj se povsod vojna konča. Naj bo leto miru in svobode, brez kriz ali drugačne zablode. Kruha namesto orožja kupite, revnim otrokom nasmeh podarite na njihova bleda, starikava lica. Lakoto pozna več kot sveta polovica. Narodi! Bodite med sabo prijatelji! Pustite, da Zemlja svobodno zadiha. Radostno naj pod vami trepeta. Zemlja je najsrečnejša, vsega nam da. Na svetu je polno razlik. Bogati naprej bogatijo, da revni še komaj živijo. Ali čujete klice ubogih, ki še vedno lakoto v svetu trpijo? Novo leto bo za vse ljudi prišlo. Mnogi bodo udobno sedeli in morda jim iz oči sijala bo laž, ko bodo pili vino iz čaš. Ob istem času bodo čakali ljudje na koščke kruhove skorjice preživljali bodo spet gorje. Za novo leto sem napisala voščila za vse ljudi, naj drugo leto prinese vsem več sreče, več radosti!! Vesna, Sprehod skozi leto 1980 JANUARJA se bomo spet hudo trudili, kje ob popisu inventurnem smo falili, katalogi bodo glavna tema, če dosti pik bo — ne bo problema. FEBRUARJA bo račun zaključni, to trenutki bodo za nekatere mučni, novi plan bo resno zagrabiti, tega pač ne bo mogoče obiti. MARCA že bo četrtletna slika, bo do obvez pokazana razlika, spoprijemali se bomo s krizo, ob rezultatih in še s kakšno drugo analizo. APRILA problem dobi na teži, ker kupi desk preveč so sveži, v gospodinjstvu ugotavlja Liza, da v bodoče manj bo polna miza. MAJA spet se veselimo, več iz triindvajsetega dobimo, naftna kriza ne pojenja, nobeden s porabo ne odjenja. JUNIJA polletne obveze dohitimo, za več izvoza še vedno se borimo, praška in soli je spet dovolj, v omarah škodo je naredil molj. JULIJA z investicijsko izgradnjo pohiteti bo, da ne zamudimo gradnjo, manj sestankov se obeta, ker spet bo zmanjkalo kofeta. AVGUSTA nam preseda delo v obratih, je kar škoda lepih dnevov — zlatih, na morje radi šli bi vsi naenkrat, nekateri tudi kar po dvakrat. SEPTEMBRA spet seštevamo vse plane, okrog doseganja prepir se vname, gob veliko je le na jeziku, Arabci gledajo grdo se ob mejniku. OKTOBRA val dopustov pojenjuje, denarja vsem že kar zmanjkuje, spet se nam ponuja energetska kriza, za ozimnico odšteje denarce Liza. NOVEMBRA pripravljamo se že na drugo leto, predlogi zbirajo se, da vse bo prav vzeto, Beduini so še vedno hudi, za mir na svetu človek vsak se trudi. DECEMBRA ugotavljamo narejeno, vse spet bo kakim planom podrejeno, ob novem letu veliko praznovanja, na zdravje vsem — in še veliko zdravja. Tand »Dežela kranjska nima lepš'ga kraja ko je Gotovo se še spominjate kronike Bleda, ki jo je pred približno pol leta napisal za naše Glasilo tov. Benedik. Pri tem se je pisec kronike omejil na dogodke po I. oz. II. svetovni vojni. Tokrat pa vam bi rad osvetlil zgodovino Bleda, ki sega nazaj nekoliko dlje. O zgodnji zgodovini Bleda pred letom 1004 nimamo nobenih zanesljivih podatkov. Vemo pa, da so se Slovenci naselili okrog blejske kotline že zelo zgodaj, kar potrjujejo tudi staroslovenski grobovi iz IV. stoletja. Sama naravna lega Bleda je namreč nudila varno zavetje pred naravnimi nezgodami in sovražniki. L. 1004 je nemški cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu obširna blejska posestva. Z njimi vred pa so prišli v njegovo last tudi nekateri gradovi, ki so stali na teh posestvih. Zase je cesar obdržal le blejski grad. Tega je podaril -sedem let kasneje Albuinovemu nasledniku škofu Adalberonu. Cesar Henrik III. se je izkazal še bolj darežljivega. Leta 1040 je podaril škofu Poponu vso zemljo in gozdove od reke Bohinjske Bistrice do blejske graščine. Tudi cesar Henrik IV. je leta 1073 daroval Bledu obsežne zemljiške in lovske pravice. Njemu so se pridružili še razni drugi plemiči. Z vsem tem imetjem so si brik-sesnški škofje zelo utrdili oblast na Kranjskem, saj so imeli dejansko vso zemljo od Bleda, Zg. in Spodnjih Gorij, Lesc, Ribnega do Bohinjske Bistrice z okoliškimi vasmi do Javornika in Koroške Bele. V začetku so briksen-ški škofje s svojimi oskrbniki sami upravljali svoja posestva. Največje dohodke so jim prinašali gozdovi, jezera, reke (ribištvo) in žitna polja, ki so bila že v tistih časih odlično obdelana. Zaradi preveč pogostih roparskih napadov pa se je takratni škof odločil za pomoč cesarja Friderika II., ki je leta 1236 prevzel vsa posestva začasno v svoje röke. Tako je do škofove smrti bedel nad blejskim imetjem koroški vojvoda. Taje poslej skrbel za varnost in obrambo Bleda z okolico. Dohodke od imetja pa je še naprej obdržal škof. Leta 1241 je po izvolitvi novega škofa Egnona dobil Bled svojo upravo nazaj. Grof Meinhard, ki je imel taikrat patronat nad blejskim gospostvom, pa si je obdr- z okolšno ta, žal le pravice »varstva«. To grofovo varstvo pa je bilo bolj dvomljive narave, kar priča podatek, da je bila takrat blejska graščina oropana in prodana od plemičev Viljema Blejskega in Gerloha Hartenberškega. Škof Egnon je moral seči kar globoko v svojo mošnjo, da je vse skupaj odkupil spet nazaj. Počasi so se briksenški škofje otresli tega dvomljivega vendar dragega »varstva« raznih grofov in vojvod. podoba raja« Namesto teh so na svojih posestvih nastavljali kranjske plemiče. Znana so imena: Rreighi, Turjačani, Lenkoviči, Turni -itd. Najbolj znan je bil verjetno Herbert Turjaški -od leta 1558—1574, nazadnje obkolili i-n mu odsekali glavo, ki so jo potem poslali turškemu sultanu v dar. Kasneje so Turjačani odkupili glavo nazaj. Glavarji so imeli dejansko vsa škofova posestva v najem za določen čas. Škofom so plačevali najemnino, pri tem pa so se poskušali -s tujim imetjem čim bolj okoristiti. To je bilo -takrat mogoče največ na račun podložnikov. T:i so se vsled nečloveškega ravnanja oskrbnikov posestev pritožili škofu. Zaradi -tega je bilo na zahtevo škofov nekaj glavarjev -odstavljenih. Nekateri od teh niso -nič kaj radi spustili iz svojih rok vir bogatih dohodkov. Med njimi je bil tudi glavar Žiga Turn. Šele po posredovanju samega papeža Klemena VIII. in nadvojvoda Ferdinanda je -odstopil. Dosti pa je bilo primerov, ko plemiči najemnine sploh niso hoteli plačati. Vsa posestva -so briksenški škofje obdržali v svoji lasti celih 800 let do leta 1803, ko je zemlja prišla v last Avstrije. Vendar ne ko je moral zaradi svojega p-ro-testantovskega prepričanja odstopiti. Leto dni -kasneje pa je v junaškem b-oju s Tu-rfci padel. S petdesetimi konjeniki se je boril proti 2000 Turkom. Vendar -so ga za dolgo. Že leta 1838 je cesar Ferdinand I. vrnil briksenškim škofom vso zemljo in z njo vred tudi vse ostale pravice. Vendar vsled že prej omenjenih problemov, ki so jih imeli škofje z raznimi glavarji in skrbniki, brik-senški škofje niso hoteli obdržati za dolgo sicer bogata posestva, saj so jim povzročala preveč velike skrbi in včasih tudi izgubo. Počasi so začeli misliti na to, da bi se zemlje iznebili. Tako so leta 1858 blejska posestva prodali Viktorju Ruardu, takratnemu lastniku fužin na Javorniku. Vendar tudi ta ni ostal dolgo lastnik tako velikega imetja. Vse gozdove je prodal takratni »Kranjski obrtni družbi«. Leta 1882 pa se je iznebil še blejskega gradu in posestev v okolici Bleda in Bohinjske Bistrice. Kupec je bil tokrat bogati trgovec z Dunaja A. Muhr. Ta je bil z Bledom očitno zadovoljen in je dal zgraditi pod gradom dve vili. Kot verjetno skoraj vsi veste, je Bled sestavljen iz več vasi: na severu Grad in Rečica, na jugu Mlino, na vzhodu pa Želeče in Zagorice. Na dan sv. Petra, 28. junija 1908 je strašen požar uničil najstarejši del vasi Grad. Zgorelo je baje 70 raznih poslopij. Ljudem je uspelo rešiti le golo življenje. Že od nekdaj pa do danes pa je verjetno največja naravna zanimivost Bleda njegovo jezero z otočkom. In ravno ta otoček sredi jezera daje verjetno Bledu tisto enkratno lepoto, po kateri je znan po vsem svetu. O zgodovini otoka blejskega jezera nimamo kaj dosti nazaj segajočih poročil. Po nekem starem ljudskem izročilu, naj bi stal na otoku v času, ko so bili Slovenci še pogani, poganski tempelj boginje Žive. To bi bilo verjetno, saj so poganski Slovenci postavljali svoje žrtveni,ke in templje na težko dostopnih krajih. Po pokristjanjenju pa so ta tempelj spremenili v krščansko cerkev posvečeno Materi božji. Narodna pripovedka pa govori o nastanku jezera oz. otoka, da so bili tam, kjer se danes poigravajo valovi jezera nekoč pašniki. Sredi teh travnikov je baje stala cerkvica. Nič ni bila ograjena, pa je živina uhajala pastircem v cerkev, lizala oltar in svete podobe. Vendar je bilo to brezbrižnim ljudem kaj malo mar, zato so večkrat slišali svarilen glas: »Ogradite cerkev, če ne, jo bom jaz ogradil!«, pa se za svarilen glas niso prav nič zmenili. Ko pa so potem nčkega jutra hoteli gnati živino na pašnike, so na svojo veliko žalost zagledali cerkev daleč naokrog ograjeno z jezerskimi valovi. Nič ni znanega, kdaj je bila zgrajena na otoku blejskega jezera prva cerkev. Prvi znani podatek izvira iz leta 1238. Kot predstojnik ali kakor so ga imenovali »prošt« takratne cerkve, se omenja človek po imenu Henrik. Njegova naloga je bila, da je na blejskem otoku oskrboval službo božjo. Verjetno je cerkvica že takrat slovela kot »božja pot«. Sicer pa je bila najbrže lesena. Druga cerkev je bila zidana in sicer v gotskem slogu 1. 1245. Vendar je zidava zaradi pomanjkanja finančnih sredstev le počasi napredovala. Takratno prebivalstvo se je namreč moralo na vso moč otepati turškim napadom. Tako je bila cerkev posvečena šele leta 1465. Vendar jo je močan potres leta 1509 zelo poškodoval. Kasneje so jo obnovili. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1462 pa se je vnel dolgotrajen spor z duhovno oblastjo nad jezersko cerkvijo. Vendar so v tem sporu briksenški škofje bili tisti, ki so potegnili daljši konec. Poslej so edino oni lahko nastavljali in odstavljali prošte. Navadno je bil to eden od brik-senških kanonikov. Desetino dohodkov od blejske »proštije« so morali odvajati papežu. Gradnja jezerske cerkve se še ni ustavila. Še vedno so jo prezidavah. Obstaja celo domneva, da so jo sezidali popolnoma na novo. Kdaj je bila sedanja renesančna cerkev sezidana ni znano. Po nekaterih podatkih pred drugo polovico XVII. stoletja. Leta 1669 je takratni briksenški nadzornik Horacij Carrara ukazal, da se morajo cerkvene freske prenoviti. To se ni zgodilo, pač pa so stene pobelili. Kot zanimivost naj omenim, kaj vse so pobožni romarji, ki so priromali k jezerski cerkvi, darovali. Običajno so bili to: piamo, volna in olje. Vendar je imela cerkvica tudi svojo zakladnico, kjer pa so bile spravljene večje dragocenosti. Pri zgodovini jezerske cerkve ne smemo prezreti tudi zvona, imenovanega »zvon želja«. Verjetno ni bilo romarja, ki ne bi s tem zvonom pozvonil. Ljudsko izročilo pravi, da se vsakomur, ki z njim pozvoni, izpolni skrita želja. Kako je ta zvon prišel v cerkev in od kod ta njegova »moč«? Narodna pripovedka govori, da je na blejskem gradu živela nekoč mlada vdova, vedno oblečena v črno. Žalovala naj bi za svojim možem, ki so ga razbojniki ubili in vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato in dala vliti iz tega plemenitega materiala zvon za takratno kapelico na jezeru. Rekla je, da daruje zvon Materi božji »v jezero«. Ko so torej zvon naložili na čoln in odrinili od brega, je na jezeru nastala takšna burja, da se je čoln potopil z ljudmi in zvonom vred. Od takrat se baje v jasni noči glasi zvon iz globin jezera. Mlada vdova je zaradi tega dogodka darovala vse svoje premoženje za zidanje nove jezerske cerkve, sama pa je zapustila grad in odšla v Rim. Zvon v novi jezerski cerkvi pa je baje posvetil sanr papež z namenom, da kot »zvon želja« vžiga srca svojih vernikov. V kolikor bi imela ta legenda svojo osnovo, bi utegnil biti takratni papež Klemen VIL ali Pavel III. Zgodovinsko pa je dokazano, da je zvon vlil leta 1534 Frančišek Patavinski. Stanovanjsko poslopje poleg jezerske cerkve je služilo za prenočevanje romarjev. Leta 1655 je Maks Pečaher dal na otoku zgraditi 99 širokih stopnic. Omeniti velja tudi zanimivo kapelico s posvetilom, ki jo je postavil v spomin svoji soprogi leta 1893 knez Ernest Windisch-Graetz. Izpod te kapelice je bil studenec, čigar vodo je pohvalil sam Valvazor. Kakšna je bila nadaljnja usoda jezerske cerkve, pričajo zapiski po katerih je cesar Jožef II. okrog leta 1808 zaprl večino samostanov, »božjih poti« in jim pobral premoženje. Jezerski cerkvi je bilo prizaneseno, ker je podpirala takratno šolo in učitelje. Jezerska cerkev je bila v nevarnosti, da bo oropana 1.1812, ko je francoski cesar Napoleon bežal iz Rusije. Takrat je bila namreč Kranjska pod francosko upravo. Napoleonu je primanjkovalo denarja za vojne namene, pa je pestil prebivalstvo z vedno večjimi davki. Prizanesel ni niti cerkvam in jim pobral denar in dragocenosti. Tudi jezersko cerkev bi doletela ta usoda, da ni bilo pogumnih Blejk. Dogodek je zanimiv, zato ga bom bolj obširno opisal. Takratni trgovec Jakob Klinar po domače Petran iz Mirnega je prinesel dz Ljubljane žalostno novico, da je bil v časopisju objavljen sklep, da bo imetje jezerske cerkve v interesu francoske vlade zaplenjeno. Novica se je hitro razširila. Kmetje v Zagori-cah so se zbrali in napisali prošnjo francoski vladi naj prizanese jezerski cerkvi. Poudarili so, da je njihova cerkev »božja pot« in da so tukajšnji prebivalci večinoma odvisni tudi od romarjev. V skrajni sili so celo predlagali, da bi, če že ne bi šlo drugače, na lastne stroške odkupili cerkvene dragocenosti. Prošnjo so poslali po zagoriškem županu Novaku. Medtem pa je prišel iz radov-Ijice davčni izterjevalec — »davkar«, da bi popisal in ocenil cerkveno premoženje. Vendar je brž odšel, potem ko so mu pokazali prepis prošnje. Kmalu pa se je vrnil, tokrat z ljubljanskim zlatarjem, ki naj bi mu pri delu pomagal. Oba sta odšla k županu Novaku in zahtevala, naj gre z njima na otok. Vendar se jih je ta hitro otresel z izgovorom, da jim bo pomagal občinski tajnik Andrej Potočnik, ki pa da je že na otoku. Ljudje, ki so bili takrat na otoku ravno pri maši, so za novico hitro zvedeli in so vse čolne zadržali na otoku, tiste pa, ki so že odrinili, so poklicali nazaj. Cerkovnik je v strahu zaprl cerkev, fri ženske pa so Začele biti plat zvona. Na bregu jezera pa so se tudi kaj hitro zbrale Blejke v tolikšnem številu, da se jih je baje kar trlo. Oborožene so bile z motikami, cepci, koli in vilami. Grozile so davčnemu uradniku in ga rotile, naj vendar prizanese cerkvi. Ta pa ni kazal nič kaj dosti volje, da bi odnehal. Uspelo mu je dobiti čoln, vendar so mu ga ženske vzele in ga odrinile od brega. Ko je davkar sprevidel, da se proti ženskam ne bo mogel boriti je odšel po pomoč, občinskega tajnika pa je dal zapreti. Še isti dan so dobili Mlinarjev ukaz, da za popoldne pripravijo čoln in nekaj ljudi za pomoč. Na otok naj bi šli z nasprotne strani. Vendar ko je davčni uradnik s spremstvom prišel na dogovorjeno mesto, ni našel tam ne čolna, niti ljudi. Naslednji dan je prišel davkar z žandarji in cesarskimi gozdnimi čuvaji, da bi s silo dobili to, kar se mu ni posrečilo na miren način. Na vso moč so se trudili, da bi iztaknili kje kakšen čoln. Končno so le našli manjši čoln s katerim so poskusili doseči enega od večjih, ki so se pozibavali na jezeru. Toda čim so ljudje spregledali njihove namene, so se z otoka na čolnih zapodile Blejke in pri tem zganjale takšen vik in krik, da jo je davkar kolikor je bilo mogoče hitro ucvrl na grad. Francoske oblasti pa je obvestil, da so ga napadli Blejci preoblečeni v ženske, in da so bili oboroženi. Baje so Francozi še dvakrat poskušali, da bi prišli na otok, pa niso nič opravili. Blejke se niso dale ugnati. Deloma jih je rešilo tudi to, da so Francozi še iste jeseni 1813 zapustili Kranjsko deželo. Mnogo let pred Francozi so pestile Blejce tudi druge nadloge. Turki so bili tasti, ki so radi spotoma obiskali tudi Bled. Takšen nenajavljen obisk so Blejci dobili oktobra leta 1476. Kakšnih 8000 Turkov je takrat divjalo po Gorenjski. Očitno, da jim je bilo tu všeč, saj so pridrveli naslednje leto že v januarju. Takrat jih je prišlo kakšnih 32.000, s seboj pa so med drugo »prtljago« privlekli tudi topove. Leta 1509 pa je Bled presenetil hud potres. Treslo se je 24. in 26. marca med 3. in 4. uro popoldan. Potres je moral biti zelo močan, saj se je celo grad podrl in je potem trajalo celih «60 let, da so ga spet obnovili. Da je bila nesreča še večja je leto dni kasneje 1510 prišla še huda kuga, ki je baje kosila največ med mlajšimi ljudmi. V tistih časih se je začel širiti tudi protestantizem. Med znanimi protestanti je bil tudi Primož Trubar. Protestanti-so obljubljali ljudem prostost vseh davkov, odpravo tlake, desetine. Plemstvu pa so obljubljali cerkvena posestva in njihovo premoženje. Zato ni nič čudnega, da so kaj kmalu pridobili dosti pristašev. Na Bledu je protestantizem širil župnik Krištof Faschang (1548—1560). Tudi po sosednjih župnijah so bili protestantski duhovniki. Faschanga je posebno podpiral grof Herbert Turjaški, ki je bil blejski glavar. To seveda ni bilo po volji briksenškim škofom. Dosegli so, da je bil Faschang leta 1572 odstavljen. Grof Herbert Turjaški, pa je izgubil blejsko glavarstvo. Svoje mesto je moral prepustiti Jožefu Lenkoviču, ki je bil katoličan. Ta se je odločil, da bo na Bledu napravil konec protestantizmu. Prepovedal je tudi pokop protestantov na blejskem pokopališču. Leta 1583 je novi briksenški škof Janez Tomaž zahteval od blejskih protestantov, da prodajo svoja posestva in se izselijo. Vendar vse te grožnje niso prestrašile blejskih protestantov. Za.to so domnevne blejske kolo- Upokojila se je: Tov. HIKEL Frančiška se je po dolgotrajni bolezni morala dne. 3.9.1979, predčasno upokojiti. Leta 1949 se je zaposlila v naši TO kot delavka v obratu žaga. Vsa leta je delala kot delavka v proizvodnji embalaže in žaganega lesa. Delo je opravljala vestno in prizadevno, čeprav je bilo delo za njene fizične sposobnosti velikokrat neprimerno. Vsi sodelavci in sodelavke obema želimo, da bi še dolgo let živela v zadovoljstvu in sreči svojih najbližjih. Obema najlepša hvala za ves trud in prispevek, ki sta ga dala za razvoj naše TO in podjetja kot celota. vodje: Finsingerja, Legata, Krev-ljiča in Janeza Markota iz Mline-ga zaprli. Tedaj pa so se za njih potegnili kranjski deželni stanovi in poslali na Bled kakšnih 50 oboroženih konjenikov pod poveljstvom Adama Ravbarja, poleg njih pa še 100 strelcev. Računali so tudi na pomoč drugih protestantov. Stvar bi se najbrž še bolj zaostrila, da ni takratni nadvojvoda zapovedal deželnemu glavarju Krištofu Gallu, da bi odpeljal stanovsko vojsko z Bleda, protestantom pa vzel zemljo in jo dal katoličanom. Stvar sicer ni šla gladko, vendar se je le končalo brez hujših posledic. Protestantski vojaki so z blejskimi katoličani zelo grdo ravnali, zato so si le ti močno oddahnili, ko se je leta 1587 protestantsko viteštvo z Bleda umalunlo. V tistih časih je bila cerkev tista, ki je skrbela za šole, isto-čaisno pa je podpirala obrt in trgovino. Na Bledu je bila šola že v začetku XV. stoletja oz. po nekaterih podatkih okrog leta 1459. Cerkev je vzdrževala tudi učitelje. Blejci so se do konca XVII. stoletja ukvarjali z izdelovanjem »suhe robe«. Izdelovali so škafe, brente, čutare itd. Razen tega so se pečali tudi s tihotapstvom. Iz Koroške so tihotapili razno prepovedano blago. Sicer pa že Valvazor omenja Blejce kot dobre poljedelce in sadjarje, predvsem pa živinorejce. Da je bil Bled že pred več sto leti znan po svoji lepoti, priča podatek, da so sami briksenški škofi radi prihajali sem na oddih. Posebno je bil všeč Bled škofu Brunonu, ki je prišel sem kar trikrat: 1.1267, 1283 in 1287. Takšni takratni mogočniki so prisl na Bled z vsem svojim spremstvom, ki je štelo včasih tudi do 26 ljudi in 40 konj. Eden takšnih obiskov' je bil obisk barona Welsberga leta 1628. Poleg visokih osebnosti pa je zahajala na Bled tudi ostala gospoda in plemstvo. V začetku XVII. stoletja so na Bledu odkrili toplice, kar je še povečalo zanimanje za ta kraj, ki se je vedno bolj spreminjal v letovišče. Prihajali so kralji, cesarji, znanstveniki, pisatelji in pesniki. Vse po vrsti je lepota Bleda navdušila. Prišli pa so tudi arhitekti, ki so po svojem »polepšali« in spremenili Prešernovo »podobo raja«. V katerem smislu, pa sami dobro veste. Dobran P. Ribič >učencev v £ poklic. Si lesnih ■g šolah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 489 12 TO Rečica 308 11 TO Mojstrana 56 6 TO Podnart 83 1 TO Trgovina 25 DSSS 83 1044 30 Poročili so se: Jožica ARH iz TO Boh. Bistrica Pavel ODAR iz TO Boh. Bistrica Poet Zdaj imamo poeta, to ti je tip saj njemu smejiš lahko se vsak hip. Če ga zjeziš se ti maščuje, pesem o tebi brž skuje. On ti napiše tako, da vse na LIPu smejalo se bo. Ta naš poet piše, ti pesmi vsak dan, saj le tako si tudi med delom lahko nasmejan. Plut Magda TO Podnart Naša Magda Res si Magdga lepa, zala, ker si nas vse opisala. Sicer ti nisi kriva, krivi smo le mi, ker smo molčali vsi. Ker smo molčali vsi, se veselje ti godi. dokler dobre volje smo. Naj veselje tebi bo, Čas je že in zima veje, Magda se s pisanjem greje. Sandy Trpine TO Podnart za razvedrilo Radovedna soseda vsak dan Janezka vpraša, kaj jedo doma. Janezek odgovarja, da jedo ješprenj. Ko očetu pove, kaj ga vsak dan sprašuje, mu oče svetuje, naj se drugič zlaže. In resnično: Janezek ji drugi dan pove, da so doma jedli zrezke. »Koliko si jih pa pojedel?« Janezek: »Dve zajemalki!« »Gospod zdravnik, kdaj neham kaditi?« »To bi lahko opravili že zdavnaj.« »No, če sem pa rok zamudil, bom pa kar naprej.« Prijatelja se peljeta s kolesi na izlet. Miličnik pokaže z roko Franceljnu, naj zapelje h kraju. »Na vas se že vidi, da ste pili,« mu pravi. »Boste pihali?« »Ne, hvala. Raje bi kar bruhal,« reče Francelj. »Nevihta se bliža!« pravi eden od prijateljev. »O, pa prav zdajle, ko je takšen ovinek. Kam pa se bom umaknil?« NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame „ IVANE THALER se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih urah. Posebno se zahvaljujemo za mnogoštevilne podarjene vence, cvetje, izražena sožalja, spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede. mož Jernej sinova: Jože in Anton hčerke: Francka, Vera, Alojzija, Mirica, Polonca in Cilka z družinami ZAHVALA Vsem zaposlenim v DSSS Bled se zahvaljujem za nakazani denar za Onkološki inštitut namesto venca očetu. Vida Poklukar Rešitev pošljite uredniškem odboru do 4. januarju 1331 NAGRADE: I. 1000.— din II. 700.— din III. 500,— din IV.—VII. enodnevne vozovnice za žičnico KOBLA VIII.—X. enodnevne vozovnice za žičnico ZATRNIK Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Odar, Andrej Trojar, Branko Urh. Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Zu-kič. Ciril Kraigher in Mariin Urankar.