S seje širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana. Poročal na binkoštni torek dne 17. t. m. poverjenik tov. Luka Jelenc. Pozdravljam Vas. zastopnike slovensUega dela Jngoslcvanskega učiteljstva, ki ste se zbrali iz vseh delov Slovenije v Ljiiibljani na poziv ožjega sosveta, da pregledamo delo, ki smo ga vršili od zadnje seje. da pregledamo svoie stremjjenje in napore v dosego svojih smotrov, da praniotrimo sedanji naš položaj in določimo smernice svojemu delu v najbli/ji bodočnosti. Ne le slovenski del učiteljstva. vse članstvo UJU se živo zanima za današnji naš sestanek in z zanimaniem pričakuje na.^ih ukrepov in sklepov, Zato izražam s tega mesta iskreno željo, da bi naša posvetovanja. naši ukrepi in sklepi irneli najlepše in najboliše uspehe n_im v ponos in v prid ter v napredek narodTiemu šolstvu v blaginio naše mile Jomovine. svobodne naše kralievine. Dolžnost in naloga moja ie. da Vam podam poročilo v glavnih potezah o delovanju poverjeništva Ljubliana od zadn.e seje, ki se je vršila v Mariboru me.seca avg.ista lanskcga leta. Tako pridružim k prvi točki današnjega dnevnega rcda drugo točko. Okrajni šolskj nadzorniki. Ljut bo.i se je bil za okraine šolske nadizornike na bivšem Kraniskem. Poslovna doba je bila tcm nadzornikom že poteikla koncem leta 1919. Vsi ti nadzorniki so bili pristni Slomškarii in kot taki /vesti sluge klerikalne stranke. Nase poverjeništvo je delalo na to. da se imenuiejo novi šolsfti nadzorniki. in da se število nadJzorniških mest pomnoži za toilko. da dobi vsak politični okrai svojega nadlzornika. To se nam ie pgsrečilo. To-la preden je prišla zadeva v sklepanje na višjem šolskern svetu. si ie znal poverjenik dr. Vrstovšek ustvariti v tej korporaciji zanesljivo klerikalno večino na ta način, da je pridelil zanesljivega plerikalnega elana poročevalca v uprav- nih zadevah. Na seji višjega šolskega sveta dne 19. avgusta 1920. na kateri je bilo to vprašanje na dnevnem redu, je šlo vse kakor y>o vrvici. Vsi predlogi. ki jih je stavil iporočevalec, visji šolski nadzorrr'k Gangl, so bili izvzemši L.iubliano. odklonjeni, četudi je med 11 kandidati predlagal 4 Slomškarje, izrazite klerikalce, sprejeti pa so bili Štrukljevi predlogi. Poverjenifku za uk in bogočastie dr. Vrstovšku se je jako mudilo. ker se mu je takrat že majal poverjeniški stolček. Nemndoma je pritrdil sklepu višjega šolskega sveta in imenoval predlagane nadzornike. poslal jim deikrete in morali so lakoj zasesti svoja mesta. Mi smo takra. že trdili. da Vrstovškovo iimenovanje ne bo obveljalo, da so ti nadizorniki niuhe enodnevnice. Pravico imenovania okrajnih šolskih nadzornikov ima le ministrstvo. pa naj se opira na sedai veljavm šolski zakon ali pa na bivše avstrijske predlpise. Mi smo v obširni spomenici, ki smo jo poslali prosvetnemu ministrstvu, nojasnili položaj ler prosili. inai razreši Vrstovškove nadzornike od službe in imenuje z malimi izjemami one. ki so pri višjeui šolskem svetu ostali v manjšini. To se je zgodilo. Se^iaj pa se je začel nud boi med prosvetnim ministrstvom in poverjeništvom za nk in bogočastje v '. jubljani. Mi srno neprestano posredovali v Beogradu: pošiljali smo vloge brzojavke, posredovali so naši poslanci, a Vrstovšek se ni udal. Ustavili so plačo Vrstovšku in njeKOvim nadzornikom, poslali so v Ljubljano posebnega delegata, ki naj bi razrcšil zadevo. a Vrstovšek se tudi sedai ni iidal. Šele po njegovem odstopu so odpoklicali njegove nadzornike z njihovih mest in nastopili so nadzorniki. ki jih ie imenovalo ministrstvo. Dosegli smo lep uspeh, četudi ne popolen. ker so med nadzorniki še vedno triie Slomšlkarji-klerikalci. Bivši predsednik višjega šolskega sveta. S iprejšnjim predsednikom višjega šolskega sveta naša organizacija že zdavnaj ni bila zadovoljna. Mož je bil dvorezen nož, samovol.ien in neodkrit v svojem uradovanJLi. Ako ni šlo vse po njegovi volji. ali pa če se ga ie zasačilo na pristranski poti. je kar besnel in metal neljube mu ljtidi iz sobe. Naši organizaciii ie semintja ngodil. ker se je bal, sicer se je pa rad prezirljivo. iporogljivo in zaničljivo izražal o njej. Držal se je pa kot klop svojeea stoloka. zato ga je bilo težko dvigniti. V soglasju in s sodelovanjem društva slovv-.nskih profesoriev smo mu izpodkopali tla in mož je moral iti. Nova sestava višjcga šolskega sveta. V zvezi s predsedniškim vprašanjem se ie moralo rešiti tudi vprašanje višjesra šolskega sveta Tu so imeli klerikalci po Vrstovškovi zaslugi. kakor sem že onienil. zanesliivo večino. Ko je nastopil v Beogradu vlado Pašič in se je spremenila deželna vlada v Lmbl.ani, so zavladale v višjern šolskem svetu nevzdržne raamere. Zadnjo sejo ie imel dne 29. noverrAra 1921. Odslej je bil v agoniji. Pri novem vodji poverjeništva za uk in bogočastje smo posredovali za novo sestavo viš.ie.tra šolskega sveta. V soulasju z našo organizaciio in Drutšvom slovenskih profesorjev je izdelal novi -poverjenik nov načrt za sestavo in poslovanje višieea šolske^a sveta. Novi načrt naredbe je odobril ministrski svet in >podpisal regent. Obenem je bil imenovan nov predsednik. ki mirno. previdno in pravično vodi šolstvo v Sloveniii. Želim. da bi gospod predsednik dolgo ostal na svoiem mestu v prospeh in napredelc našega šolstva. Volitev v višji šolski svet. Dotakniti se moram pri tei priliki tudi volitve naših zastopnikov v višjem šolskem svetu. Kresala so se mnenja, trdo smo trčili skupaj semintia. a ko je prišlo do resnosti. smo nastopili solidar- no, pokazala se je naša stara iPreizkusena železna d.isciplina. na katero smo lahko ponosni. kakor noben drug stan. Do-^ler vlada med nami taka vzajemnost, smo močni, in ni se nam treba bati nikogar. Zato kličem: Slava zavednemu slovenskemu iičiteljstvu! V višjam šolskem F-vetii imamo sedaj na vse strani zanesl.iivo večino' Tu sede možje. ki so ne^majni značaji, vneti za napredek šolstva. Aktualno pa ie sedaj tudi nadzorniško Viprašan.ie na bivšem Štajerskem, v Prekmnrjii in v Mežiški dolini. Ker se bo o tem še danes vršila razprava. ne govoriin dalje o tej zadevi. Dnevnice zakonskih dvoiic. To je vprašanje. ki razburia učiteljice,' ki so poročene z učitelii ali uradniki. in njih može. "Je zakonske dVojice so storile razne korake. da bi se odpravila krivica: nekatere so izstopile iz organizacije. češ, da se ta ni dovolj zavzela za njih koristi. sklicevale so sestanke in sklepale ogorčene resolucije itd. Taktika prvih je najslabša. Namesto da bi se organizaciie še boli oklenile. ker morajo vedeti. da se le potom organizaciie da kaj doseči. so io zapustile. Do ten organizacija nima nobenih dolžnosti več. Krivično ie predbacivanje. da poverjeništvo ni ničesar storilo v tej zadevi. Mariborske resolucije so se poslale na naslove. V srnislu mariborskega sklepa bi morala iste resolucije odobritl in podpisati vsa okraina učiteljska društva. a do danes je poslalo te resolucije samo 7 druvtev. Poverjeništvo čaka. kedai iih pošIjejo še drutra društva. da iih pošljemo na naslove. Ko sva se s tovarišem Gnusom mudila od 22. do 26. aprila v Beosrradu. sva osebno posredovala v tej zartevi pri ministrstvu. a dobila sva odgovor. iz katerega sva razvidila in se prepričala. da je vsak korak. ki se stori v tŁm pof.ledn. brezuspešen. vsak trud zaman. Minister sto.ii na stališču. da dnevnice niso plače za službo in delo. temveč doklada. ki naj zboljša sociialno bedo,, socifalni položaj. Minister pravi. da mora; učiteli. ki ni poročen z učiteliico. skrbeti| /.a svojo ženo. za katero dobiva še manj-j še dnevnice. Položaj otežkoouie tudi to, da pridejo v poštev tudi uradniki. ki ima-; jo učiteljice za žene. Srbski in hrvatski, del učiteljstva je preverjen. da tu ne pri-¦ dejo do nspeha, zato se o tem že nič več[ ne govori in ne razpravlja. j Plače meš.anskega učitelistva. i Enako težka stvar je regulacija plač': meščanskega učiteljstva. V Srbiii niin.ajoi meščanske šole. zato jih ne omenja za-i kon z dne 23. julija 1919 in ne admerja\ plač meščansketnu učitelistvtu. Tudi vi lem vprašanju se venomer ipredbaciva; poverjeništvu, da ne stori svoie dolžno-i sti.. Jaz pa pravim. da v nobeni zadevi! nisem tolikokrat posredoval pri vseh rne-\ rodainih faktoriih. kakor ravno v zadevi plač meščanskega učiteljstva. Vsa priza-; devanja v tem poglediu. sem opisal v >,Učiteljskem Tovarišu«. Žal. da ie bil ves. trud zaman. Pa če je stvar enkrat zavo-; žena. je zavožena in se le težko spravi| zopet na pravi tir. Tudi v tei zadevi svaj posredovala s tovarišem Gnusom ipri mi-j nistrstvu prosvete, ko sva se muJdila vi Beogradu. Dne 25. aprila ob 3. popoldnej naju je sprejel g. minister Pribičevič. Na! moto intervencijo v zadevi plač meščanskega učiteljstva je odgovoril: Na noben; zafcon. na nobeno naredbo ne morem na-j sloniti resolucije tega vprašan.ia. ne na regulacijo plač srednješolskega učiteljstva ne na ono državnih nameščencev. Napraviti bi se morala posebna naredba, kar je pa sedai nemoiroče. ker bi vzbudilo onravičeno nevoljo med srednješolskim učitelistvom. da se učiteljstvu osnovnih šol zopet zboljšujejo nlače. preiarnki učiteljstva srednjih šol in javnih nameščencev pa še vedno niso urejeni. V novem šolskem zakonu. ki pride po spreietju ustavev parlamentu v razpravo. se bo ugodilo zahtevam meščanskega učiteljstva. Dotlej potr pljenie! Tako g. minister. Ka.j naj sedaj še ukrenemo. da pride meščansko učiteljs-tvo do oravičnih svojih zahtev? Vem; da bo vstala danes gospa Godčeva iz Limbuša in z nii lastno zgovornostjo poudarjala. da se zakonskim dvojicam godi krivica. Z isto in §e večjo nravico smejo trditi to meščanski učitelji. ker ne dobe plače za svoie delo. Oba dela sta v pravu. a kar se doseči ne da. ne morerno izsiliti. Zborovanje glavnega odfoora U.IU v Beogradu. Od 23. do 27. aprila letos se ie vrsila seia gilavnega odbora UJU v Beogradu. Na lansikem beograjskem kongresu sta hila izvoljena v ta adfoor izmed slovenskega dela učiteljstva Gangl in .iaz. Ker Csanel zaradi preobilo drugih poslov ni mogel sprejeti izvolitve. je stoo.il na njeeovo mesto tovariš Gnus. Glavni odfoor ie odobril spremen.bo. Palesr običainih točk so bile na dnevnem redu tri važne zadeve: 1. odstop predsednika Čede Todoroviča in voliev novega predsednika; 2. spremem_a pravil: 3. posvetovanje o načrtu novega šolskega zakona za vso državo. Člani glavnega odbora so hoteli naj-nrej vedeti vzroke. zakaj je odstopil pr edsednik. Člani ožjega odbora so izjavili, da ie dalo povod krizi samavolino nastopanje predsednika Todoroviča. iki ni skliceval sei in svojevoljno reševal važne zadeve. Odstopil je tudi glavni Magajnik. Ožji odbor je kooptiral Števo Djovdjeviča in Jovo Joviča. Prvi je prevzel blagajniškc oosle. drugi je bil izvoljen za predsednika. Glavni odfoor je odobril te ukrepe. Važna zadeva na seji glavnega odbora je bila nameravana sprememba pravil. Poročal je Jovo Jovanovič. Referent ie sestavil čisto nova pravila na ipopolnoma dmgačni ipodlagi. Naše UJU bi se po tem načrtu spremenilo v navadno društvo in bi se tako tudi imenovalo. K temu društvu bi lahko pristopali posamezni učitelji. Podlaga temu društvu bi ne bila več okrajna nčiteljska društva. Pokrajine M po načrtu teh pravil ne imele nikake organizacije in vsakdo bi neiposrednje občeval z osrednjim društvom. O načrtu teh pravil se ie vnela dolgotrajna debata. Jaz sem izjavil. da so za nas ta pravila nesprejemliiva in indisktitabel v tej koncepciji. Po dolgotrajni ia semintja ostri debati se je spreiel ta-le predlog: Načrt predložetiih pravil se raamnoži in poslje v pretres vsem okrainim učiteljskim drtištvotn, da izreko o njem svoje mnenje. Glavnemu odboru se naroča, da sestavi k sedanjim pravilom poslovni red. Tretja važna točka dnevnega reda je o.l razgavor o načrtu šolskega zakona za vso državo. Referentu v ,prosvetnem ministrstvm. našerrm tovarišu Stanojeviču, je naročil minister Pribičevič. da naj sestavi načrt šolskega zakona. iO tem svojem načrtu je poročal Stanoievič na seji glavnega odbora. Načrt je iako obsežen in dolgavezen in vsebuje določbe, ki bi pctisnile naše šolstvo za 50 let nazaj, ako bi postale zakon. Tudi je v niem mnogo stvari. ki spadajo v izvršilne oredpise, ne pa v zakon. Poročevalec je načrt sarno prehral: v kako razpravo se nismo SDiiščali. sicer bi bila seja traiala še več J.ni. Poleg tega je po^Jalo prosvetno mir.istrstvo 24 načelnih pitani tičočih se šolskega zakona. da bi se iziavil o njih glavni odbor. O enem samem teh vprasanj smo debatirali poldrugo uro. ne da bi bili prišli do kakega zaključka. Ker smo videli. da ne moremo preobladati vse snovi. smo sklenili, da nai-ros.rno ministra Pribičeviča. da skliče anketo, ki naj se ii poveri sestava načrta. Člane ankete določi glavni odibor iz vseh pokiajin naše kraljevine. V torek. dne 26. aprila ofo 4. popoldne je sprejel g. minisler vseh 25 članov glavnega odbora v avdienci. Izročile so se mu razne na seji sprejete resolucije. Gospod minister je rade volje odobril naš sklep glede sestave in sklicanja ankete za načrt zakona. Pri tem je poudarjal, da bode orvi zakon. ki pride po sprejetju v oarlamentu v razipravo. šolski zakon. Zato se morajo nasvetovani člani ankete takoi sestati in ostati toliko časa skupaj, da bo načrt gotov. Po avdienci smo se sešli se enkrat na sejo. imenovali člane ankete —¦ za Sloveniio g. Oangl — in rešili se nekatere nujne zadeve. Ob V26. zvečer je zaključil predsednik zanimivo seio. Stališče napratn Slomškovi zvezi. O Slomškovi zvezi govorim danes /adnji pot. Naše stališče napram njej je danes jasnejše. nego kedaj poprei. Jasno dejstvo je. da so vsi olani Slomškove zveze zvesti pristaši klerikalne stranke in zveza sama prives&k tc stranke. Klerikalna stranka pa je protidržavna. deluje zoper državno edinstvo in huiska nase ljudstvo zoper srbski del našeea naroda, ki je največ storil za naše osvobojenje. In ker so učitelji Slomškarii zvesti pristaši klerikalne slranke, so iprotidržavni element. ki se mn ne more izročati naše mladine. da bi jo vzgajali v protidržavn&m diuhu. Zato morajo Slomškarii ali iz sole. ali iz klerikalne stranke! To ie moje stališče napram Slom.kariji in po tem stališču se bom ravnal ipri svoiem delovanju. !zstop poverjenistva U.IU <z Osrednje zveze javnih nameščencev. Znano Vam je. dragi tovariši in cenjena tovarišica. da je bilo naše poverjeništvo član Osrednje zveze javnih nameščencev in vipokojenceiV. Ta organizacija ima svoje glasilo »Naš Glas«. Odkar so se zboljšale učiteljske plače, je prinašal ta list zbadljive člarike, iz katerih je govorila zavist in nevoščljivost. NaDadi so bili vedino ostrejši, grdil in smešil se je naš stan. Napadi niso prenehali. dasi smo prejsnjega predsednika in urednika lista večkrat svarili. Ker so se naipadi nadaljevali in je naš svarilen glas našel gluha ušesa, je naš ožji sosvet sklenil na zadnji seji. da izstopi iz »Osrednje zveze«. Med.em pa so se izvršile snremembe v predsedstvu te organizaciie. Novi odbor obžaluje napadc na učitelistvo v »Našem Glas-u« in prosi, da reasumiramo sklep 0 izstopu. Dotični dopis Vam preberem ob koncu seje. da sklepate 0 njem. Na delo! Tovariši. tovarišica! Za nas in naše šolstvo prihajajo silno važni. zgodoviiisko važni časi. V najkrajšem času se bo sklenal nov šolski zakon za vso državo, ki bo odločil usodo učiteljskega stanu in našega šolstva ne za eno. dve leti. morebiti za več desetletji. Vse učiteljstvo stoj pozorno na straži, da nam sovražniki šolstva ne zanesejo nazadniaških načel v razvoj šolstva in da se ne kratijo nravice našega stanu. Pa še drug apel imam na Vas. Od vzpfoje naše mladine je odvisna sreona bodočnost naše mile domovine. Vzgoiujmo našo mladino v državnem duhu, vcepljuimo ji v nežna srca vdanost do naše narodne kraljevske rodovine in lju!?ezen do svobodne naše kralievine. Pocrumno. z moško energijo stopajmo zunaj šole nasproti hujskačem proti naši edinstveni državi. Kjerkoli se poiavijo taki elementi, izročimo jih roki pravice. da v korenini zatremo ta pogubonosni izrodek v naši državi. S tem pozivom na vse zavedno slovensko 'učiteljstvo končam svoje poročilo.