« iJ O p 1 S 1. S Krasa. Gospodu Mercini, uCitelju na c. kr. vadnici v Gorici, odgovoril sem Ma njegovo privatno pismo tudi privatno, da je se svojim sumnitenjem na krivi poti. A vender se je /,atekel tudi v »Učit. Tov.«, kjer obnavlja svoje sumničenje. Čudira se, kako je mogel »Tov.« one vrste vsprejeti, ki mene, njegovega sotrudnika, žalijo! *) Kar se tiče tega, da sem se raoral iz prejšnje službe umakniti druo-emu tovarišu , ve ves svet, da se mi je godila — krivica. Gospod Mercina tudi dovtipno omenja pisateljskega mojega imena. Jaz pa mu povem, da se z ozirom na dosedanje svoje delovanje nikakor ne sramujem. še dalje beležiti se: GradinihT. Iz Zagradca. Velecenjeni c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Ivan Lapajne je blagovolil tukajšnji šoli za uboge učence darovati čez 100 risank, številnic in nekatere prav potrebne in koristne knjižice za šolsko knjižnico. Za ta blagi dav se prav prisrčno zakvaljuje podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo.Ig- Vrančlr,Ant. Vrnncič, župnik in predsednik.¦ učitelj. Z Gorenjske^a meseca decembra. Kakor je znano, imenovan je bil bivši okrajni glavar Radovljiški g. Jos. Dralka vladnim svetnikom. Napominani gospod je v teku svojega desetletnega službovanja v najlepšem okraji vse Kranjske dežele pač dobro poznal krajevne razmere, vedel je tudi, kaj bi bilo dobro storiti v povzdigo Ijudskega šolstva, ali, žuli Bog, vsega ni mogel storiti in zato upamo, da nam njegov naslednik pomore pri našem težavnem delu. —¦ Gosp. F. marquis Gocani, sedanji predsednik okr. šol. svetu Radovljiškemu, zanima se jako živo za šolstvo svojega okraja; stoprav presenetila pa nas je njegova miloba in prijaznost, kajti baš te se dosedaj ljudskemu učitelju pri višjik gospodik ni bilo prav dostikrat nadejati. »Post tot discrimina rerum« je Radovl.jški okraj zopet enkrat tako srečen, da ne trpi nauk po jednorazrednicak, vsled pomanjkanja učiteljskih močij, šknde. Nesrečna smrt pobrala nam je kolego v Mošnjah, kjer od početka novega šolskega leta vsled tega ni bilo pouka. Stvar je zdaj tako razrešena, da pride v Mošnje učitelj g. J. Rozman z Dobrave, a na Dobravo gre učitelj g. K. M a 11 y z Begunj. Služba v Begunjak je sedaj razpisana a do tja, da pride tje nova moč, suplira na ondotni šoli učitelj g. H. Podkrajšek iz Radovljice. Česki učitelji se v novejšem času jako zanimajo za nas slovenske učitelje in naše razmere ter žele na vsak način realizirati vzajeranost slovanskega učiteljstva. Pred nedavnim časom mi je pisal prijatelj — učitelj iz Prage — da bode list »Učiteljske Noviny« počenši z novim letom v posebni prilogi svojim čitateljem prinašal dopise v raznik slovanskih narečjih, ter me naprosil, da se slovenski učitelji oglase z dopisi v tej prilogi. Lepa misel to! In kdo jo je pomagal ureeničiti? Oni slovanski mecen, kateri je tudi našim slovenskim učiteljskim društvom velik dobrotnik. G. Jan Lego deluje na to, da dobe naša društva česke knjige različne vsebine. On želi, da jik slovenski učitelji bero, da se uče českega jezika ter si tako pomnože vir, iz katerega jim je zajemati različnik znanosti. — Se ve, da nam manjka tacega učitelja in vodnika kakor je baž g. Jan Lego, toda ustrašiti se vsled tega vender ne smeino nobenega truda! Mogoče nam že bližnja prikodnost pomaga iz te zadrege. — Dopisujmo pridno v prilogo, katero bode jel z novim letom izdajati pedagogijski list »Učiteljske Noviny« in uverjen sem, da bodo česki učitclji *) Naj bode o tem zdaj zadnja beseda in zopet mir! Ured. obsezajoči najmenj 5 tiskanih pol. življenja naroda slovenskega. Obe radi dopisovali našim listom, ako tudi mi priredimo take priloge. Vsi uredniki slovenskih šolskih listov, bodo gotovo radi pojasnjevali manj razumne besede. — Ta misel je po mojem mnenji vsega preudarka vredna. ) —j— Iz Ljllbljane. (Kazpis častnih daril.) Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Matica Slovenska« po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 3OO gold. častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: a) 200 gold. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskanih pol, in b) 100 gld. povesti, Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz povesti morate biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrežeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom »Matice Slovenske«. Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katero plačuje »Matica Slovenska« po §. 15. svojega opravilnega reda po 25 — 40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru »Matice Slovenske« do 1. oktobra 188?. leta. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo. Večkrat se je poudarjalo, da »Matica Slovenska« podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. V Ljubljani 3. novembra 1886. Odbor nMatice Slovenske". — Šola v Marijanišči je dobila pravico javnosti. — Odbora »Slovenskega učiteljskega«in»vdovskega društva« bodeta imela v četrtek 30. t. m. ob 2. pop. v pisarni I. mestne deške ljudske šole sejo, h kateri vse gg. odbornike uljudno vabiti predsedništvi.