Upiavništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubliana, _ ^ m m v _ __ _ Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 iZlfžil«! VSAK Cšftt^K Račun poštne hranilnice, podrui. v Ljubljani št. 10.711. " Naročnino za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Ljubljana, dne 16. maja I940 Poitnina plačana v gotovini. Leto XXIL Posamezna številka Din I,— Štev. 20 Borba proti ustvarjanju sovražnih postojank sredi države V eni izmed zadnih številk smo objavili po^iv naših najvišjih vojaških oblastev o potrebi složnega nastopa vsega naroda proti vohunom in plačancem tujih sil, ki hočejo za vsak primer s svojim početjem oslabi odporno moč našega naroda. Splitski »Narodni list«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja v zvezi s temi zelo potrebnimi pozivi naših vojaških oblastev članek z naslovom »Peta kolona« in pravi med drugim: >Ze doslej je bilo znano, da jc lahko država napadena ne samo neposredno od tujega vojaštva, temveč tudi s tajnim razr-valnim delom v notranjosti sami. Tako početje postaja zadne čase činitelj, ki ga ni prav nič podcenjevati. Vohunstvo je orožje, s katerim spreten sovražnik lahko prizadene tujemu narodu in državi neprecenljivo škodo, še preden je bil izstreljen prvi strel iz puške. »Peta kolona« (kakor imenujejo v zdajšni vojni vse te ljudi, ki skušajo skrivaj rušiti tujo državo sredi njenega naroda), ni nikdar delovala odkrito in z razvitimi zastavami, temveč je razvila svoje nevarno delo v mraku in sredi ogroženega naroda. Danes so minili časi, ko so se vojne napovedovale. Uveljavlja se čisto nov način vo-jevanja V male nevtralne države udarijo preko noči motorizirane oklopne divizije. Pristanišča zasedajo tuje vojne ladje in nebo pokrivajo eskadre tujih vojnih letal. V takih trenutkih se pretvarjajo preko noči dotlej miroljubni mornarji trgovinskih ladij v mornarje vojne mornarice, na trgovinskih parnikih se pojavijo topovi, na jamborih pa zavihrajo namestu trgovinskih vojne zasta ve Razni letoviščarji in trgovski potniki se zberejo po že naprej določenem načrtu na odrejenih mestih in se v danem trenutku oblečejo v uniforme svoje vojske V nekaj urah se sestavi daleč od državnih mej majhna, a prvovrstna vojska osvajalcev, ki mora izvršiti posebne naloge z uničevanjem važnih vojaških zgradb. Na pomoč jim prihajajo šc padalci (vojaki, ki jih pripeljejo sovražna letala in se s padobrani spustijo na tla), ki poskušajo zasejati v zaledju strah in trepet. ■ Glavna naloga napadalca v takih usodnih trenutkih je, najti v vrstah napadenega naroda posamčzne stranke, ljudi in združenja, ki bi bili pripravljeni stopiti v službo osvajalcev. Sestavljajo se takoj tako zvane nacionalne vlade, ki skrivajo svoj pravi značaj pod razne bolj ali manj zveneče besede. Nedavno je predsednik belgijske vlade Spaak opozoril na nevarnost početja »pete kolone« v Belgiji. Pogumno je opozoril na izkušnje v skandinavskih državah. Sledila sta mu tudi predsednika vlad na Nizozemskem in na Švedskem. . Danes ni več dovolj, boriti se proti vojskam napadalcev, ki pritiskajo od meje proti zaledju Nič manj važna ni borba proti »peti koloni«, borba, ki je mogoča samo z zavednimi in v volji za obvarovanje svobode neizprosnimi državljani. Državna oblastva pa so nujno poklicana, da zatro že v kali brez prizanašanja vsak poskus ustvarja- nja kake »pete kolone.«. Odslej moramo bedeti nad vsakim korakom tujcev, ki hodijo po naši državi, ne glede na narodnost, ki ji pripadajo. Paziti moramo nad vsakim, o katerem sumimo, da se bavi z nedovoljenimi posli. Vojna bo trajala še zelo dolgo in ni izključeno, da bodo nekega dne proti naši volji segli njeni plameni tudi na našo streho. Dotlej pa čuvfljmo mi vsi, da se med nami ne pojavi "peta kolona«, ki bi nam bila bolj nevarna kakor vse vojske napadalcev, s katerimi se bomo že znali pogledati globoko in junaško iz oči v oči. kakor je naša stara navada .. « Domovina nam mora biti nad vse Beograjski »Trgovinski glasnik« objavlja uvodnik, v katerem piše med drugim: »Največja naloga v današnjih časih je, da gojimo in krepimo nacionalnega duha, brez katerega se ne bomo mogli upirati nevarnostim prihodnih dni. Bodočnost države bo varna samo tedaj, ako se bo vsak njen državljan zavedal svojih nalog in dolžnosti do nje in do narodne celote. Zadni naš človek mora biti prežet od prepričanja, da smo mi vsi nerazdružno povezani s svojo državo. Država smo mi vsi, brez nas ni države. Potrebni so nam zavedni in ponosni državljani, ki se bodo kakor skala v morju upi- rali zapeljevanju tujcev in tujih plačancev. Danes živimo v času, ko se vtihotapljata čez državne meje že davno pred odkritim napadom sovražnika njegovi prvi in najnevarnejši predni straži- tuji denar in z njim zvezana tuja propaganda. Ce storita ta dva svojo nalogo, razbijeta nacionalno edinstvo in oslabita samozavest naroda, nastopi šele trenutek za druge akcije in naposled za oboroženo posredovanje. Proti denarju in tuji propagandi sta doslej še najzanesljivejši obrambni sredstvi narodna zavest in ljubezen do države in narodne skupnosti.« tlveilsa Nedeljske »Službene novine« so objavile uredbo o omejitvi rabe življenjskih potrebščin, s katero se uvajata med drugim dva brezmesna dneva v tednu. Uredba je stopila v veljavo v sredo. Od srede naprej velja po tej naredbi prepoved klanja telic in junic v starosti pod enim letom in klanja breje živine. Nadalje velja od srede naprej določba, da je dovoljeno klanje in prodajanje praccev in njihovega mesa samo ob četrtkih in nedeljah in da je dovoljena tudi raba takega mesa v gostinskih obratih samo ob četrtkih in nede-Ijah. Torek in petek pa sta v vsej državi določena kot brezmesna dneva. Prfi brezmesni ! dftn bo v petek 17. t. m. V torkih in petkih 'C prepovedano prodajati sveže telečje in svinjsko meso in na ta dneva v gostinskih obratih ne bodo smeli nuditi jedi s telečjim, govejim in svinjskim mesom Ta dva dneva pa ne bosta v celoti brezmesna ,kajti v torkih in petkih se bo smelo prodajati meso drobnice, perutnine in divjačine. Prav tako bo v teh dnevih dovoljeno v gostinskih obratih nuditi jedi s takim mesom. Potrebno bo pa k uredbi še nekaj pojasnil, zlasti o tem, kaj je razumeti pod pra-sem, odnosno do kakšne starosti velja prepoved klanja prascev. Pojasnila so pač potrebna, ker so z uredbo določene stroge kazni za kršitev predpisov in sicer do 30 dni zapora in do 5000 dinarjev globe. Odstopivši predsednik angleške vlade Chamberlain je imel pred dnevi v spodni zbornici, kakor smo že poročali, govor o neuspehu zaveznikov na Norveškem. Nesporno so dogodki na Norveškem za angleški narod veliko razočaranje. Toda zanimivo je predvsem to, da angleška spodna zbornica v javnih sejah razpravlja o vzrokih neuspe-ka, graja vlado in vojno vodstvo in ugotavlja pogreške. Postavlja se torej za nekako sodišče, ki je končno tudi pripravilo Cham- berlaina do tega, da je odstopil. Ta postopek dokazuje notranjo silo pravilno razumljene demokracije, ki se ne boji govoriti pred narodom jasno besedo tudi v položajih, v katerih bi morda drugod vse storili, da se resnica prikrije. Poleg tega pa dokazuje neprikrivajoča razprava v angleški spodni zbornici še nekaj drugega: Ako se angleški državniki ne boji-je odkrito razpravljati o vojnih neuspehih pred vsem narodom ia se ne bojijo, da bi take razprave povzročile hudo malodušnost, potem se morajo gotovo zavedati odločnosti naroda. To je zadeva, ki zasluži tudi izven Anglije največjo pozornost. Anglež je v politiki trdovraten človek in v zgodovini je pokazal, da zlahka ne opusti smotra, ki si ga je zastavil. Po vsem, kar zdaj opažamo na Angleškem, moramo sklepati, da ima angleški narod razne pomisleke glede načina, kako »e je doslej vodila vojna, da pa je neomajno složen v svoji odločnosti dovesti vojno do konca. Še so ljudje, ki mislijo, da so zlasti z angleške strani mogoči nekaki polovični sporazumi in ki menijo, da bi se mogla nekega dne vojna tako nepričakovano nehati, kakor se je začela. To misel je treba zavreči. | Angleška razprava v spodni zbornici kaže 1 nadalje, da tudi najbridkejša resnica ne škoduje, če je narod zaveden. To so Angleži pre-! izkusili že v svetovni vojni. V začetku so se tudi oni posluževali staroavstrijskega načina, da so prikrivali lastne neuspehe in pretiravali lastne uspehe. Toda ta način se pri Angležih ni dal držati. Pred očmi angleškega časopisja in angleške javnosti se ni dalo nič trajno skrivati in Angleži so hitro prešli k stvarnosti. Kadar kaj izgubijo, priznajo to čim prej, a kadar imajo uspehe, se trudijo, da jim ne pripisujejo večjega pomena, kakor jih imajo. Angleški narod tako stalno vidi pred seboj resnico. Za to je treba dostikrat dobrih živcev. V tem pogledu je treba Angležem priznati da nimajo para. Voiska koraka... Splitski »Narodni list«, glasilo jugosloven-akih nacicnal;stov v banovini Hrvatski, piše: »Po splitski obali koraka bataljon pehote. V žarkem pomladnem solncu žare čelade in bajoneti. Ostrih korakov gredo mimo Dio-klecianove palače, ki je videla korakati že toliko vojska sinov mesta Splita. Korakajo v uniformah jugoslovenske vojske kmetje, delavci, izobraženci in ribiči. Možje in fantje. Stopajo, kakor da so izklesani iz kamna. Med njimi so možje in fantje, ki nosijo imena najstarejših hrvatskih družin v Primorju. Med njimi so celo potomci starodavnih Ka-čičev, ki so pred tisoč leti volili hrvatske kralje. Korakajo v četverostopih. Na stotine in stotine jih je. Med njimi so sinovi in vnuki najlepših hrvatskih imen izza časa narodnega preporoda v našem Primorju. Na čelu koraka rezervni narednik. Kdo ga v Splitu ne pozna? Bil je malce nestrpen Ha? naovec. Sonce mu žari na čelado in oči mu gorijo. Za njim koraka kaplar, prav tako znan jugoslovenski nacionalist, bivši Orju-naš, in poje na vse grlo: j Sivi oro kliče sa višine«. Napetih prs in pritegnjenih jermenov stopajo drug za drugim, povezani med seboj na življenje in smrt. Med njimi vidimo vedrega obraza znanega voditelja obalnih delavcev. Bil je »komunist«, danes p? misli samo na svojo dolžnost do domo/ine, v kateri sicer mnogo graja, ali je vsak trenutek pripravljen za njo umreti. Gledali smo, kako so korakale kolone naše vojske in kako so jih pozdravljali naši Splitčani. Gledali smo rosnih oči in bilo nam je mehko pri duši. V srcu je znova zagorela živa vera naše mladosti, prežete z jugoslo-vensko mislijo in z vero v bodočnost našega naroda ...« Kaj pravi|o naši listi o zlil I* s sovjetsko Rusi]© »Delo«, glasilo ministra za pravosodje dr. Markoviča. piše: »Sklep za obnovitev trgovinskih, prometnih in drugih odnošajev med našo državo in sovjetsko Rusijo je delo modre politike kneza namestnika, ki je v najusodnejšem trenutku čutil razpoloženje jugoslovenskega naroda in posebne potrebe Jugoslavije v današnih hudih časih, da dobi zraka in svobodo gibanja ne samo na svojih zapadnib mejah, temveč tudi na vzhodu, kier je v narodu zmerom obstajalo veliko in močno zanimanje za naš narod in njegovo bodočnost. Odveč bi bilo spominjati na stoletne zveze z ruskim narodom in z veliko rusko državo. Prav tako bi bilo odveč ocenje/ati vladavino v sovjetski Rusiji, ko je ta vladavina pokazala dovolj gibčnosti za redne mednarodne odnošaie med državami in za sklepanje trgovinskih in drugih dogovorov, ki so z vsakim dnem potrebneiši državam, katere niso v vojni. Za nas ie glavno da je naš narod s tem čincm državne politike dobil občutek, da Jugoslavija n; zaprta v okviru Dunavske kotline in Balkanskega polotoka Veseli nas. ker je ta čin našel odmev v najširših narodnih slojih tako pri Srbih kakor pri Hrvatih in Slovencih Ds^č smo od tega. da t)i precenjevali značaj slovanstva v mednarodnem življeniu, vendar čutimo tako rekoč nagonsko zadovoljstvo, ker je prišlo med največjo slovansko velesilo in našo državo do gospodarskih stikov, in ker je odstranjen veliki plot, ki je oviral, da bi se obzorje nad Jugoslavijo razsvetlilo ne samo na severu in na zapadu. temveč tudi na jugu in na vzhodu.« »Hrvatski dnevnik« zavrača vesti, po katerih naj bi prišlo do pogajanj s sovjetsko Rusijo po posredovanju Londona, odnosno Berlina. Pobudo za pogajanja je dejansko dala "Posredna izmenjava misli. Takoj ob začet- ku vojne, pravi list, je postalo očitno, da bi bila obnova trgovinskih odnosa j ev s sovjetsko Rusijo za Jugoslavijo koristna, zlasti ker se je petrolejska kriza čedalje bolj ostrila. Vprašanje je bilo tem laže načeti, ker so na sovjetski strani bili že prej pripravljeni na obnovo trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo. Z obnovo trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo se bo ponovno potrdilo pravilo, da razlike v svetovnih nazi-ranjih nikakor ne vplivajo na trgovinske od-nošaje med posameznimi državami. To sledi tudi iz tega, da se Anglija ponovno prizadeva ojačiti svoje trgovinske odnošaje z Rusijo, da je v enakem smislu na delu tudi Italija in da si je Nemčija že zdavnaj uredila svoje gospodarske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Novosadski »Dan« priobčuje članek Adama Pribičeviča, ki pravi med drugim: »Sam mednarodni red je zahteval, da stopimo v redne mednarodne odnošaje s sovjetsko Rusijo, in to na občutke, ki nam jih je zapustila nedavna preteklost do ruskega naroda, ki ima vodilno vlogo tudi v Sovjetski zvezi. Prišla je huda mednarodna kriza, polna nevarnosti za nas, in naš narod nagonsko čuti, da ruskemu narodu, pa naj bc njegova vladavina kakršnakoli ne more biti vseeno, ako pride Balkan v oblast kake velike države. Na tej točki se čisto ujemajo naše in sovjetske koristi « Nekaj številk si Nizozemski Nizozemska meri 34.000 kvadratnih kilometrov in šteje 8 7 milijona prebivalcev. Njene državne meje obsegajo 2110 km; od tega pride na morsko obalo 1290 km. Kraljevina Nizozemska ima velike kolonije v Aziji s skupno površino več kakor dva milijona kvadratnih kilometrov in z okoli 70 milijoni prebivalcev, o čemer smo že zadnjič pisali. Nizozemska leži ob močno razčlenjenih izlivih spodnjega Rena in Maasa. Večina države je ravna nižina, prepletena z neštetimi vodnimi prekopi. Z njihovo pomočjo je mogoče spremeniti velik del Nizozemske v nekaj dneh v velika močvirja, preko katerih se bodo mogle motorizirane divizije premikati le z največjo težavo. Osnova nizozemske moči so pristanišča ob izlivih njenih rek in pa prekomorske kolonije. Nizozemska ima samo dva soseda: Nemčijo in Belgijo. Nizozemska ima splošno vojaško dolžnost, ki traja od 20. do 40. leta. Aktivna vojaška služba traja 11 mesecev. Število rekrutov znaša okoli 32.000 na leto, aktivna vojska pa šteje v mirnem času okoli 40.000 mož. Ob splošni mobilizaciji lahko postavi država pod orožje okoli 700.000 mož. Toliko kobilic, ia ustavijo vlak V sredni in severni Buhari nastopajo zlasti veliki roji kobilic, ki požro vse, kar dosežejo. Celo platno in tudi lesene posode niso varne pred njimi. Od košatih dreves ostanejo samo gole veje, kadar se pojavijo oblaki kobilic. Vse je pokrito z ostudno plastjo pleza iočih in škftajočih kobilic, ki pogosto ustavijo celo vlak. Na tračnicah kolesa nekaj časa tlačijo in tarejo, dokler se ne nabere pod njimi toliko sluzaste gmote, da obtiči lokomotiva na mestu in se vrte samo kolesa. Da bi se ta šiba božja ne razširila tudi v Turkestan, je ruska vlada poslala tja številno odpravo pod vodstvom generala Šunkova. Domačini se iz praznovemosti neradi udeležujejo pokončavanja kobilic, kar otežkoča delo. Kobilice se najlaže ugonobijo v prvem razdobju razvoja, ko še nimajo kril. Okrog krajev, kjer ležejo jajčeca, skopljejo do pol metra globoke jarke in jih poškrope z raztopino arzena. Kobilice, ki popadajo v jarek, zasujejo s prstjo, druge pa uniči arz^n. Človeku pomagajo proti odraslim kobilicam ptice, tako vrane, krokarji in štorklje, v prvi vrsti pa škorci. Mravlje pa rade žro jajčeca. Najbolj so navdušeni za kobilice škorci. Čim več kobilic se pojavi, tem več je tudi škorcev. Brez teh pomočnikov bi bil človek v borb® nr.it* kobilicam skoraj brez moči. PRI ZASLIŠEVANJU Sodnik: »Ali še zmerom ne priznate, da ste bili to vi? Saj se ujema: vitka postava, prijeten obraz . . « Zaslišanka (vesela): »Da. da, to sem jaz ... * PREROKOVANJE SE JE IZPOLNILO Urša: »Pred poroko mi je vedeževalka prerokovala, da me vidi v domu moža, kjer je mnogo zlata.« Neža: »Ali se je napoved uresničila?« Urša: »Da, poročila sem se z zlatarskim pomočnikom ...« MLAD MODRIJAN Katehet je razlagal v šoli zgodbe sv. pisma in je med drugim omenil tudi zgodbo o Jakobovih sanjah. Naposled je ljubeznivo rekel nčencem: »Zdaj, ljubi otroci, se lahko javi vsakdo, ki ima kako vprašanje« Po daljšem molku se oglasi Mihec in vpraša: »Gospod katehet, zakaj pa so hodili an-legi po lestvi, ko imajo vendar peroti?« Politični pregled V Beograd se je vrnilo naše trgovinsko odposlanstvo. ki Je ob koncu preteklega tedna uspešno zaključilo pogajanja za ureditev trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo in sklenilo s sovjetsko vlado več gospodarskih pogodb. Moskovska »Pravda« je objavila o teh pogajanjih članek, v katerem ugotavlja, da je treba iskati vzroke za obnovo gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo zlasti v zdajšnih vojnih razmerah List naglaša da je za Jugoslavijo pri obnovi trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo najvažnejše to da si bo mogla zdaj na vzhodu najti tržišča za svoje blago Pogajanja so potekla v zelo ugodnem ozračju in so se naglo zaključila. V kratkem odpotuje v Beograd stalno sovjetsko odposlanstvo Tudi Jugoslavija bo v Moskvi zastopana s takim stalnim odposlanstvom ki bo bržkone še ta mesec prišlo v Sovjetsko Rusijo Obe odposlanstvi bosta neposredno skrbeli za razvoj trgovinskega prometa med obema državama Poseben pomen pripisuje »Pravda« tudi okoliščini, da sta se jugoslovenska in sovjetska vlada odločili urediti plačilni promet po klirinškem načinu. ■—Gospodarsko pogodbo med obema državama so podpisali: Za Rusijo kom5sar za trgovino s tujino Mikojan. za Jugoslavijo pa bivši minister za finance dr Milorad Djor-djevič in pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič. Švicarski list »National-Zeitung« iz Basla je objavil uvodnik o odnošajih med Rusijo in zavezniki. V članku pravi. da bi bilo težavno zbližanje med Moskvo in zapadnima velesilama, nato pa postavlja zanimivo vprašanje, na čigavi strani bi se Rusija borila na Balkanu. List domneva, da bi se v primeru zapletkov Rusija zganila, vendar predvsem zaradi varovanja svojih koristi. Toda po novejših poskusih za razširienie njenega vpliva na Balkanu se zdi, da bi Rusiia posredno ščitila tu-ti zavezniške koristi. To ustreza tudi njeni trenutni potrebi, ki gre za tem. da bi se razbremenila zavezniškega pritiska nase na področju Bližnjega in Srednjega vzhoda. To razbremenitev ji lahko olajša predvsem večje politično udejstvovanie na Balkanu, ki stopa čedalje boli v ospredje. Ob koncu tega meseca se bo sestav v Beogradu gospodarski svet Balkanske /veze. Zastopniki Jugoslavije, Rumunije. Grčije in Turčije bodo prvenstveno razpravljali o izmeniavi sirovin med seboj Ze na zaseda-niu zunaniih ministri v Balkanske zveze v Beogradu ie bilo- sklenjeno da se Sodo kasneje sestal' tudi gospodarski strokovnjaki balkanskih držav Vojna v Fvropi ie prizadela vse države kar se tiče preskrbe s siro-vinami Posebno pa bi hMo to vora^apie pereče če bi se začela vojna tudi na tistih poteh po katerih orihaiaio sirovine v balkanske države Ker se dogodki naglo vrste drug za drugim in ker se balkanske' države ne smeio zanašati zgolj na velike sile ki imajo v rokah večino sirovin. bndo skušale na beograjskem sestanku doseči sporazum, da si bodo medsebojno izmenjavale potrebne, siro-vine. Tako so strokovniaki v našem zuna-niem ministrstvu že izdelali nekaj v.adevnih predlogov Naša država bi mogla pokriti, kar se tiče bakra in aluminija, vse notrebe balkanskih držav Prav tako je z železno rudo. katere je v naši državi v izobilju Tudi les bi Jugoslavija lahko izvažala Rumunija bi dajala prvenstveno sirovi petrolej. Turčija pa bi krila lahko vse potrebe v bombažu in volni. Zato bi tesno sodelovanie med balkanskimi državami moglo narediti balkanske države zelo neodvisne od velesil Proti koncu preteklega tedna je nemška vojska nenadno vdrla čez belgijske, nizozemske in luksemburške meje. Nastali so hudi boji. Na pomoč je prišla tudi zavezniška vojska Po zavzetju Rotterdama in zavoljo ogražanja prestolnice Amsterdama je nizozemski vrhovni poveljnik ustavil boje, da bi obvaroval državo popolnega uničenja. Nizozemska oa ostane kljub temu v vojnem stanju z Nemčijo. Nizozemska vlada in kraljevska rodbina sta se preselili v London. Medtem pa se razvija v Belgiji orjaška bitka. Fronta teče približno ob toku reke Meusse preko Liega in Namurja do Sedana. Nemci napadajo z veliko srditostjo in se vrše neprestani spopadi. Po angleških vesteh so nemške izgube velike, ker Nemci ostro napadajo in izgube takoj nadomestijo z novimi močmi. V tej bitki sodeluje na obeh straneh skupno okoli 2000 tankov. Hudi so boji tudi v zraku. Pravijo, da je na obeh straneh skupno v boju okoli 10.000 letal. Angleško poročilo od 13. t. m pravi, da so Nemci v teh bojih na Nizozemskem in v Belgiji izgubili že 400 letal a zavezniki da imajo uničenih kakšnih 40 Nemško poročilo z dne 12. t. m pa govori o izgubah 300 zavezniških letal. Nedvomno je. da se bijejo strahotne zračne bitke nad vso Belgijo Moskovski radio je te dni razglasil, da je Sovjetska Rusiia uradno opozorila vse vojskujoče se in nevtralne države, da ne bo trpela nikakega nappda na balkanske države in da bo vsako početje proti zdajšnemu stanju na Balkanu naletelo na odločen odpor Sovjetske Rusije. Po vesteh raznega časopisja bi se udeležile vojne tudi Zedinjene države, ?e bi se Italija pridružila Nemčiji. Po vesteh iz Washingtona je poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni general Per-shing izjavil, da ie treba vse ameriške sile pripraviti na morebitno vojno. Rumunska vlada je te dni podala ostavko Kralj je ostavko vlade sprejel, a je takoj dosedanjemu ministrskemu predsedniku Tata-rescu poveril nalog za sestavo vlade narodne sloge. Tatarescu je nato sestavil vlado, v kateri so zastopane vse rumunske stranke. Zunanji minister bo še nadalje Gafencu. Vlada narodne sloge se v nadašnjih napetih zu-nanje-političnih razmerah smatra v vsej Ru-rnuniji za nujno potrebno. —illllllIIIIIHIIII H II illl In' I I II W lllli I ll| Tedenski fjpžssl pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v "Ljubljani: voli in telice I. po 7.(50- do 8, II. po 7 do 7.50, III. po 6.50 do 7, krave I. po 6 do 6.50, II. po 5 do 5.50, III. po 5, teleta I. po 8 do 9. II. po 7 do 8 din; v Celju: voli in telice I. po 8 do 9, II. po 7 do 8, III. po 6 do 7, krave I, po 6 do 7, II. po 5 do 6, III. po 4 do 5, teleta I po 9 do 9.50, II po 8 do 9 din. Cene so prilično čvrste. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: domači špeharji po 10 do 11, sremski špeharji po 12 do 13, pršutarji po 9.50 do 10, v Mariboru: špeharji po 12, v Celju: špeharji po 12, pršutarji po 10, v Kranju: špeharji po 12.50 do 13.50, pršutarji po 11 do 12, v Murski Soboti: špeharji po 14, pršutarji po 12 do 13, v Ljutomeru: pršutarji po 8, v Dravogradu: špeharji po 10, pršutarji po 9 din. KRMA. V Ljubljani: seno 105 do 130, slama 50, v Mariboru: seno 210, slama 90, v Celju: lucerna 130, seno 120, slama 50, v Kranju: lucerna 175, seno 125 do 175, slama 75, v Murski Soboti: seno 130, slama 65, v Dravogradu: seno 100 do 120, slama 50 do 60 din za 100 kg. KROMPIR. V Ljubljani 200 do 300, v Celju 225, v Kranju 200 do 250, v Ljutomeru 150, v Dravogradu 200 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje 12 do 14, telečje 20, svinjske 5 do 10, v Celju: gp-veje 10 do 18, telečje 15 do 20, svinjske 7 do 10, v Kranju: sirove 12 do 14, telečje 18, svinjske 8 do 9, v Ljutomeru: goveje 8, telečje 10 din. FIŽOL, V Ljubljani 500 do 700, v Celju 600 do 800, v Kranju 700 do 800, v Ljutomeru 600 din za 100 kg. VOLNA. V Dravogradu: neoprana 35 din, oprana 40, v Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za 1 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v mariborskem okolišu: navadno mešano vino po 5, finejše sortirano, oo 7, v ljutomerskem Okolišu: navadno m--ano po 4 do 5. finejše sortirano oo 6. do,9 din liter SIROVO MASLO. V Ljubljani 32 do, 40, v Mariboru 36. v Celju 28 do 40, v Murski Soboti 30, v Kranju 36 do 40 din kg JAJCA. V Ljubljani 0.80 do 1, v Mariboru 1, v Celju 0 90. v Kranju 1, v Murski Soboti 0.70 din kos Seieiš 20. maja: Bogojina, Sv. Lenart v Slov. gop ricah, Mozelj. Št. Jernej, Višnja gora, Senožeti na Dolenjskem, Vrhnika, Sv. Trojica v Slov goricah; 21. maja: Videm pri Krškem, Črnomelj, Va,-če, Maribor, Ptuj, 23. maja: Fram. Martjanci, Sv Peter pod Sv. Vorami, 24. maja: Nova vas na Blokah; 25. maja: Svetina. Mengeš, Mala gora, Vitanje, Radeče, Gornja Radgona, Kotlje; 26. maja: T?uše fspmo blagovni). .' Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 14. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobod? nem trgu): v 1 angleški funt za 140.90 do 144.10 (za 174.12 do 177.32) din; 100 francoskih frankov za 79.60 do 81.90 (za 98.42 do 100.72. din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.84 (za 54.80 do 55.20) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 427 do 427.50. Drobne vesti — Nevarnost za naše gozdove. V zadnjem času padajo po obmejnih gozdovih drevesa kar na debelo. Ce pojde tako naprej, bo čez nekaj let konec naših gozdov. Treba bo omejiti tako slepo izsekavanje. = Cene zemljiščem na deželi in v mestih naraščajo. To je običajen pojav, kadar je država v vojni, odnosno če je v bližini vojna. To se je opažalo že v svetovni vojni. Sicer pa je jasno, da so ob splošnih čvrstih cenah cene nepremičninam še toliko čvrstejše. Pri ljudeh se v takih časih pač še posebno utrjuje prepričanje, da je zemlja najzanesljivejša vrednost. Sicer pa je porast cen zemljišču pri nas že kar upravičen, saj so cene zemlji v zadnih letih vse preveč popustile. * Na sumljive tujce bodite pozorni. Razglas Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije vsebuje tudi tole opozorilo: »Pazite na vohune in tuje agente, ki na tisoč načinov silijo v naše državno in nacionalno življenje. To so »letoviščarji«, ki jih zanimajo naši strateško važni kraji To so »učenjaki«, ki otvar-jaio razne tečaje, nameščenci »specialisti« v raznih industrijskih podjetjih, posebno v na-rodnoobrambnih. So umetniki in umetnice, člani raznih varietejskih skupin, razne guvernante in učiteljice tujih jezikov, oskrbniki hiš in služinčad, ki se spretno vrine v domove odličnih osebnosti in podobno. Vse, kar opazite, vse, kar se vam zdi sumljivo, javite takoj svojim društvom odnosno četam. Posebno pozorno spremljajte gibanje neznanih oseb okoli vojaških in strateških naprav, kakor vojašnic, tvornic orožja, vojaških skladišč, mostov, predorov, železnic in podobnega.« * Nacionalistični sestanek v Skofji Loki. V četrtek zvečer je bil v hotelu »Kroni« v Škofji Loki zaupen sestanek Jugoslovenske nacionalne stranke in nacionalgističnih omladincev iz Škofje Loke in Stare Loke. V odsotnosti zadržanega notarja g. Steva Sinka je vodil sestanek g. Anton Hafner. G. dr. Vrčon je v svojih zanimivih izvajanjih prikazal mednarodni razvoj v zadnjih mesecih in trenutni mednarodni položaj s posebnim ozirom na položaj naše države. O notranjem političnem razvoju od zadnjih skupščinskih volitev do najnovejših dni je poročal g Andrej Uršič. Opozoril je zlasti na napore ju-gosiovenskih nacionalistov, da bi v teh usodnih časih uresničili vzajemnost celotnega naroda. Izvajanja obeh govornikov so bila deležna živahnega odobravanja. Predsedujoči je zaključil sestanek s pozivom, naj se vsak posameznik zaveda nalog, ki nam jih nalaga čas, v katerem živimo. * Naša mladina in zdajšni čas. Iz Ptuja poroča »Jutro«: Ptujska slovenska srednješolska mladina je spoznala, da terja čas, v katerem živimo, čim več sloge in skupnosti. Zato se je v četrtek 9. t. m. vršil prijateljski sestanek vsega slovenskega dijaštva, ki je prinesel nasledne zaključke: »Najnujnejša narodna in državna potreba današnjega časa je, da stopijo vse svetovno-nazorske razlike v ozadje in da se poudarja leto, kar nas druži v narodu in državi. Zato ptujsko slovensko dijaštvo, včlanjeno v sokolskem naraščajskem odseku in Slovenski dijaški zvezi in ono izven združenj javno izpoveduje svojo skupno slovensko in jugoslovansko zavest. Na sestanku zbrani meddruštveni odbor predstavlja najvišje zastopstvo dijaštva na zavodu in ima nalogo, da skrbi, da se vse delo v posameznih združenjih, ki ostaja neokrnjeno, vsmerja tako, da vidi vsak član enega v vsakem članu drugega združenja najprej in predvsem brata po krvi in jeziku. Naš sovražnik je samo oni, ki nam sega po zemlji, krvi in svobodi. Dijaštvo hoče s tem pokazati, kako je v vsem našem javnem življenju treba izvesti osredotočenje vseh sil, ki morejo ostati neokrnjene samo v naši Jugoslaviji. * Prva tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. V Rakovici je bila pred dnevi slovesno odprta prva tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. Tvornica bo izdelala na leto več tisoč tovornih avtomobilov, pozneje pa bo izdelovala tudi potniške avtomobile. * Drobiž iz Koroške. Fino pecivo, ki se je doslej lahko dobivalo v kavarnah brez kart, se odslej oddaja samo.na nakaznice za kruh." — Poostrene so odredbe glede zatemnitve v vsej Nemčiji. Ukazano je, da je treba skrbeti za zatemnitev prostorov od solnčnega zahoda pa do solnčnega vzhoda. — Nekemu kmetu v Krških hribih je pogorela družinska hiša. Oblastvo je odbilo njegovo prošnjo, da bi si smel postaviti novo stanovanjsko hišo. Ukrep je bil utemeljen z naredbo, da je zasebna gradbena delovnost zaenkrat ustavljena. Kmet je dobil navodilo, naj si začasno postavi zasilno kočo. — Dne 3. junija se bodo štele svinje, molzne krave in ovce oo vsej nemški državi. Štelo se bo tudi v priključenih krajih bivše Poljske. Državni komisar za porabo starega gradiva je odredil, da se morajo oddati železni plotovi in žične ograje. Železne ograje v Celovcu že izginjajo. Tako so zaenkrat pospravili majhne železne ograje na javnih trgih. * Ločenke imajo svoje društvo v Zagrebu. V Zagrebu je število žen, ki so se ločile od svojih mož, izredno veliko in zato ie bil ustanovni občni zbor Društva za zaščito ločenk dobro obiskan. Ustanovitev tega društva ie izzvala v Zagrebu mnogo veselosti. * Četrtič zaporedoma rodila dvojčke. Žena Janka Hofmana v Kuli pri Somboru je te dni povila dvojčke, in sicer že četrtič zaporedno. Doslej je rodila 16 otrok. To menda ni samo jugoslovenski, temveč tudi evropski rekord. ' * Konji so po 6000 do 7000 dinarjev. Iz Koprivnice na Hrvatskem so po železnici odposlali v Nemčijo 132 poltežkih konj, ki so bili nakupljeni po okolici po 6000 do 8000 dinarjev. * Prenapolnjenost ljubljanske splošne in otroške bolnišnice je tolika, da se dostikrat ne morejo sprejeti bolniki, ki so res potrebni v bolnišnici oskrbe. Zato se nujno pozivajo vse pristojne občine pa tudi starši, odnosno svojci bolnikov, ki so že ozdraveli ali pa so že posebni za domačo oskrbo, da jih takoj vzamejo iz bolnišnice. * Iz Bolgarije bomo uvozili turščico. Te dni je bila podpisana uredba o uvozu 5000 vagonov turščice. ki se ne bo ocarinila. Na ta način naj se onemogoči navijanje cen tur-ščici in krije vsa domača potreb a po tem blagu. Prizad je prvih 200 vagonov turščice v Bolgariji že naročil. * Stari čelniki za obrambo domovine. Te dni je imelo v Beogradu Društvo starih čet-nikov redni letni občni zbor. s katerega je bila poslana kralju Petru II pozdravna brzo- Paui KpIIpt 27 Roman z gora Poslovenil B R Nekaj dni nato je Henrik dobil od starega Matije dolgo pismo. V njem je bral: »Veseli me, da misliš postati zdravnik. Dober zdravnik boš, ker si priden in vesten Kar prav je, da si se odločil za ta poklic Bolje je, kakor pa če bi se ubijal s kmetovanjem. To ni zate. Lizika je zdaj že usmiljenka. Obiskal sem jo in pišem ti, da sem bil kar srečen, ko sem se spet vrnil domov. Na stara leta bom zadovoljen, ker se Liziki dobro godi. Prav lepo pojde, če bosta Lenka in Janez gospodarila. Ostal bom kar na domu, saj sem že prestar, da bi se spet začel klatiti po svetu in kupovati cunje. Lenkino pismo je priloženo. Tudi Rogelj bi bil rad pisal, pa mu kar ne gre. Zdaj dela od jutra do noči, nikdar ne vem, kdaj spi. Časih, kadar je sam, se na ves glas smeje. Sporoča ti, da se ti prav lepo zahvaljuje. Ljudje na vasi so se zdaj čisto izpremenili. Zelo prijazni so in če vidijo Lenko, se od daleč odkrivajo pred njo. Tudi opeko kupujejo zdaj vsi od nas. Tega prej ni bilo. Ljubi Henrik! Moja dolžnost je. da ti sporočim, da je Bercetova Lota od predvčerajšnjim spet doma Stari Berce ima vodenico. Ni mogel odpotovati k njej, zato je pa ona prišla k njemu. Bila je na hrvaški meji pri neki sorodnici svoje matere. Kdo ji je pisal o očetu, ne vem. Zadnje čase smo večkrat govorili z Bercetom. Zmerom mi je ponujal svojo hišo, da bi jo jaz kupil zate. Toda ko je potem zbolel, ni šel več od doma. Tudi Lenka je bila večkrat tam, kar je zbolel. Tn ko je zdaj Lota prišla domov, je Lenka poslala vprašat, ali lahko še kaj pomaga. Pa je Lota sporočila, da se zahvaljuje za dobro voljo. Drugače ni nič novega. Pozdrave! Matija.« Desetkrat, dvajsetkrat je Henrik prebral to pismo. Potem se je vrgel na posteljo in zaprl oči. Ona je doma! Ona je spet doma! Najprej je bilo vse tiho v njem, čisto tiho. Potem pa mu je začela kipeti kri v prsih. Nekakšna omotica se ga je polotila in po mračni, viharni sopari dolgočasnih, vročih dni se je dvignil v njem vihar, ki je šel skozi njegovo mlado dušo. Neprestano je mislil na njo in niti trudil se ni, da bi se bil teh misli otresel. Jasno jo je videl pred sabo, njeno postavo, njen obraz. Slišal je njen glas in čutil njen poljub na ustnicah. Doma je, tako blizu njega! Doma je! Ona! Lota! Kaj se je zgodile z njim in v njem? Prijetna bojazen, ki mu jo je prinesla kratka novica, je odgnala od njega vso odpornost, vso zagrenjenost. Zdajci je v novi, koprneči ljubezni zagledal pred sabo staro deželo, deželo, odkoder ie bil zbežal in kamor ga je srce vsak dan iznova klicalo. Čeprav mu je razum veleval, naj se zadrži, ga je vendar premagala kri. Mlad je bil in boi, ki ga je boril sam s seboj, je bil prehud. Še majhen dvom se ga je polotil, potem pa je že klečal pred svojim kovčego.n, zmetal knjige in pisma iz njega in poiskala majhno sliko. Lotino sliko! Zdaj so ga gledale njene sladke oči, zdaj so se mu smehljale usta, in preden se je prav zavedel, je dvignil sliko, ki jo vse dolge mesece niti enkrat ni pogledal, k ustnicam in jo poljubljal s tisto srečno lakoto, s tistim obupanim pohlepom, kakor je nekoč poljubljal Loto v jesenski megli. Njegova duša je jokala in vriskala hkrati, ljubezen je gorela, plamtela. Sobica mu je bila pretesna. Zbežal je iz nie. oeljal se ^e iz mesta ven, dolge ure je hodil in se potem vrnil domov. Prišla je noč, pa ni še našel miru. Tudi dvomi so spet prišli in boji z njimi. Hotel je biti pošten, pošten tudi sam s seboj. Spet je pomislil, kako je prelomila besedo, kako ga je pahnila v žalost in trpljenje, toda ni se več jezil nanjo, ni je več sovražil. Jezo in sovraštvo je pregnalo upanje, pometlo ju je stran kakor suho listje. Spomnil se je, kaj sta mu Matija in Lenka rekla v njeno opravičilo, pošteno je premislil, kako hudo je moralo biti tudi njej, ko ga je zapustila in šla stran. Saj ga je res ljubila, iz srca in duše. kakor more ženska ljubiti le enega samega moškega. O, mora jo spet videti! Ali naj gre domov? K njej? Samo tri ure, pa jo spet lahko vidi! Tri ure! Da bi jo videl, vzel, da je ne bi več izpustil. Izpreletelo ga je. Oblekel se je, rekel svoji gospodinji nekaj besed in zbežal. Večerni vlak mora biti še na postaji. Da! Kupil si je listek. Glas mu ie drgetal, ko je imenoval domačo postajo. Še prezgodaj je prišel. Hla- javka, ki poudarja, da so stari četniki v teh hudih časih pripravljeni žrtvovati svoje živ-njenje v obrambi mej velike jugoslovenske domovine. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se postavi spomenik četniškemu vojvodi Veli Tankosiču. * Voznina na vlakih se bo povišala. Prometno ministrstvo namerava povišati tarifo za 15 do 20 odstotkov. Izdatki železnic so namreč narasli, kar je glavni razlog za povišanje.. * Hrvatska banovina priporoča nakup premoga že za prihodnjo zimo. Oblastva pravijo, naj bi se skušali vsi prebivalci že zdaj oskrbeti s premogom, da ne bi bilo spet pomanjkanja, kakor je bilo letos ob hudi zimi. Po drugi strani pa bi se s tem razbremenili premogovniki, ki bi lahko počasi pokrili vso potrebo. Posebno priporočajo na Hrvatskem, naj bi ljudje rabili več lignita, ker bi s tem podprli domače pridobivanje lignita, obenem pa bi prihranili mnogo boljšega premoga, ki je potreben za industrijo. * Podražitev življenjskih potrebščin v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami. Poslednja številka statističnega lista Društva narodov objavlja podatke o podražitvi življenjskih potrebščin v posameznih državah po nastanku vojne. V primeri s prvo polovico leta 1939. je podražitev največja na Kitajskem, kjer je dosegla 126 odstotkov. V Rumuniji je dosesia 30 odstotkov, v Mand-žukuu 25 odstotkov, v Jugoslaviji 26 odstotkov, v Angliii in Estoniji 14 odstotkov, v Palestini 15 odstotkov, na Japonskem 16 odstotkov. na Švedskem 10 odstotkov, v Belgiji in Norveškem 8 odstotkov, v Argentini, Švici in Peru 6 odstotkov v Grčiji in Madžarski 4 odstotke, v Kanadi 2 odstotka in v Zedinjenih državah 1 odstotek. * Cene mesu in kruhu v posameznih mestih v državi. Po uradnih podatkih je svinjsko meso najcenejše v Mariboru, najdražje pa v Zagrebu. Prvovrstno govedino prodajajo v Beogradu po 16, v Banji Luki, Celju in Novem Sadu po 12, v Osijeku in Somboru po 14, na Sušaku po 16, v Zagrebu pa po 12 do 18 din kg Svinjsko meso je v Mariboru po 10. v Banji Luki, Somboru in Petro vgra-du po 12, v Novem Sadu, Osijeku, na Sušaku in v Sarajevu po 14, v Ljubljani od 16 navzgor, v Zagrebu pa po 18 do 22 din kg. Mast prodajajo v Petrovgradu po 16, v Osijeku po 16 do 18. v Sarajevu po 18 do 19, v Somboru po 18. v Beogradu po 20 do 22, v dni nočni zrak mu je mrazil čelo. Razburjen je hodil po peronu in potem iznenada obstal. Ali se ne bo osmešil? Kaj bodo rekli, če pride zdaj, pozno ponoči, domov? Tja kžmor nikoli več ni mislil priti. Res. tudi ona je prišla domov, nazaj. Toda poklical jo je na smrt bolni oče. In kai bi rekla? Sestre ni marala videti. In njega? Ce ga bo spet zavrnila ali na pobegnila iz-nova od doma? Ali se ni prenaglil? Ali ni bo';e da vse še dobro premisli? Tako je bil zdajci spet sredi svojih dvomov »Vstopite, gospod!« »Hvala — hvala, ne bom se peljal.« Žvižg, vlak se ie premaknil in se odpeljal v noč. proti niegovemu domu, a brez niega. Počasi ie stopal Henrik po razsvetljeni cestah proti svojemu stanovanju. Povsod je gledal same vesele smejoče se ljudi. Nihče izmed niih se ni zmenil zanj. Nekakšr o za-ničevanie samega sebe se ie hotelo zbud;ti v njem toda ostal ie samo občutek nemoči. V svoji sobici je Henrik dolgo Premišljal Že davno i? odbila ura polnoči. Na mir ni smel niti misliti. Potem se ie spomnil, da bi bilo dobro pisati Loti Začel je pisati, pismo za pismom Toda vsako je raztrgal Nobeno mu ni bilo všeč, naposled, okoli četrte ure zjutraj, pa se mu je zdelo, da je našel prave be^de. ki iih ie zapisal. ■Vse svoje srce ji je odkril v tem pismu. Pisal ji je o vseh svoiih težavah, o vsem svojem trpljenju Hotel je razpršiti njene pomisleke Saj nien brat za deianie ni bil odgovoren. ona Lota. ie pa tudi nedolžna In če se hoče odkupiti za bratov greh, se lahko Banji Luki in Celju po 20, v Zagrebu po 20 do 22, v Ljubljani pa po 21 do 22 din kg. Teletina s privago je v Celju in Mariboru po 12, v Banji Luki in Osijeku po 14, v Ljubljani in Zagrebu po 16, v Somboru in na Sušaku po 18 in v Sarajevu po 20. Beli kruh je v Petrovgradu po 3, v Novem Sadu in Osijeku po 3.25, v Beogradu po 3.50 do 4, v Banji Luki po 4.50, v Celju, Sarajevu in Mariboru po 4 75. na Sušaku po 4.50, v Zagrebu po 4.25 in v Ljubljani po 4.80 din kg. * Rudarska stavka v Libojah. Te dni so začeli v keramični tvornici v Libojah pri Gn-žah stavkati delavci. Zahtevali so povišanje urne mezde za en dinar. Stavka okrog 500 delavcev. Njih zahteva je upravičena. * Splavar je utonil. Nedavno so vozili Jakob Tominšek, Matija Rr-mšak in Jože Slan-nik, vsi iz Šmartnega ob Dreti splav po Savi. Blizu Blance pri Stari Gradiški je privolil po Savi vlačilec. Nenadno je začini del splava zaradi zelo narasle Save treščil v vlačilec, ki je odtrgal zadni del splava. Remšak m Slapnik sta padla v vodo. Remšak je kmalu izginil v valovih Save in utonil. Slarniku se je posrečilo, da si je rešil življenje. Savinjskemu splavarju bodi ohranjen blag spomin! * Električni tok je usmrtil ključavničarskega vajenca. V Ježekovi livarni na Melj-ski cesti v Mariboru se je pripetila huda nesreča. 151etni ključavničarski učenec Ivan Pezdirc iz Hotinje vasi. ki si je prinašal kosilo s seboj, je po zaužitju jedi hotel prebiti čas do 13. ure s tem. da si je ogledoval v delavnicah razne stroje. Tako je pri nekem stroju prijel za električno žico. Nesrečni Pezdirc je v trenutku omahnil in se zgrudil na tla, kjer je obležal negiben. Bil je pri priči mrtev. * Opeka se je zvrnila nanj. 34-letni delavec Martin Zvir iz Dolne Lendave, zaposljen v opekarni na Črnučah, je postal te dni žrtev hude nesreče. Nanj se je namreč zvrnil kup naložene opeke in ga hudo poškodoval. Zvira so reševalci prepeljali v bolnišnico v Ljubljani. * Smrtna nesreča letalca. Pred leti je šel v Jugoslavijo 241etni Kamenšček Severin iz Ročinja v Julijski krajini. Ker ni mogel dobiti zaposlitve, se je posvetil letalstvu in stopil v vojaško službo Kmalu se je razvil v j odličnega letalca in dosegel čin podoficirja. ; Postal je znan po svojih drznih poletih. Ka-' že, da ga je prav niegov samozavestni po- gum zapeljal in pahnil v prezgodni grob. Te dni je dobila njegova mati v Ročinju brzojavno obvestilo da se je njen sin pri letalskih vajah smrtno ponesrečil. Blag mu spomin! * Na smrt bolan se je smrtno ponesrečil. V Leviču pri Laporju je živel 471etni posestnik Franc Stupan ki je bil jetičen in bi bil po mnenju zdravnika živel komaj še mesec dni. Te dni je Stupan poklical k sebi svojega soseda Franca Robarja ter mu ponudil naprodaj svojo puško, češ da je zdaj tako ne potrebuje, potrebuje pa denar za zdravila. S težavo se ie privlekel iz postelje do omare. da bi Robarju pokazal puško. Ko pa je potegnil puško iz omare, se je zataknil petelin na puški v žebelj, ki je bil zabit v omaro. Stupan je naglo potegml, pri tem na se je orožje sprožilo 'n je strel razbil Stupanu celo desno polovico obraza. Ponesrečenca so položili v posteljo, kjer je čez nekaj ur umrl. * Smrtna ncsroča na ljubljanski glavni postaji. Na glavni postaji v Ljubljani se je pripetila nedavno ponoči huda nesreča. 361etni oremikač Josip Petrovčič je bil usodno noč zaposljen pri premikanju vlaka, pa se mu je zataknila noga med tračnice. V istem trenutku ga je že podrl vagon. Padel je sicer izven tračnic, z nogami pa je obležal na tirih. Kolo mu je odrezalo obe nogi pod kolenom. Nesrečo so takoj opaz;li tovariši, ki so nesrečneža potegnili izpod vagona in ga odnesli na postajo odkoder co telefonirali po reševalni avto. Reševalci so že po n°kaj minutah Petrovčiča odpeljali v splošno bolnišnico, kier pa je že pol ure nato umri * Tragična smrt priljubljenega rudarja. Pred dobrim poldrugim letom se jo rmrtno ponesrečila še ne osemnajst let stara Marija Romihova, ki je oadla s kolesa in 1-0 ubila. Ista usoda ie zdaj na istem kolesu dohitela 45 let starega Marijinega očeta rudniškega delavca Franja Romiha iz Toplic pri ZTgoriu na znanem klancu pod Učakom pri Troia-nišnico, v eniatxzade rdgov um'hw b\sVp nah. Mož je pripeljan v ljubljansko bolnišnico kmalu umrl. Pokoini Rrnvh je služil pri Trboveljski premcgokopni družbi 27 let. Zapušča onemoglo ženo in dve nedoletni hčerki. S hudo prizadeto osirotelo družinico sočustvuje vse prebivalstvo. * Pod vlak je skočil. Na litijski r>ostaji je te dni skočil ood vlak, ki se ie pravkar začel premikati, 201etni Silvo Jančar. V trenutku obupnega koraka ie še odvrgel nr-ko p!smo. odkupi samo na ta način, da osreči njega. Tudi razmerje njegovih ljudi do nje se je čisto izpremenilo, ker so vsi uvideli, kako dobra je. In tako je napisal na koncu: »Močem biti nestrnen, — časa ti bom dal in te prišel iskat šele takrat, ko boš sama hotela. Nekaj te pa prosim, t.ota: Še zmerom imaš moj prstan Natakni si aa na prst, ko boš to pismo prebrala. Bodi spet — moja nevesta!« Zvezde so se lesketale na nebu, ceste so bile čisto prazne Tedaj je šel Bukovnikov Henrik snet na postajo Še enkrat je prebral naslov, ki je nosil njemu najdražje ime, in zagnal pismo v nabiralnik. Ob devetih dopoldne ga bo že imela. Čez štiri ure! Minila je dolga noč. Neprespan in žarečih j lic je Henrik sedel zgodaj zjutraj ob oknu -j svoje sobice in gledal za pismonošo. Napo- : sled je prišel,. — krenil je proti njegovim vra- j tom. Henrik ie stopil iz sobe v vežo in se na-slonM ob vrata. Zdaj! »Pismo za gospoda Bukovnika!« V sobici si ga je ogledal. Kaj ie bilo v njem? Oprijel se je stola. Tam je odprl pismo. Zlat prstan je padel iz njega in se zakota-lil žvenketajoČ po tleh. In v odlomkih je bral: »Krivo me sodite----V dušo mi ne morete videti---Ne veste vsega-- — Ne morem vas goljufati---Ne pridi**? sem!« — — — Ko je gospodinja stopila v sobo, je našla svojega najemnika nezavestnega na tleh. Niegova izčrpanost, in razburjenje sta bila pre velika, razočaranje preveč okrutno. ★ Leto dni je minilo. Janez je sedel ori Henriku v sobici. Zdaj ie bil v civilni obleki. Danes so ga pustili od vojakov. Zamišljeno je strmel predse. »Zdaj me pa prav nič ne veseli, da so me izpustili in da pojdem domov.« »Le počakaj. — saj se boš še veselil! Ko boš sedel na vlak in ko boš od daleč zagledal domačo vas.« »Toda Lenka, Henrik, naša Lenka! Svoj živ dan ne bo pozabila, da ne prideš na najino ženitev, in jaz, tudi ne « Henrik je nekaj časa molčal. Potem je rekel: »Glej, Janez, ni mogoče! Če nje ne bi bilo več tam ali pa vsaj ne bi bila tako blizu, bi že prišel. Toda tako je nemogoče.« »Torej sploh nikoli več ne misliš priti domov?« »Ne verjamem! Kvečjemu kdaj pozneje. Toda vidva me morata obiskati, kadar bosta utegnila.« Snet sta nekaj časa sedela in molčala. »Lahko mi verjameš, da mi je hudo, Janez. Po tako dolge mčasu bi res rad videl Lenko, zlasti na njen poročni dan. Moja edina sestra je!« Janez je v zadregi vzdihoval. Potem je rekel: »Stari Berce tudi ne bo več dolgo. Raka na jetrih ima. Matija mi je pisal. No, ko ba pokopan, poide tudi Lota iz vasi. Takrat se boš lahko vrnil.« »Da, takrat pridem spet domov.« Pri odhodu je Janez jokal. »Henrik, bog ti plačaj za vse! Ampak srečna bi bila midva šele, če bi vendar prišel na najino poroko.« Vlak se je zaradi tega ustavil, a bilo je že prepozno. Kolesje je nesrečnika prerezalo na dvoje. V tem je neko dekle, s katerim je bil Jančar pred odhodom vlaka govoril, planilo iz vlaka. Videč strašni prizor je zaihtelo in začelo zatrjevati, da ni krivo Jančarjeve smrti. Vsa objokana je hitela čez most domov. Silvo je bil zadnje čase brezposeln, kar ga je močno potrlo. Nedavno je vložil prošnjo za sprejem v letalsko šlo v Novem Sadu, pa ni bil sprejet. Ker ni imel upanja, da bi si v doglednem času ustvaril lastno ognjišče, je obupal. * Mlada zaljubljenca sta šla v Krko. Nedavno sta izginila 21-letni Muster Stanko iz Vrhovske vasi in Nagyjeva Marija iz 'Sušeče vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Prvi je to ugotovil oče pogrešanke Karel Nagy, ki zjutraj ni mogel najti svoje puške. Ko je vprašal ženo, ali je morda ona kam dala orožje, je ta odgovorila, da ga je najbrže kam spravila Marija. Šla je v Marijino sobo iskat hčer, a Marije ni bilo nikjer. Na mizi pa je našla nekaj pisem, v katerih prosi Marija, naj ji domači ne zamerijo, da gre s Stankom v smrt. V pismu pravi, da se bosta ustrelila in da ju bodo našli na pokopališču. Starši so v strahu takoj stekli na pokopališče, kjer pa ju niso našli. Šele naslednega dne so dobili pri hiši Ravnikarja Janeza v Bušeči vasi puško, v kateri cevi je bil listek, češ da se ne bosta ustrelila in da pojdeta rajši v Krko. Res so naleteli pri cekljanskem mostu na površnik in čepico Mustra Stanka in plašč Na-gy.jeve Marije. Kljub večdnevnemu iskanju v Krki pa se doslej še ni posrečilo najti trupli, posebno ker je zdaj Krka zaradi zadnjega deževja močno narasla. Kaj je pognalo mlada zaljubljenca, ki sta se poznala šele kratek čas. v obup, je skrivnost, ki sta jo odnesla s seboj v grob. Morda jima je bila ločitev pretežka, kajti Muster bi moral iti služiti kadrovski rok. * Otroci so zažgali. Kovačeva mati v Smledniku je poslala otroke po vžigalice v bližno trgovino. Otroci so vžigalice kupili, med potjo pa so se ustavili ob Mežnarjevem hlevu, kjer so bile zložene suhe butare in se začeli igrati z vžigalicami. Štiriletna Kovačeva hčer-ka je prižgala vžigalico in jo odvrgla gorečo naravnost med butare, ker jo je spekla. Otroci so se prestrašeni razbežali, kajti kmalu je iz skladovnice švignil plamen. Na nesrečo je potegnil tedaj veter in čez nekaj treni"! kov se ie ogeni' razširil n? vse gospo- »Le ne jokaj, Janez! En gost pri poroki več ali mani ie vseeno. Vesel bodi, da te Lenka mara. Vse lepo pozdravi in srečno potui!« Nekaj tednov nato je nekdo potrkal na Henrikova vrata. Ženski koraki so se začuli »Henrik!« »Lenka1 Ti. ti si prišla!« Sestra mu je padla okoli vratu in ga poljubila »Lenka, kako da si danes prišla? Saj se vendar jutri možiš?« »Prav zato sem prišla, ker hočem, da boš tudi ti poleg Moraš biti! Brez tebe sploh v cerkev ne grem Nimam očeta, ne matere, ne sestre samo brata, in ta — ta ne mara z menoj niti v cerkev « »Lenka, saj veš da ne morem.« »Lahko storiš to in tudi moraš. V zaprtem vozu se bomo peljali v cerkev in v zaprtem vozu iz nje — ona te ne bo videla in po poroki lahko takoj izgineš.« »Toda, Lenka, kako da si prjšla danes?« Dopoldne sem bila v župnišču, zdaj sem pa tu « »Pa doma nič ne pripravljate?« »O nripravljamo Toda vem, da te moram nriti iskat v zadnjem trenutku D-ugače bi se mi spet premislil Zdai moraš z mano!« Videl je zdravo odločno dekle *n oči so se mu kar zaiskrile »Lenka, zala nevesta si! Tn pogumna tudi, to ti moram reči. Lenka, vesel sem te. — ponosen sem nate! S tabo pojdem domov'« Z večernim vlakom sta se pripeljala domov. Med potjo skoraj nista med seboj go- darsko poslopje. Ogenj je začel ogražati tudi bližno hišo. Gasilci so z motorno brizgalno komaj rešili hišo, medtem ko je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Oškodovanec Janez Zaje, po domače Mežnar, je komaj za malenkost zavarovan. * Žganje je terjalo smrtno žrtev. 391etni kočar Jože Plankar iz Veniš, oče petih otrok, je prinesel te dni v Puntarjev mlin na Topoli nad Veliko vasjo vrečo žita in poprosil, naj mu ga mlinar takoj zmelje. Ko je čakal, da bo opravljeno, je prišel v mlin cigan Brajdič, ki ima v bližini svojo hišico, in je Plankarja povabil s seboj Malo pozneje je prišel k Brajdiču še 311etni posestnik Jože Tomažin iz Trnovega, ki se je vračal od svojega očeta, pri katerem je bil pomagal kuhati žganje. V vreči je imel s seboj pet zelenk pijače, ki so jih začeli marljivo prazniti. Zato ni čudno, da se je kmalu začel pretep. Ko je Tomažin opazil, da mu je nekdo prerezal vrečo očitno z namenom, da mu ukrade steklenico žganja, je ves togoten zahteval denar za žganje in odškodnino za vrečo. Brez prave podlage je dejanja osumil Plankarja. Pohitel ie v gozd, skril vrečo in se vrnil k mlinu. Poiskal je sekiro in skočil za Plan-karjem, ki se je spustil v beg. Nekaj korakov pred cesto pa je Tomažin Plankarja dohitel in ga s sekiro udaril po glavi. Plankar se je takoj zgrudil. Nato je Tomažin še nekajkrat z ostrino sekire udaril po glavi in po ramah. Ljudje, ki so bili priče krvavega razbojništva, so od daleč rotili podivjanca, naj neha. Ko so prišli do Plankarja, mu je srce še bilo, a že v nekaj trenutkih je izdihnil. Pokojni Plankar je bil siromašen delavec, ki je z družino živel v bajti svoje matere. Z ženo sta imela pet otrok. Ljudska govorica mnogo svojega zanimanja posveča ciganu Brajdiču in njegovi ženi, o katerih sumi, da sta pri zločinu igrala pomembno vlogo. Pravijo, da je ciganka rekla Tomažinu, da je Plankar prerezal vrečo. Kakor izpovedujejo nekatere priče, pa je prerezala vrečo4 sama ciganka. * Vlomilci v Slovenskih goricah. V Obra-du pri Sv. Trojici v Slov. goricah so vdrli vlomilci skozi okno v hišo posestnika Franca Poliča in so mu odnesli obleke in raznih dragocenosti v vrednosti 5000 din. Orožniki so Vlomilce izsledili. Bila sta to Konrad Žižek in Rudolf Škerbal, oba iz občine Sv. Bolfen-ka v Slov. goricah. vorila Časih ga je prijela Lenka tiho za roko. Slonel je v kotu in gledal ven, v temo, kjer je tu in tam švignila mimo kakšna luč. »Ali se ti zdi to tako huda žrtev. Henrik?« Priiateljsko jo je pogledal. »Žrtev je, toda vredna si je, Lenka!« Trdo ga je prijela za roko. »Henrik, ne boš mi verjel, kako sem trpela, ker si mi ti pomagal do sreče, oa sem bila jaz prej tako grda s teboj.« »Pusti to. Lenka! Brez tebe bi se bilo isto zgodilo Konec bi bil enak. In to so zdaj stare zgodbe, ki so že za mano.« Na postaji je čakal stari oskrbnik. Ko je zagledal Henrika, se mu je zgodilo nekaj, kar se mu še živ dan ni primerilo. Pipa mu je padla iz ust Prvič v življenju je zavriskal »To je pa lepo. Pozdravljen bodi!« To je bil ves njegov pozdravni nagovor. In Henriku je kar zaigralo srce. ko je dobremu orjaku stisnil roko. Potem so se odpeljali domov. Hudo razburjenje se ie polotilo Henrika, in vendar mu je bilo prijetno pri srcu, da se je odločil za to pot Vse njegove bolečine je prekril nekakšen občutek veselja, ki ga čuti tudi naj-večii siromak, kadar gre domov. Zdai so bili že iz gozda V dolini so se zasvetile luči Dom! Z zaprtimi očmi se je peljal Henrik mimo Bercetove hiše in na svoje dvorišče. Tam je skočil naglo z voza in stopil v hišo. »Henrik je prišel! Henrik!« Janez je vzkliknil. Padel je prijateliu okoli vratu in je bil od veselja ves zmeden. In še nekdo je tiho pristopil: Matija. Henrik mu je dal roko in mu hotel nekaj reči. * Zlatnino so odnesli. Z Vrhnike poročajo, da je bilo tam nedavno ponoči vlomljeno v trgovino Stržinarjeve Ane. Vlomilci so ji odnesli tri zlate uhane za narodno nošo, zlato ovr-tno verižico z zlatim obeskom, dva zlat* por na prstana, zlat prstan s plavim kamnom, dve zlati uri in 4200 dinarjev v gotovini. Skupna škoda znaša nad 7000 dinarjev. * Jože Preklet pobegnil iz zaporov. Iz zaporov kamniškega okrajnega sodišča je te dni pobegnil 381etni vlačugar Jože Preklet, doma iz Stranj pri Kamniku ki je v kamniškem kotu znan po imenu »avstrijski Jože«. Možak je srednje postave, podolgovatega obraza, suh in temne polti. Preklet je nevaren in nasilen' človek * Vrhnika vabi. Na kvatrno nedeljo 19 t. m. pohitite vsi na Vrhniko po odpustke, ker bo vsakoletno tradicionalno žegnanie pri Sv. Trojici. Popoldne ob 15 pa pridite na sokol-sko tombolo, ki bo edinstvena, kakršne še ni doživela Notranjska Razdeljenih bo nešte-vilo dobitkov v vrednosti 60 000 din Tombola bo obsegala 15 glavnih dobitkov, med katerimi bo na primer osma tombola desetdnevno bivanje v slovitem zdravilišču Slatini Radencih. Po tomboli bo veselica v Sokol-skem domu in tradicionalna zabava po vseh gostilniških lokalih Ugodne železniške zveze. Večerni vlaki. (—) * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne naseda ite vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnio in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev NAJBOLJŠE SREDSTVO Neža: Kako moreš oglaševati v časopisu, da prodajaš avtomobil, ko ga vendar nimaš?« Urša: »Je že res. toda na ta način se ed.no lahko seznanim z boljšimi gospodi « SI ABA TOLAŽBA Vera: »Zmerom te bom ljubila in pomagala ti bom prenašati tvoje skrbi. Branko: »Saj nimam nikakih skrbi. « Vera: »Pa iih boš imel potem, ko bova poročena. « Toda ustnice so mu drgetale in ni mogel izdaviti besedice iz sebe Dolgo sta se molče gledala. Malo nato je sedel Henrik sredi izbe Vse je bilo kakor zmerom: peč je bila topla, velika petroleika je gorela, zunaj oa je divjal jesenski vihar. In okoli njega so stali dobri ljudje z ža-rečimi obrazi Tedai se je Henriku le zazdelo, da je sedaj res doma. Potem so sedeli vsi okoli velike mize in se pogovarjali. Iznenada ga je prijelo, da je rekel: »Vesel sem, da sem pri vas.« Kako so bili vsi srečni teh njegovih besed! »Pa ostani nekaj dni tu, Henrik « »Ne, Lenka' Po poroki se odpeljem. Saj veš, zakaj.« t »Niti polja in opekarne ne misliš pogledati?« »Ne. Matija, — le v hlev in na skedenj poidem jutri zjutraj, če že hočeš!« Še pozno v noč so sedeli v izbi. Tam onstran ceste pa se je bolnik dvignil, ko se je pripeljal mimo Henrikov voz. »On je. Lota. on!« Dekle ni odgovorilo. »Stopi k oknu, Lota Poglej ali je on!« »Ne, oče! Ne pojdem k oknu!« Bolnik je zastoKal in omahnil nazaj v Oia zino. »Moram, moram z njim govoriti, — ne strpim več, ooooh « — Bolečine so ga napadle. Dekle se je sklonilo. Svetilka je ožarjala njen obraz. Tako bled je bil, tako prozoren, kakor bi bila tudi ta strežnica hudo bolna. (Dalje) DOMOVINA St. 20 ■■■■■■■■■DHB Utdbe od starih do zdajšnih časov Kadar se je v starih časih govorilo o utrdbah, so ljudje najprej mislili na visoke in debele zidove, na gradove, postavljene na skalnatih grebenih in podobno. Pozneje so gradovi in zidovi izgubili že del pomena, vendar so trdnjave z močnim zidovjem še zmerom mnogo pomenile. Od svetovne vojne dalje pa imamo ob besedi utrdba v mislih vse kaj drugega: moderne utrdbe iz betona globoko v tleh in odlično zakrite pred vidljivostjo z zemlje in iz zraka, pred njimi in ob njih pa razpostavljene vse mogoče vrste ovir. Med temi ovirami so betonski zobje in v zemljo zabite traverze kot ovire proti tankom. Važne so tudi žične ovire od španskih jezdecev pa do preprostih žičnih zank, skritih v travi in med grmovjem, kjer zahrbtno preže na napadalca. Žične ovire, ki jih je mogoče postaviti hitro, so v pretekli svetovni vojni zapirale vsa bojišča v Franciji, Rusiji, Palestini, Rumuniji, Srbiji in v Alpah. Pred temi ovirami so kkrvave-li stotisoči. Za žičnimi ovirami, ki so bile prva straža utrdb, so stale vrste strelskih jarkov z betonskimi gnezdi za strojne puške in metalce min. z zaklonišči za pehoto in tako naprej. Do današnjih dni se je ohranilo največje utrdbeno delo, ki je skozi tisočletja kljubovalo zobu časa: kitajski zid. o katerem se da z gotovostjo reči, da je najstarejša utrdba na svetu. O Kitajski vemo, da je že nekaj pred Kristusom uvedla splošno vojaško dolžnost in je v zvezi s tem smotrno razdelila svojo državo. Postavila pa je tudi največje gradbeno delo vseh časov, 2500 km dolgi, 16 metrov visoki in povprečno 7 metrov debeli zid, ki naj bi Kitajce varoval pred vpadi divjih narodov s severa. V presledkih se nad zidom dvigajo za dve nad stropji visoki stolpi. Prav tako so v presledkih napravljena tudi vrata. Kitajski zid je v polni meri izpopolnjeval namen, zaradi katerega je bil zgrajen Prihranil je Kitajski uničenje, ki ji je grozilo od azijskih pastirskih (nomadskih) plemen. Laliko se reče tudi, da se je zaradi kitajskega zidu ob preseljevanju narodov zgodilo marsikaj dru-sače. kakor pa bi se. če hi kitajskega zidu ne bilo. Šele okrog leta 1700 po Kristusu je kitajski zid izgubil svoj pomen in začel počasi razpadati, ker ga niso več popravljali. V Mezopotamiji scT našli risbe asirskih utrdb, ki so stare okrog 4000 let. Te utrdbe zelo spominjajo na srednjeveške obrambne naprave v Evropi. Če jih gledamo od sovražnikove strani, sestajajo iz treh nasipov, ki se dvigajo drug nad drugim in segajo prav do notranjosti utrjenega naselja. Zunanji nasip, ki je najnižji, sestoji iz zem-skih okopov, sredni in zadni pa sta zgrajena iz opeke na strmih skalnatih grebenih. Okopi so ojačeni s stolpi. Nekaj posebnega so bile obrambne naprave Rimljanov za časa rimskega vojskovodje in državnika Julija Cezarja. Bil je to tabor rimskih legij. Tabor rimskih legij je obdajal najprej tri metre globok in pol-četrti meter širok jarek, na katerega notranji strani je bil prav toliko širok in visok nasip iz prsti. Ako je grozila nevarnost in ako so se legije utaborile za dalje časa, so za nasipom zgradili še posebno ograjo v višini človeka V tabor so držali štirje vhodi, ki so se zapirali z močnimi, okovanimi lese nimi vrati, pred katerimi so bile navadno še posebne utrdbe Ako so legije v taboru prezimovale, so zgradiii še podzemska za klonišča, postavili stolne in utrdili obrambne jarke s skalami V galski vojni je šel Cezar še dalje: pred taborom je postavil posebne ovire, zgradil majhne, toda močne utrdbe, ki so sestavljale predstfažno črto, zavaroval prehode rek in potokov s posebnimi obrambnimi napravami in prav tako zaščitil ceste, po katerih so dovažali legijam hrano in orožje. Bizantinski vojskovod jc so pozneje posneli Cezarjev utrjeni ta bor in e obrambne črte iz voz uporabljali tudi n:i pohodih da so j.ili varovale pred presenečenii Ob vozovih je bila pri-pravliena konjenica, ki ie lahko hitro posegla v hoj, če ie bilo treba. Slirno so «!«1*H tudi Rusi okrog '?ta 1600. \*a čelu »jih velikanske vojske je šla prva strsža. v kateri ie bilo več polkov Glavne sile pa so se pomikale v ko'oni. ki je bila širok:- en kilometer in dolfM še«t kilometrov Oh bokih te nehote so šle dolge kolone Prosto po Sf-ottu: 20 KRIMINALNI ROMAN 3 »V tem trenutku sem res v vaši oblasti. Toda premislite vendar, kako nič vam ne more koristiti tale majhna pustolovščina. Caldwell je prikimal. »Takoj. Še prej pa bi imel rad vašega.« Merrivale je požrl kletvico, ki mu je hotela uteči izza zob, ter je oddal svoj browning. »Oddajte še vse druge reči, ki jih imate s seboj,« je terjal Cald\vell. »Kaj mislite s tem?« »Storite, kar sem rekel!« je zagrozil Cald-well. »Izpraznite žepe!« Merrivale je obledel in kriknil, toda je takoj utihnil, ko je Caldwell spet dvignil orožie. »Slecite suknjič in ga položite čez stol!« Z nezaupnim pogledom ga je Merrivale ubogal in slekel suknjič. Caldwell je potegnil kos oblačila k sebi in ga preiskal z levico. Njegovo prvo odkritje je bilo pismo z naslovom in žigosano znamko. Takoj nato je naletel še na eno pismo, ki je bilo že odprto. Z zanimanjem si je Caldwell ogledoval naslov. Našel je še tretje pismo, ki je tudi bilo prispelo s pošto. Imelo je enak naslov. »Torej Friderik Merrivale se pišete vi,« je rekel Caldwell. Možak je zasikal neko špansko kletvico, a se je takoj obvladal in rekel mirneje: »Morda se še ne zavedate, da boste morali to svojo ugotovitev v teku nekaj minut ali celo sekund plačati z življenjem.« »Recimo rajši m nut, gospod Merrivale,« se je smehljal Caldwell. »Kaj pa je tole?« Caldvvell je privlekel na svetlo neko črno knjigo, o kateri je po natančnejšem pregledu ugotovil, da je celotni pravilnik združenja črnih bratov. V knjigi je našel tudi šifrirano brzojavko, zraven nje pa na drugem papirju že prevedeno besedilo. Caldwellu se je skoro srce ustavilo, ko je to odkril. Brzojavka ni bila nič drugega kakor obvestilo, ki ga je neki Howard poslal iz San Francisca in ki pravi, da se je nenadno živahno delovanje tajne službe izkazalo za prav nič nevarno. Tajna služba da ni ničesar dognala, zaradi česar, da Merrivale spet lahko mirno spi. Tajni službi da se tudi ni posrečilo dobiti dovolj dokazov proti obema aretirancema. Caldwell je držal v roki, kar je iskal že dolga leta, kar si je bil nadel za življenjsko nalogo, to je ime kolovodje Družbe črnih bratov in nesporen dokaz njegove krivde. Videl je, kako so ga Merrivaleove oči zasledovale mrzlo in grozeče. Njegova roka je trdneje prijela za revolver, ko se je ozrl okoli sebe. Garrish se je obupno boril z vezilom, s katerim ga je bil Caldwell oropal svobode. Caldwell se je smehljal. Ugibal je, kako bi vsaj enega izmed teh papirjev spravil iz te hiše. Vsaj eden izmed teh papirjev bo pred sodniki zadosten dokaz za Merrivaleovo kriv- do Pogledal je oroti oknu. nato pa proti cigaretni dozi. ki je odprta še zmerom ležala na mizi. Ali naj brzojavko in prevod prilepi v dozo ter dozo vrže skozi okno? Tam jo bo našla policija .. . Njegove oči so se srečale z Merrivaleovi-mi. Takoi je Caldwell začutil, da je Merrivale spoznal njegove naklepe. »Dragi prijatelj,« je rekel Merrivale ledeno mrzlo, »ko boste to hišo zapustili, jo boste brez teh papirjev Razen tega boste iz te hiše prišli v takem stanju, v kakršnem vas zem-ske reči ne bodo več zanimale.« Caldwell ni takoj odgovoril. Gledal je oklevaje zdaj Merrivalea zdaj Garrisha. Kako dolgo bodo še kljubovala vezila iz razcepljenih rjuh silnim naporom orjaka? Bil je prav na tem, da si prizna, da to ne more več dolgo trajati, ko je nekdo nenadno močno udaril na vrata. V naglici je Caldwell ugotovil sam pri sebi. da ne bo mogel prisiliti Merrivalea, da bi neznancu pri vratih odgovoril tako. kakor bi od njega zahteval. Hitro je pritisnil revolver na Merrivaleova prsa. »Niti glasu!« Nastal ie molk Spet je sledil udarec s pestjo na vrata. »Friderik, kaj se je zgodilo?« Ko ni bilo odgovora, je neznanec zaklical glasneje: »Friderik!« Kljub grozečemu revolverju je Merrivale veselo olajšan mežikal Caldwellu. »Zdaj ste izgubljeni, dragi prijatelj! Ali veste, kdo je zunaj?« Caldwell je zaslutil, da je to eden izmed tovarišev, ki se je vrnil s poti. J STRAN 8 .....D O M O V I N A št. 20 močnih voz, ob njihovi notrani strani pa konjenica in topništvo. V primeru napada z boka je začelo najprej streljati topništvo, konjenica pa se je pod varstvom voz lahko hitro razvila za borbo in udarila v protinapad. ko je bil čas za to. Utrdbe v današnjem modernem smislu pa sta prva zgradila francoski maršal Vauban in holandski inženjer Coehoorn med leti 1660. in 1700. Vauban je znal vse svoje utrdbe izvrstno prilagoditi zemljišču. Kot najslavnejši vojni graditelj in glavni nadzornik vseh francoskih trdnjav in utrdb je zgradil 33 novih trdnjav, izboljšal nad 300 starih utrdb in vodil 53 obleganj. Leta 1703 je pre- . V nemškem ministrstvu za vojsko je spravljen star list, ki priča, da je živel mož, ki je skoro 100 let služil vojake. Ta po službenih letih najstarejši vojak na svetu je bil Matija Schroder, rojen 1. 1707. v Kolnu ob Renu. Ze ko mu je bilo 16 let, je oblekel vojaško suknjo v avstrijski vojski. Pod habsburško zastavo se je udeležil vojne v Srbiji, Italiji, ob gornjem Renu, na Češkem in v Šleziji. Udeležil se je pa tudi manj srečnih vojn, ki jih je takrat Avstrija vodila proti Frideriku Velikemu. Schroder je služil kot najeti vojak. Ko je Ciflova Mana pomolzla krave in stopila z žehtarjem čez hlevski prag, se ji je trikrat zaporedoma kolcnilo. »Spet me imate na rešetu,« je pomislila nejevoljna in hitela čez dvorišče proti hiši. »Naj me opravljata, mrhi, saj drugega dela nimata. Moj bo pa le, Brtoncelj, pa če se vsi na glavo postavijo. Nastal je bil že mrak. Jasna, mrzla noč je prižigala prve zvezde na nebu. Tik pred pragom je pretekel Mani pot velik, črn maček. Toliko, da se Mana ni spo- »Viljem Garson je to.« je nenadno nadaljeval Merrivale tiho. »Vrnil se je.« Soet je nestrpno zaropotalo po vratih. »Friderik, kaj delaš v sobi?« Merrivale se je smehljal Caldvvellu. »Ko še enkrat potrka,« je rekel nežno, >.mu bom odgovoril.« Nekaj sekund je bilo vse tiho. Očitno je zdaj Garson prisluškoval pri vratih. »Ali veste, kaj se bo zgodilo, če odgovorim Garsonu?« »Vem,« je rekel Caldwell mirnodušno. »Vaši ljudje bodo vrata vlomili.« Vrata so se začela tresti od Garsonovega divjega razbijanja po njih. »Friderik,« je rjul zunaj Garson, »ali si v sobi ali ne?« Merrivale je tiho sedel pred Caldvvellovim revolverjem. Pred vrati se je pojavilo več glasov. Kakor bi mu velel nenaden nagon, se je Caldvveli zdajci okrenil proti Garrishu. Prepozno, kajti orjaškemu služabniku se je bilo že posrečilo odstraniti blazino, ki jo je imel prevezano čez usta. »Garson, na pomoč!« Njegov glas je divje zadonel po sobi. »Vlomite vrata, vlomite vrata ... « V trenutku je bil Caldvveli pri Garrishu, toda Garrisheve besede so že dosegle svoj namen. Vrata so zaječala ped ramami zunaj stoječih. Pa niso dolgo ječala. Kmalu so bila odprta in Viljem Garson je vdrl v sobo s tremi oboroženimi možmi. Caldvveli ni vzdignil revolverja. Pri takih okoliščinah bi bilo tako početje pravcat samomor. Negiben je stal sredi sobe in mirno gledal Garsona. jel maršalsko palico, toda prav kmalu zatem je pri Ludviku XIV. padel v nemilost. Svetovna vojna je z novim orožjem in novim načinom vojskovanja ustvarila nove pogoje za utrdbena dela. Ojačeno orožje, zlasti strojne puške, težki topovi, tanki, letala in povečana moč izstrelkov terjajo, da se utrdbe grade po čisto novih vidikih. Po svetovni vojni so vojaški strokovnjaki začeli graditi na mejah orjaške utrjene črte, katerih glavni deli leže globoko v varstvu zemlje. Nastale so Maginotova in Siegfrie-dova utrjena črta, Mannerheimov obrambni pas, Karolova črta v Rumuniji, Albertova v Belgiji in druge. Leta 1760 je prišel v prusko ujetništvo. Bilo mu je tedaj že 53 let. Pa ga ujetništvo ni prav nič potrlo. Takoj je presedlal v prusko vojsko in se boril proti Avstrijcem enako hrabro kakor prej na avstrijski strani proti Prusom. Tudi po sklenitvi miru je ostal v pruski vojski, v kateri so služili takrat najeti vojaki iz vseh dežel. Po kraljevi smrti je bil stari vojak dodeljen 54. pehotnemu polku, kjer je služil do 1. 1793., ko je bil premeščen k orožniškemu polku. Schroder je umrl 22. marca 1. 1817., star 110 let. Do zadnjega trenutka svojega življenja je bil duševno in telesno izredno čil. taknila obenj in bi bila kmalu zlila mleko iz žehtarja. »Glej ga, spaka mačjega, pa prav pod noge se mi zakadi! Čigav pa si? Naš nisi.« Dvoje žarečih oči je strmelo vanjo. Mani je kar zagomazelo po životu. Na sveti večer videti mačka, pa še črnega po vrhu, to gotovo ne pomeni nič dobrega. Še zapodila ni mačka Mana, temveč je urno stopila v kuhinjo, postavila mleko na ognjišče in odhitela v sobo. Možie so obstali. Garsonov pogled je preletel sobo: Garrish je zvezan še zmerom ležal pod mizo Merrivale je bil brez suknjiča v spalnici, a sredi sobe je stal neznanec z železnim. negibnim obrazom. Garson je bil čisto zmeden. Merrivaleov kričavi glas ga je zbudil. »Orožje ima! Pazite! Vzel je brzojavko, ki jo je včeraj poslal Howard!« Štirje revolverji so se usmerili proti Caldvvellu, ki ni niti trenil z očmi. »No,« je menil Garson, »na čedno družbo smo naleteli. Nekoliko presenetljiva je za nas in menda tudi za Friderika ... Še o pravem času smo prišli... Odloži orožje, dečko!« S posmehljivim poklonom je Caldvveli ubogal Garsona in spustil revolver na tla. Od stopnic sem ie zaslišal skozi vrata nagle korake, nato pa precej mlad glas. »No, no, kaj pa se je zgodilo? Kaj ... « Garson se je široko zarežal in se obrnil. »Le pridi bliže, Allan, in si oglej tole druščino. Imenitna družba. Kakor kaže, je naš ljubi Friderik v najini odsotnosti stopil kar sam v stike s spoštovanim gospodom Morav-cem. Zdi se mi pa da je hotel imeti dobiček vsega barantanja le Moravec1« Allan Walker ie oklevaje in z nekim nedoločenim strahom stopal bliže. Za hrbti mož mu je bil pregled sebe še zastrt, a ko so se mu možje umaknili, je obstal kakor od strele zadet. Njegov obraz je mrliško obledel Zagledal je bil moža, proti kateremu so merili revolverji vseh mož. Garson, ki je stal poleg njega, je ujel Walkerjev obupen in prestrašen pogled. »Za božje ime... « Ob peči sta sedela stara dva tiho, kakor da bi ju ne bilo. Pri jaselcah v kotu je gorela lučka. »No, gremo?« se je obrnila Mana k peči. »Marija zvoni«. »Si že vrgla kadilo na žerjavico«? je vstala Ciflovka od peči. »Sem. Zegnane vode pa je komaj za dve žlici pri hiši. Se je posušila?« Mana je hodila naprej z loncem žerjavice, iz Katerega je dišalo kadilo; za njo mati z blagoslovljeno vodo in z bršljanovo vejico v roki; oče pa je šel zadnji. Mana je molila, stara dva sta ji odgovarjala. Pokadili in poškropili so okrog in okrog hiše, po vseh shrambah, tudi hleva in svinjaka niso pozabili, potem so se vrnili v hišo. Mana je vzela zveplenko, jo podržala v žerjavici in prižgala v sobi luč. »Hvaljen Jezus Kristus.« »Na vekov veke,« sta odgovorila stara dva in sedla nazaj k peči. Bili so samo trije pri hiši: oče, mati in hči Mana. Nekaj otrok je pomrlo, drugi so šli po svetu. Oče je izročil kajžo in kmetijo Mani, ko že ni bila več mlada. Sedemintrideset let ji je bilo. Rada bi se bila omožila, a ženina ni bilo od nikoder in tudi ji ni bil vsak všeč. Izmed vseh še najbolj tisti Brtoncelj, ki je delal pri kna-pih tam nekje v Kočevskih revirjih. Vrnil se je domov v bajto, ki mu jo je bila zapustila mati. Pravili so, da ni brez denarja. Pa je imel Brtoncelj druge križe in težave. V prvi vrsti svoji dve sestri, Tono in Meto, ki sta čepeli na bajti, kakor bi bili prirasli nanjo. Omožila se ni nobena, bili sta že priletni samici in zelo pobožni. Če je nanesla prilika, sta pobirali po fari za misijone, ena za Ki-tajčke, druga za zamorčke. Brat bi jih moral izplačti, tako je stalo v testamentu. Toda Brtoncelj ni bil nič kaj voljan, ženiti se na staro, razpadajočo bajto. Skoro s petimi križi na hrbtu je začel škiliti za Ciflovo Mano, da bi se tja priženil. To pa sestrama Toni in Meti, ni bilo nič kaj všeč, češ da bo brat ves denar vtaknil v Ciflovo domačijo, niima bo pa ostal sam bajta. In tako so se začele razprtije med bratom in sestrama. Ti dve sta Mano vrinili proti bratu iz same gole zavisti. Mana je to izvedela in jima od takrat ni privoščila drugega naziva kakor mrhi Mana ie prinesla večerjo na mizo. Maslene štruklje polite z medom. Na sveti večer mora biti kaj boljšega. Nekaj sekund je bilo vse tiho. »Za božje ime!« je nadaljeval naposled Walkerjev glas. »Ta mož tu... sploh ni Moravec. To je Steele od tajne službe ... « ★ Merrivale se je prvi spet zbudil iz presenečenja in začel govoriti: »Vi... vi... c je jecljal razburjen. »Kdo ste?« »Walker je pravkar povedal « »Toda... kako., za vraga! Kako je mogel priti sem?« Garson je še zmerom strmel vanj kakor v božje čudo. Merrivale se je spet obrnil k ujetniku. »Vi... vi ste Steele? To je vendar nemogoče ... Steeleja sem videl! To je nemogoče!« Vse se je vrtelo okoli njega. »Ne razumem ničesar več. Moravec ... Moravec je pobegnil ... !« »Tako je1« ie potrdil uietn^k. »Moravec je tudi nameraval priti k vam. Pa ni prišel.. « Medtem ko je Merrivale zmedeno lovil besede, je stopil Garson tesno k Stelleu. »Res je!« je godrnial. »Našminkan je možak. zato ga nisem takoj spoznal, čeorav sva že skupaj sedela za igralno mizo « Garson se je okrenil k Merrivaleu. »To je Steele! Zanesljivo je Steele!« Merrivale ni mogel odgovoriti. Mož. ki 90 ga poznali kot Moravca, odnosno Caldwella, tudi ni rekel niti besede. Garsonove poteze so postale ostrejše Njegov glas je bil hripav, ko je jezno rekel: »Za vraga, možak ima našo knjigo s pravilnikom.« Naglo je strgal črno knjižico Steeleu iz rok in jo vtaknil v žep. »No, Steele,« ga je nahrulil, »zdaj govori! Kaj iščeš pri nas?« Mož, ki fe skoro sto let služil volake F™—"""" —..................— Mana je srečna »Kaj pravite, mati, če tole kaj pomeni: črn maček mi je pretekel pot, ko sem šla iz hleva,« je pretrgala molk Mana. Mati je obliznila žlico. »Ježeš, pa nocoj, na sveti večer. Nič dobrega ne bo, to vama povem.« »Babja vera,« je zagodrnjal stari. Mati in hči sta se spogledali; vsi trije so obmolknili. Samo ropotanje žlic po lončeni skledi je bilo slišati. Ko je Mana pomila posodo, se je pražnje preoblekla. Novo bluzo in nov predpasnik. Stara dva sta spet posedla okrog peči. Mana je sedla za mizo, vzela neko knjigo iz miznice in se zamaknila v branje. _ »Ali Brtonceljna ne bo?« je poizvedovala mati. Mana pa na kratko: »Ne vem.« Stari Cifel je pravil: »Včasih ni bilo tako dolgčas na sveti večer. Prišli so sosedje v vas, pa smo kaj zapeli, rihtarja smo bili, svinec vlivali, oh, vse sorte reči smo uganjali. Zdaj pa taka puščoba« Zena ga je pogledala od strani. Beži no, beži, dedec! Tiste neumnosti so pa za sveti večer, kakopa! Rajši bi si kaj pripovedovali, kakšne storije o duhovih, o za-copranih kraljičinah ali pa tisto o graščaku Kolofoktarju. Oh. koliko... V veži je nekaj zaropotalo. »Ježeš Marija,« je planila Mana. »Kaj neki strašite z duhovi, mati!« Tudi Ciflovka je prebledela, preplašeno zroč proti durim. Stari Cifel pa se je zasmejal: »Hehehe! Ali ste nori, babnici? Maček je skočil skozi okno in nekaj prevrgel. Saj pravim rihtarja bi bilo treba nocoj, rihtarja, pa ne strahov, hehehe.« Mani se je v tistem trenutku spet hotelo kolcniti, pa je požrla slino, na stežaj zazeha-la in se na široko pretegnila. »Ce Brtonceljna ne bo, grem kar spat. Ne bom hodila k polnočnici.« Stara dva sta molče gledala hčer, kar z nekakim ponosom. Pri jaselcah je dogorela svečka in je ostanek zdrknil na klop pri mizi. Mana se je zdrznila. Plašno je pogledala mater: »Kaj pa spet to?« Mati pa: ' »To bi prav za prav morali vedeti « »Res,« je rekel Garson, res je to lahko uganiti. Tvoja nesreča, dragi dečko, da vemo le predobro, po kaj si prišel k nam.« »Bojim se. da ni nesreča na vaši strani,« je mirno menil Steele. »Zakaj pa?« »Vi ste namreč izgubljeni, Garson. Prav tako vsi drugi,« je hladnokrvno odgovoril Steele. »Kmalu bo konec črnih bratov enkrat za vselej. Cez pol ure boste vsi, ki ste zdajle v tej hiši, sedeli v zaporu.« Garsonov odgovor je utonil v krohotu vse druščine. »Kdaj je prišel možak semkaj?« je vprašal Garson Merrivalea. »Snoči!« »Kako?« »Z limuzino, kakor običajno. Prav previdno smo ga vozili semkaj.« Vodja črnih bratov je bil zelo bled. »Tako!« je Steelea nahrulil Garson. »Hotel si zaigrati malo komedije z nami, kaj ne, Steele? Ha, ha ... Priti mora že kdo drug, da se bo lahko malo ponorčeval iz nas. Kaj morda ne veš, kje si. Ali veš, kdo smo mi?« Merrivale si je popravil ovratnik. »On ... on ve vse! Videl je pisma z mojim naslovom!« Garson je vprašaje pogledal Steeleu v to?« »Kakšno minuto preden si prispel. Imel je revolver, pa... « »Ali dotlej ni vedel še ničesar o nas?« »Prav gotovo ne!« »Potem je vse v redu. Mislim, dragi Steele, da bodo imeli tvoji prijatelji prekleto mnogo dela, preden bodo našli tvoje truplo.« Steele ni rekel besede. »Mana, ne vem, če bo zakon z Brtoncel-nom srečen. Pravijo, če na božični večer pade svečka od jaselc pred dekle, ki se misli poročiti, da v tistem zakonu prvega otroka, ki pride na svet, zvije božjast in da... « »Prismoda!« je zaključil stari in krepko pljunil po tleh. »Amen!« se je z jezila Ciflovka in se obrnila na klopi vstran. Vežna vrata so zaškripala. »Brtoncelj gre,« se je ozrla Mana proti durim. Pa ni bil Brtoncelj. Skozi vrata je pogledal Blaž, nekoliko bedasti vaški fant. Menda je bil zaljubljen v Mano. »Dober večer! Mana, bomo dominali?« »Bomo, kar prisedi, Blaž.« Kmalu sta bila vsa zamaknjena v igro. Se stari Cifel je primaknil stol k mizi. Momina-li so vsi trije. Ciflovka pa je pri peči kuhala jezo. Pa ne dolgo. Soseda Smodinka je stopila v izbo. Enega otroka je držala v naročju, drugega pa je vodila za roko. Ciflovka se je razveselila druščine, povabila sosedo k peči in že sta bili v živahnih Domenkih. »Dedec se je napil,« je besedičila Smodinka; »pomislite, sveti večer, pa se ti nažre žganja. Pričel je rogoviliti in razbijati, pa sem se mu rajši umaknila, če ne, bi jih še jaz dobila in otroke bi mi pretepel. Križ božji. kakšna pokora!« Zdaj je bilo dovolj živahno v izbi. Pri mizi so dominali. pri peči je tekel pogovor, kakor bi bila jezika žensk namazana. Nihče ni slišal trkanje na okno. Šele, ko je z vso silo potrkalo tretjič, so vsi prisluhnili. »Mana, odpri!« »Ježeš, Brtoncelj! Saj ni zaklenjeno, Luka, kar zapah odrini.« Luka Bertoncelj je prištorkljal v izbo s knapovskimi škornji. Ze med durmi je vpil: »Dober večer! Nocoj sem pa obe zadavil!« Vse je obmolknilo. Mana je kriknila, oče je debelo pogledal v Brtonceljna, mati je v grozi sklenila roke, soseda Smodinka se je z otrokoma zmuznila skozi vrata, Blaž pa se je skril pod mizo. Prva je izpregovorila Mana: »Kaj si naredil, Luka? Nato Cifel: »Ven iz naše hiše!« In Ciflovka: »Saj sem vedela! Črn maček zmerom pomeni nesrečo.« In spet Mana: »Ali sta mrtvi?« »Kar si iskal, si našel,« je še pripomnil Garson. »Friderik, kakšne papirje, praviš, je vzel?« »Zadno Howardovo brzojavko.« »Kje jo ima?« »Menda v žepu.« »Tako? Ali je ni morda skril kje v sobi?« »Ni utegnil. Držal jo je še v roki, ko ste vstopili.« Garson je vprašaje pogledal Steelenu v obraz. »Vrni papirje!« Steele je skomignil z ramami. »Papirje?« je ponovil začudeno, »prav nikakih papirjev nimam!« »Lažete!« ga je nadrl Merrivale. »Saj sem videl, kako ste brali papirje. Imeli ste v rokah brzojavko in prevod.« Steele je zmajal z glavo. »Ponavljam, da nimam takih papirjev.« Grogan, pridi sem!« Garson je spomignil enemu izmed mož. »Pomagaj mi pri preiskavi!« Oba moža sta natančno preiskala Malco-mea Steelea. Garson je jezno renčal, ko ni našel ničesar. Začela sta ga še enkrat, še skrb-neje preiskovati. Zdajci je odkril Garson žepno svetilko in jo pomolil očitajoče Merrivaleu pod nos. »Ti si dopustil, da si je to pridržal?« se je hudoval Garson nad Merrivaleom. »Saj... saj sem vzel baterije iz nje.« »Tako!« Jezno pogledavši Merrivalea je Garson iskal dalje. Čudno je bilo to. da tudi pri drugi telesni preiskavi niso našli ploščatega kovinskega predmeta, podobnega stekleničici. Brtoncelj se je široko zakrohotal. »Seveda sta mrtvi. Stlačil sem ju v vrečo. Tam v veži ju imam.« Mana in mati sta zakričali, oče se je stisnil v kot in Blaž je kukal izpod mize. Brtoncelj je švignil v vežo in zdajci spet stal sredi izbe, držeč v roki vrečo, iz katere sta molela dva vratova zaklanih kokoši. Mana je bil spet prva, ki se je zavedla. »Kaj ga pa lomiš, Brtoncelj? Smo mislili, da si... « »... zadavil Tono in Meto, kajne?« je dokončal Brtoncelj in planil v krohot. Zdaj smeha in dobre volje ni bilo ne konca ne kraja. »Moji dve sestri sta živi in zdravi,« je smeje se pripovedoval Brtoncelj, »in želita vsem vesele praznike. Za advent sta se namreč iz-preobrnili. Vidiš, Mana te dve kokoši sem prinesel, da bo na Štefanov dan kaj za pod zobe, ko bomo praznovali zaroko.« »Mati, zdaj pa prav nič več ne verjamem vašim vražam,« je dejala Mana in odbrzela v kuhinjo pripravljat čaj. Ko se ji je med potjo kolcnilo, se ni spomnila na »oni dve mrhi«, temveč na svojega ženina. »Brtoncelj misli name.« Še noben sveti večer ni bil za Mano tako srečen kakor ta. Saj ji je prinesel ženina, dvoje zaklanih kokoši in sporazum z ženino-vo žlahto. Vinko Bitenc Zanimivosti X Nizozemska (holandska) kraljevska rodbina v Londonu. V nedeljo je odpotovala nizozemska prestolonaslednica Julijana s svojima hčerkama Beatrico in Ireno v London. Spremil jo je princ soprog Bernhard, ki pa s evrne v kratkem nazaj v nizozemsko prestolnico. Njihov odhod iz Nizozemske po zatrjevanju z uradnega mesta ne pomeni da bi bil položaj Nizozemske usoden, vendar hočejo za vsak primer zavarovati kraljevsko rodbino. Za prestolonaslednico Julijano je odpotovala v London tudi kraljica Viljemina. Odločila se je za to na prigovarjanje angleškega kralja. X Preveč sočutja so pokazali nasproti ujetnikom. V Halberstadlu v Nemčiji so tri osebe obsodili na ječo od enega do štirih mese- Ko Garson ni našel brzojavke pri njem, je jezno zaklel in stopil nazaj. »Strgal mu bom cunje s telesa!« se je ponudil orjak Garrish. »Ne, ni potrebno. Gotovo je oba papirja skril kje v sobi.« Garsonov glas je pričal, da je bil o tem prepričan. »Iščite malo po sobi. Boste videli, da boste v nekaj sekundah našli papirje.« »Daj si dopovedati, Viljem,« je menil Merrivale, »da ni utegnil skriti papirje kje drugje kakor v svoji obleki.« »Ne čenčaj — takoj jih bomo našli!« Minute so minile, ko so brskali po kotih in sobni opremi. Trikrat so dali vse narobe, a našli niso ničesar. Naposled je zaklenil Garson vrata in stopil z vzdignjenim revolverjem k Steeleu. »Ali ima zate kak pomen, da nam nočeš povedati, kje so papirji?« je rekel in v njegovem glasu se je čutil prvi začetek negotovosti. i »Ponavljam še enkrat, da ... « »Drži gobec! To si nam že dostikrat rekel. Rad bi samo vedel, Steele, kaj hočeš s tem doseči. Zadeva bo kljub vsemu imela samo en konec ... Friderik, ali ni morda vrgel papirjev skozi okno?« »Hotel je to storiti, a ni storil. Vem zanesljivo.« Globok molk je zavladal med tremi možmi, medtem ko so ostali dalje iskali. Grozeče se je postavil Garson pred Merrivalea. »Ali ste dečka stražili od trenutka, ko je bil prispel sem?« »Niti minute ni bil sam « (Dalje) i L J A N A od 19 do 26. maja. Nedelja. 19. maja: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Radijski orkester. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Radijski orkester. — 10: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). — 30 15: Prenos bogoslužja iz zavoda sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano —11: Prenos otvoritve protituberkuloznega tedna — 11.45: Godbe na pihala (plošče) — 12.30: Poročila, objave. _ 13: Napovedi. — 13.02: Ruski seKstet. — 14: Odlomki iz opere Boris Godunov (plošče) — 17: Kmetijska ura: Plevel v žitu zmanjšuje pridelek' (inž. Rado Lah). — 17.30: Prenos cerkvenega koncerta iz Kamnika (frančiškanska cerkev) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Djalski kot romanopisec (Branko Mašič). — 19 40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Samospevi (Mirko Premelč s spremljevanjem harmonike — Avgust Stanko). — 21.15: Veselo rajanje (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, 20. maja: 7: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Vesele popevke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Tuberkuloza in živčevje (dr. France Debevec). — 18.20: Roussel: Pajkova pojedina (plošče). ■— 18.40: Postanek in razvoj naše a-heo-c^ke vede. (dr. Rajko Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije narodne obrambe — 19 40- Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zadere (Fran Govekar). — 20: Večer Društva ljubljanskih konservatoristov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli akordi (radijski orkester). Torek, 21. maja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček ve- selih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dobrepolj (izvajali bodo učenci in učenke ljudske šole, vodil bo Anton Ljubič) — 12: Mojstri harmonike (plo-šče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Koncert na violončelu (prof. Cenda Sedlbauer, pri klavirju prof. Pavel Šivic). — 18.40: Dušeslovne prvine narodnega gospodarstva (univ. prof. dr. France Ve-ber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Monahinja Jefimije in njena zahvala knezu Lazaru (Djuro Gavela). 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave (Fran Lipah). — 20: Mandolino igrajo (plošče). — 20.20: Janez Jalen: Bratje, drama (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Radijski orkester. Sreda, 22. maja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Zborovske pesmi (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13 02. Kmečki trio — 14: Poročila — 18: Mladinska ura: Jurij Šubic, slovenski slikar. Igra. Napisal Arnošt Adamič. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. —- 18.40: Norveška (dr Božo Skerlj). - 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura: Hrvatski sabor 1. 1861. (dr. Nikola Lalič) — 19 40: Objave — 19.50: V okviru protituberkuloznega tedna (pnmarij dr. Tomaž Fur-lan) — 20 Pevski zbor »Cankar«. — 20 45: Valčkovi prvaki (plošče). — 21.15: Tambura-ški. orkester (Karmel). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Operetni venčki (plošče) Četrtek. 23 maja: 8: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 9- Verski govor (dr Gvido Rant) — 9.15: Prenos prvega biagoslova pro-cesiie stolne cerkve sv Nikolaja 9 30' Poročila. napovedi — 9 45- Dvorak: Koncert za violončelo in orkester (plošče) — 10 30: Instrumentalni dueti: Klavir in harmonij — 11.15: Praznifki koncert radijskega orkestra — 12 30: Poročila obiave — 13: Napovedi — 13.02: Godalni kvartet (Orn!kova. Burger Ivančič. Sedlbauer) — 17: Sk-bimo zn B-liii-ke (dr Robert Neubauer) — 17 30- Rad;isk-orkester — 19: Napovedi. poroči'a — 19.20 Nacionalna ura: Peč, Kolašin in Morača (Savo Medenica). — 19.40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Pa-ganinijeve skladbe za kitaro (Stanko Prek), vmes plošče. — 21.30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 24. maja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Dolž (izvajali bodo učenci in učenke ljudske šole, vodil bo šolski upra vitelj Bogumil Lilija. — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujsiko-prometne zveze. — 18: Ženska ura: Poraba mleka v domačem gospodinjstvu (Marija Fer-janova). — 18.20: Messager: Dva goloba, sui-ta (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Predavanje Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.40: Objave. — 19.50: Nekaj podrobnosti o francosko-jugosloven-ski izseljenski pogodbi (Jožko Rozman). — 20: Koncert opernih napevov in d\/ospevov (sodelovali bodo Svetozar Banovec, Vekoslav Janko in radijski orkester; dirigent Sijanec). — 21 30: 30 minut zabave (plošče) — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Pesmi Sare Le-androve (pela bo Stritarjeva Bogdana, sprem Ijal na kitari pa Stanko Prek). Sobota, 25. maja- 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12- Plošče kar naprej — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Plošče kar naprej. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Desetnica (članice gledališča v Ljubljani). — 17 30: Med igračami in bajkami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda — 18: Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila — 19 20: Nacionalna ura: Lepota pomladnih gora (Gregorin Janez). — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Smo skuhali dov-tipov zmes. natresli pesmi, godbe vmes.« —• 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Za vesel konec tedna (ploščel cev, ker so pokazali preveč prijaznosti do vojnih ujetnikov Neki 491etni mož je vrgel poljskemu vojnemu ujetniku, ki ie natovar-jal neki voz, škatlico cigaret in je za to dobil mesec dni ječe Neki 501etni mož, ki je drugemu poljskemu ujetniku pod lastnim imenom omogočil dopisovanje s svojci, je dobil štiri mesece. Neki 391e!ni mož. ki je tretjemu ujetniku daroval kos potice in površnik, je moral takisto za štiri mesece v ječo. X O konjskih imenih v Nemčiji. Vodja nemškega športa je nedavno izdal naredbo, s katero se prepoveduje dajati konjem imena Adolf, Herman in Ribbentrop. Kdor je doslej imenoval svoje konje s takimi imeni, mora zdaj konjske nazive izpremeniti,- pa naj gre tudi za živali plemenite pasme in slavnih rodovnikov. X Drugo največje mesto na svetu je Tokio, prestolnica Japonske. Pravkar so prešteli prebivalstvo tega mesta in so našteli sedem milijonov duš. Tako je postala japonska prestolnica drugo največje mesto sveta. Samo Nevv ^ork je še za nekaj večji. Med sedmimi milijoni ljudi v Tokiu je 3,600.000 moških in 3,400.000 žensk. Tujcev je v Tokiju nekaj nad 5000. Samostojno gospodinjstvo ima v Tokiu 1,500.000 družin s povprečnim številom štirih oseb. X Čeprav ji je bil pobegnil, mu je v oporoki zapustila 10 milijonov dolarjev. V svetovnih listih se je nedavno spet pojavilo ime bivšega italijanskega rokoborca Fiermonta, čigar poročna zgodba je polnila pred petimi leti stolpce svetovnih listov. Enzo Fiermonte se je rodil pred 31 leti v Italiji kot sin kmečkih staršev. Kot rokoborec je prišel pred petimi leti v Ameriko, kjer je nastopal z velikim uspehom. Slovel pa ni samo kot rokoborec, temveč tudi kct izredno lep mož. V Kaliforniji se je udeležil lepotne tekme in razglašen, je bil za najlepšega moža na svetu. Na tekmi se je zaljubila vanj ameriška milijonarka Dickova, katere prvi mož je bil znani denarnik Aster, ki se je ponesrečil s parnikom »Titahicom«. Njegova vdova se je drugič poročila z Willom Dickom, od katerega se ie pa kmalu ločila. Ko se ie zaljubila v lepega italijanskega rokoborca ie štela že nad 40 let. Kmalu se te poročila z njim Ženinu je bilo tedaj šele 26 let Zakon oa ni bil srečen, kajti priletna žena ie bila zelo' ljubosumna na svojega mladega m !eo»ga moža Naposled je Fiermonte zapustil svojo ženo in odpotoval nazaj v Italijo "Nedavno pa je njegova ločena žena umrla Kyko velika je bila njena ljubezen do njega priča dej stvo, da mu je določila v oporoki 10 mi 11 ionov dolariev, čeprav jo je bil zapustil. X Kuga v Egiptu. Iz Aten poročajo- Ker razsaja v Egiptu kuga, so grška oblastva izdala ukaz, da se morajo vse ladje, ki prihajajo iz vzhodnega dela Sredozemskega morja, iz Črnega morja, iz Azije in Afrike ter se ustavljajo v grških pristaniščih, podvreči najstrožjemu pregledu in določen čas ne smejo priti v stike z drugimi ljudmi V Egipt so bržkone čete vojakov črncev zanesle kugo. Bojijo se, da se ne bo kuga razširila po vsem Egiptu in morda tudi v Sirijo in Palestino. X Iz starega kitajskega denarja bodo vlivali strelivo. Pred dnevi so v londonskem pristanišču stovorili z neke ladje na tisoče starih kitajskih bakrenih novcev v skupni teži 216 ton. Ti kitajski novci imajo 03 odstotkov bakra in 7 odstotkov cinka. Neka kitajska ladja jih je hotela pripeljati v Nemčijo, kjer so jih nameravali uporabiti v tvor-nicah za municijo. Toda angleško pomorsko nadzorstvo je stari kitajski denar zaplenilo kot vojno tihotapsko blago ter ga pripeljalo v Anglijo. Tu čaka stare kitajske novce prav ista usoda, kakor bi jih doletela v Nemčiji. Prelili jih bodo v orožje in strelivo. X Moderna konjenica brez konj. Urednik Reuterjeve agencije piše o operacijah lahkih angleških motoriziranih edinic, oklopnih av- tomobilov in lahkih tankov. V zvezi s tem naglaša, da so te angleške edinice že prišle v soopad z nemškimi četami Ze svoječasna konjenica je imela nalogo, da pregleda zemljišča pred četami zdajšna »moderna konjenica« pa se porablja tudi za take svrhe, dasi. ie danes letalska služba mnogo uspešnejša za razglede na daljavo V okolici Maastricht.a na Nizozemskem, kjer so nemške čete prestopile Albertov kanal so naletele na te angleške enote Nemške čete ki tudi v teh krajih porabljajo isti način vojskovanja kakor :ia Poljskem Dotiskaio nazaj belgijske čete s svoiim težkim topništvom in s pomočjo števca bombnih letal. Po prvem iznenadeniu so se na Nizozemskem duhovi umirili in skušajo zdai učvrstiti svoje obrambre polo-žaie X Pot okoli sveta v copatah. V Kodanj se je vrnil po devetletni odsotnosti neki Peter Andersen. ki .ie vseh devet let potoval po svetu Potovanje je začel zavoljo visoke stave, ki mu je med drugim zagotavliala brezplačno oskrbo, toda pod pogojem da ne bo v tem času nikoli obul pravih čevljev temveč hodil samo v klobučevinastih copatah. Pogoje je natančno izpolnil in s seboj je prinesel v domovino 136 parov ponošenih copat. X Gozdni prebivalci lahko uravnavajo ure po ptičjem petju. V gozdovih živeči ljudje lahko naravnavajo ure z dokaj veliko natančnostjo po pticah vsaj v jutrnih večernih urah, ko začno ptice prepevati, odnosno ko umolknejo. Skrjanček zažvrgoli navadno ob 3. uri zjutraj. Ob 3.45 se oglasi prva kukavica. Sčinkavec je nekoliko bolj zaspan; peti začne šele ob 5 Potem pa dopoldne ptičja ura ne bije več. Popoldne je skupni koncert vseh krilatih pevcev in človek spet lahko naravna po njih uro do 20. ure, ko se utrujeni vrabci vrnejo v svoja gnezda. Ob 20.30 umolkne ščinkavec in ob 21. se zadnjič oglasi kos. Nekaj minut po 21. neha letati lastovka in potem se ptičja ura ne oglasi več. Ustavijo jo prhutajoča krila netopirjev. DOMOVINA št. 20 _____LIL111H—WHI1MII ■BIIHmiT popotnlkoua torto Huda stiska dolenjskega kmeta Izpod Gorjancev, maja Na Dolenjskem živimo najslabše mi, ki smo naseljeni v hribih pod Gorjanci. Tu zemlja ni posebno rodovitna. Tukaj smo skoro le mali kmetje, ki živimo iz rok v usta. Letos smo že davno morali kupovati živež, posebno turščico za kruh. Tudi smo morali kupiti precej krompirja in turščice za seme ter smo se zelo zadolžili. Od kod bi naj pač vzeli denar, ko nimamo ničesar, kar bi lahko prodali. Šele v zadnjem času je nekaj možnosti zaslužka, zlasti na veleposestvih in v gozdovih. Toda malo se zasluži. Tako dobe pri Lan-gerju na Pogancah delavci za celodnevno de- i lo samo 10 dinarjev, in to ob lastni hrani. Isto velja za graščinsko posestvo v Birčni vasi. Skoro nič na boljšem niso delavci, ki delajo pri podjetju v Radohi. Za sajenje dreves in za čiščenje hoste dobivajo 17 din za lOurno delo, in to ob lastni hrani. Na boljšem so vozniki in drugi gozdni delavci, ki lahko dosezajo pri zdajšni ugodni trgovini z lesom malo boljše delovne in plačilne pogoje. Tudi prodajalcem bukovih drv se je nasmejala sreča, ker prodajajo drva po precej zvišani ceni. Čeprav so se cene nekaj dvignile tudi živini in pridelkom iz živinoreje, nam to malo koristi, kajti živinorejo smo morali v hudih letih do skrajnosti omejiti. Celo prizadejalo nas je to nenadno zvišanje cen. Zadeva je namreč takšna, da smo bili prisiljeni prodati že jeseni in pozneje precej živine, ker nismo imeli dovolj krme. Prodali smo še po nizki ceni, zdaj pa moramo kupovati po občutno zvišani. Zato je pa v naših hlevih zdaj pretežno mlada in slabotnejša živina, ki je bila cenejša za nakup na dolg. V takih razmerah, v kakršnih živi dolenjski kmet, bi morala oblastva nekaj ukreniti. Vsaj to, da bi se kmečka stiska ne zlorabljala. Na Dolenjskem je mraz zelo škodoval trti Raka, maja Ko je začelo sadno drevje cveteti, se je pokazalo, kako huda je bila letošnja zima. Najhuje je trpela vinska trta. Tudi mnogo sadnega drevja je uničeno; najbolj so prizadeti orehi, breskve, slive in češplje. Po nekaterih vrtovih je skoro polovica sadnega drevja ugonobljena. Pred 11 leti je bila sicer hujša zima, a ni napravila toliko škode. Letos so vrtovi in vinogradi kakor pogorišča. Po vinogradih polovica reznic in špa-ronov ne poganja. Po nekaterih nizkih legah so celo tri četrtine uničene. Ze zdaj se kaže, da bo letos slaba vinska letina. Škoda v vinogradih se bo občutila še več let, posebno seveda tam, kier je trta pozebla in bo treba novih nasadov. Vinogradniki imajo še precej vina. Zdaj posebno potrebujejo denar, toda vinskega pridelka ne morejo vnovčiti, čeprav kaže vse na to, da bo jeseni malo vina. Vinogradniki obupujejo, ker za vinski pridelek, kolikor ga prodajo, dobijo prav malo, medtem ko morajo po drugi strani vse draže kupovati. Nekateri prodajajo les, da lahko kupujejo živež, ki ga jim primanjkuje in si nabavljajo vinogradniške potrebščine. Siromašnejši vinogradniki so sklenili, da bodo letos spričo drage modre galice m slabega grozdnega nastavka samo dvakrat namesto štirikrat ali petkrat škropili. Če bi naši Dolenjci imeli vinograde v ravnini, bi jih po večini spremenili v njive ali travnike. Toda do strmih goricah ne more rasti drugo kakor vinska trta ali pa grmovje, Red-kokje ljudje toliko trpijo kakor po vinorod- nih dolenjskih gričih. Edino upanje v boljše čase drži našega vinogradnika pokoncu. V nevinorodnih krajih lepe Slovenije, kjer se pečate bolj z živinorejo ali koder imate glavne dohodke od lesa, pridite kupovat naše dobro vino in rešite našega Dolenjca bede. Ali pa naj odločujoči činitelji poskrbijo za izvoz vina. Hlevi so prazni Litija, maja Florjanov sejem je bil vsako leto lepo obiskan. Letos pa je bilo malo kupcev in malo sejmarjev. Pusto je bilo tudi na živinskem sejmu, kar dokazuje, da so naši hlevi prazni in da kmet nima več repov za prodajo. Slabi sejmi so tudi v drugih krajih. Posebno slab je bil nedavni sejem pri Sv. Križu nad Litijo. Na ta sejem je prišel en sam kramar, ki je postavil svojo stojnico kakor za spomin na stare dobre čase. Tudi živine je bilo tako malo kakor menda še nikoli. Vsega skupaj so prignali le devet goved, izmed katerih so prodali le tri. Po nesreči je ustrelil dekle Ptujska gora, maja V Savinjskem pri Majšpergu se ie pri posestniku Jožefu Ribiču zbralo ob priliki od-hodnice domačega sina k vojakom več fantov in deklet. Imeli so s seboj harmonikarja, dobili so vina ter so v sobi peli in plesali. Proti večeru je prišel k Ribiču tudi konjač Vincenc Gajšt, ki je bil na službenem obhodu in je imel s seboj lovsko puško. Pri prihodu v hišo pa je pozabil vzeti iz puške pa-trono in je prislonil puško nabito k peči. Med fanti je bil tudi 18 let star konjačev brat Ludvik. Ko so se okrog polnoči gostje poslavljali od Ribičevih, je Vincenc Gajšt rekel svojemu bratu Ludviku, naj mu da puško. Ta je stopil k peči ter prijel orožje. Tedaj pa je 181etna posestniška hči Pavla Krap-šetova v šali prijela puško za cev, si jo nastavila na vrat in dejala Ludviku: »Če se upaš, pa me ustreli.« Fant ni pomislil, da bi bilo orožje lahko nabito, prijel je za petelina in sprožil. Odjeknil je strel in dekle je omahnilo s prestreljenim vratom na tla. Strel ji je raztrgal žilo odvodnico, da je čez nekaj minut umrla. Vsekakor lahkomiselnega storilca so orožniki aretirali. Mlada zaljubljenca sta šla v smrt Jesenice, maja. Nedavno so našli na Jesenicah pod Meža-kljo v gozdu trupli dveh mladih ljudi. Kakor se je izkazalo, sta ležali tu že več dni. Po listinah, ki so jih našli pri nesrečnikih, so ugotovili, da je bila mladenka Anica Sta-ničeva, doma iz Čirčič, zaposljena v tiskarni v Kranju, mladenič pa 22 letni Franc Prax, ki je bil zaposljen kot tkalski mojster pri kranjski tkaninski tvornici »Intecu«. France Prax je bil nemški državljan, doma iz Sudetov. Bival je pri starših v Kranju. Proti koncu aprila letos je bil poklican v Nemčijo. Toda že čez teden dni se je nepričakovano vrnil. Ker je bil brez vizuma, bi se bil moral vrniti v domovino, ali odločil se je, da pojde rajši v smrt. Predzadnjo nedeljo se je sestal s svojo izvoljenko Anico na Jesenicah. Ko sta spoznala, da jima ne bo mogoče ustanoviti skupno družinsko ognjišče, sta se kot žrtvi današnje dobe odločila za skupno smrt. Franc Prax je naslovil svoje posledno pismo na policijski komisariat na Jesenicah s prošnjo, naj njegovo prtljago pošljejo njegovim staršem. Anica pa je naslovila poslovilno pismo na svojce v Čir-čičah in jih prosila oproščenja, ker ne more živeti brez Franca. Obe pismi so našli policijski uslužbenci v Anični ročni torbici. Kakor je ugotovila komisija, sta se nesrečna zaljubljenca zastrupila s ciankalijem in sta ob učinku tega močnega strupa bila gotovo kmalu mrtva. V jeseniškem okolišu ja žaloigra mladih zaljubljencev zbudila globoko sočutje. Ponarejalca Majcna so prijeli V binkoštni noči se je posrečilo prijeti enega izmed glavnih članov ponarejalske družbe v Vrhovem Franca Majcna, in sicer po zaslugi orožnikov iz Hodoša v Prekmurju. V Hodošu se je namreč pojavil Josip Belec iz Gerlovcev pri Križevcih v ljutomerskem sre-zu, ki je že večkrat prišel v navzkrižje s kazenskim zakonom. Orožniki so postali pozorni nanj. Ko je Belec šel v Šalovce, ga je zasledovala patrulja. Kmalu nato je v Salovcih pristopil k orožnikom neki trgovec in jim pokazal ponarejen bankovec za 500 dinarjev. Opisal je človeka, od katerega je bankovec dobil. Opis je popolnoma sličil Belcu. Zato so orožniki Belca takoj aretirali in zaslišali. Možak je zanikal vsako zvezo s ponarejalci, toda pri telesni preiskavi so našli pri njem sedem ponarejenih bankovcev po 500 din. Pozneje se je javil še neki gostilničar, kateremu je Belec plačal pijačo s ponarejenim bankovcem. Pod težo teh dokazov je Belec priznal svoje dejanje in hkratu povedal, da je prejel denar od Franca Majcna. Izdal je tudi, da se Majcen skriva pri posestniku Jakobu Tomaniču v Skorbi pri Ptuju in da tudi tam ponareja denar. Belec in Majcen sta imela tajen znak, kdaj je Majcen doma. Če je bila na Tomaničevo hišo prislonjena lestev, potem je bilo to znamenje, da ga ni bilo doma. Orožniki iz Hodoša so povedli Belca v Ptuj in nato skupaj s ptujskimi orožniki obkolili Tomaničevo hišo v Skorbi. Na binkošt-no nedeljo ponoči so vdrli v hišo in našli Majcna spečega na slami v sobi. Malo začuden, vendar miren je Majcen sprejel orožnike. Pri preiskavi so orožniki našli obilen plen. Izdelanih je imel 774 bankovcev po 500 din, kar bi predstavljalo vrednost 387.000 din. Orožniki so Majcna, Belca in Tomaniča takoj aretirali. Nadaljnja preiskava bo najbrž odkrila še druge krivce. Hhratu bo tudi ugotovljeno, koliko ponarejenih bankovcev je bilo v zadnjem času spravljeno v promet. Franc Majcen, ki šteje 44 let, se je takoj, ko so bili v Mariboru odkrili ponarejalsko tolpo, nastanil v Skorbi, kjer je nadaljeval svoje zločinsko delo. Stanoval je v podstrešni sobici in je ni nikdar zapustil. Kje se potika Majcnov pajdaš Grašič, še ni ::nano. Oglašujte v »Domovini«! Ženski vestnik Za kuhinjo Krompirjevi kolački z ocvirki. Deset večjih krompirjev skuhaj, skuhane olupi, deni na desko in potresi z žlico soli. Nato zmečkaj krompir na deski in opraši z dobro žlico moke. Zdaj krompir dobro zgneti, zvaljaj za prst na debelo in zreži s kozarcem kolačke, ki jih položi v pekačo, v kateri si raztopila primerno količino masla. V sredo kolačkov daj malo ocvirkov ali pa sesekljanega mastnega prekajenega mesa. Te kolačke pokrij z drugimi kolački in robove stisni. V pečici speci na obeh straneh. Ko imaš kolačke v skledi, jih zabeli z raztonljeno mastjo, ki si v njej oprašila na tanko narezano čebulo. Kolačke lahko daš na mizo hkratu s kislim zeljem. no sesekljanega drobnjaka (šnitliha), žličko raztopljenega sirovega masla in toliko moke, da dobiš tekoče testo, katero lahko vlivaš. Viivance vlivaš v vrelo juho in pustiš nekaj 'časa vreti Praktični nasveti Če imaš omajane zobe, je baje dobro izmi-Vati usta z vodo, v kateri si raztopiš malo galuna. Na pol litra vode vzemi žlico galuna. Vlaganje jajc v apno. Apno, ki ga moraš imeti za vlaganje, mora biti staro, pogašeno že kakih šest do osem tednov. S takim apnom temeljito namažeš sodček, vanj naložiš jajca in jih zaliješ z razredčenim osoljenim ! apnom. Na vrhu nadevaš spet gostega apna, : eodček pokriješ in hraniš v suhem in hladnejšem prostoru, j Porumenelo perilo dobi spet pravo barvo takole: V lesenem čebru raztopi na 20 litrov iiladne vode žlico klorovega apna. Klorovo apno daš v vodo tako, da ga zavežeš v ko-;; šček platna in pustiš, da se v vodi razstopi. I Potem vodo dobro premešaš in deneš perilo za 10 minut vanjo. Nato perilo v dveh čistih vodah temeljito izpereš. Sredstvo za uničenje mravelj. Mravlje ugonobimo, če nalijemo v razpoke, odkoder prihajajo, vrele vode. Če tc ne prežene nadležnih živalc, nabrizgamo v špranje in luknjice, odkoder prihajajo mravlje, naftalina, raztopljenega v bencinu. Opozarjamo pri tej priliki ponovno, da je treba z bencinom previdno ravnati, ker se rad vname. Kako se rešimo molov. Če pridejo moli do volnene obleke, jo ugonobijo. Zato moramo rimsko obleko in kožuhovino preden ju čez poletje shranimo, najprej tako rekoč prepe-iifti na vročem solncu, ki uniči zarodek molov. Potem obleko in kožuhovino dobro stepemo, obrnemo žepe, skrtačimo in potresemo s kakšnim sredstvom zoper mole, na primer z naftalinom. Skrinjo kamor spravimo zimsko obleko, obložimo najprej z močnejšim papirjem, nato pa s časopisnim papirjem. Obleko in kar denemo v skrinjo, obložimo spet s časopisnim papirjem. Moli namreč ne prenesejo: tiskarskega črnila. Naslovi inserentov oglasov s šitrami ostaneio strogo tajni SPREJME SE DEKLA ; za vsa hišna dela ter za opravljanje vrta, vajena tudi dobro kuhati. Dalje se sprejeme priden in pošten konjar, močan, od , 30 let naprej. Ponudbe na upravo »Do-• movine« pod »Pošten uslužbenec«. POMAGAL MAM no znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vam brezplačno napove Vašo bodočnost. Kazen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi. zakona, loterije, trgovine in vseli važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak član prejema z vsega sveta; dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, kj Vas zanimajo, in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu njegovo najnovejšo knjtgo »Naš život i okultne, tajne«. Knjiga stane sf^n,o Din 30,—, denar,pa.se pošilja na ček. račun 6t. 17455, na točni,in stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec. KOLESELJ, eno, eventualno dvovprežni, dobro ohranjen, na močnih peresih, z dvema sedežema za pet oseb, mesto zadnjega sedeža lahko tovor do 200 kg, uporaben tudi za lov, mesarja ali peka, se zelo poceni proda. Waupotič Jakob, Ormož — Har-dek, 18._ POZOR! Več prvovrstnih šivalnih strojev, koles in otroških vozičkov je ugodno naprodaj pri Prometu (nasproti križanske cerkve). KOSE, garantirane, kupit« pri Jos. Jagodiču, Celje, Gubčeva ulica, Glavni trg. PRI OSLABELIH ZlVCIH se uporablja fiziološki ekstrakt Ka-le-fluid. On ojačuje sekretarno delovanja vseh žlez. Krepi živčni sistem in jači organizem. Brezplačno vsakemu detajlna literatura — zahtevajte: Beograd, Masary-kova 9, Miloš Markovič. »Ka-le-fluid« m dobiva v lekarnah. — S. br. 5300-32. Pridobivajte nove naročnike ISPMgg Ali se hočete svojega rewmatizmaf protina osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabosti oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. pt-ii nudim vam . /ufk zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo Ji \ tvarin in izločevanje pospešujoče «4m / A jr t\ \ \\\\ lil /•'• f \ \ domače zdravljenje s pitjem, ki se na umeten način povsem naravno pripravlja po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blagor bolujočemu človeštvu. Pišite mi takoj in povsem brezplačno dobite poučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt.: H. 286 SAMO Din 9»,— 63719 Po ccni in dobra zapestna ura Shocte ' Proof. lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista i anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260,— j Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto, j !S. SUTTNER, Ljubljana b Lastna protokoliraita tovarna ur v Švici. i nov redilen prašek |MM1|| »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko ^JS? V g 61} i ® - hitro in z majhnimi stro-^jAIkW S ki zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za ' #1 prašiča ter stane 1 zav. • din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, S zav. po pošti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem, prodaja drogerija KANC. Ljubljana. Židovska ul. mostova esenca „mostin" Z aašo umetno esenco Jiostin si lahko vsakdo z toajhniml stroški pripravi TTsjfcs/ Izborno, obstojno ln zdra- r^tf. (Zs*1® vo domačo pijačo. Cena (f fflV 1 stekl. za 150 litrov din 20.— , po pošti din 35.—, /U/ (JP. 2 steklenici po pošti din ' 55.—, 3 ateklenlcp po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redln« in »Mostln« se dom samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor. Gosposka nlica 34. NAJLEPŠE CTIVO! Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— Of Raoijen Zgodbe brez groze Klabund: pjotr - Rasputin Voljen: £,„3 VO|Ha Thompson. Majer,eoa: ftU€?a|.Sfea balada 10ZBA „CEST fift LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5