Conto corrente con la posta.


''SifsassssiiSKoesasi

I^AKSKI
VESTNIK
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V T R ST U
Št. 2.
I/ Corici, dne 1. februarja 1926. - Gorizia, 1 febbraio 1926.
Izhaja mesečno. - Naročnina 10 lir letno. - Posamezna številka 0 po 1 liro. - Esce ogni mese.
Izdaja:
ZADRUŽNA ZVEZA V TRSTU
Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, via S. Giovanni 6./I. • na dvorišču.
DG7fg3CjQ^jg5C)gi^3C)0533C)S^3acx5tS>lSX5S329S6Sa961S529SlS3a9SlSS2SX35S2S)i
Vsebina 2.
ZADRUŽNIŠTVO:
Furlan Janko: Naloga naših zadrug .
F)r. Apnele/to Josip: Tolmačenje novih do* ločb k1 zadružnemu zakonu .	.	•	•
ŽIVINOREJA:
^r- G. /.: Rrva pomoč v hlevu (dalje) . Klavžar Milton:	Novi zakon o spuščevab
nicah za bike .	.	...	,	,	,
lug. Podgornik Anton:	Skrb za živino —
skrb za travnike .	•	.	■	.	,	,
r—n: O kunčereji .................
* * * Nekaj naukov za prasičjercjce .	.
MLEKARSTVO:
lug. Podgornik Anton: Ali naj molzemo dva» krat ali trikrat na dan? .....
ČEBELARSTVO:
t^r- Hobič Leopold:	Zakon o čebelarstvu
T. . (konec)............................’
I ^‘ovenska čebelarska zadruga:	Poziv vsem
| i čebelarjem.....................
* * Opozorila ,...>.>
številke 1926.
POLJEDELSTVO:
21
22
23
24
27
28 29
Ing. Lok Andrej: O umetnih gnojilih
-ip,-
t» * * *
* *
Kako se oskrbuje hlevski gnoj? Ročni sejalni stroj (s sliko) .
VRTNARSTVO:
Zgodnje kumare .... Presajanje vrtnih rastlin Nekoliko o semenu .	,	,	,
34
35
36
36
36
37
31
31
VINOGRADNIŠTVO:
Jšuj Just: Glavna načela o obrezovanju trt
SADJARSTVO:
V1 n: Grintavost sadja ....,, 1 rekelj Josip: Cepilna smola ....
33
33
RAZNO:
Gorkič France: Posredovalnina .	.	.	.
GOSPODARSKI KOLEDAR:
Februar
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
7.	Kako doženem pristnost mleka?
8.	Kakšnega pomena je klajno apno pri žb
vini?.....................
9.	Kako postane koza bolj mlečna?
10.	Kje dobim »Vinometer«?
11.	Kako naj ravnam, da ne postane svinjina
žarka? ,	.....
12.	Kcdaj naj trosim apneni dušik?
13.	Katero mešanico trav naj rabim za iz*
boljšanje travnikov?	.	.
14.	Kcdaj naj sejem jari ječmen?
TRŽNE CENE...................
GOSPODARSKI DROBIŽ .	.
Listnica uredništva in uprave
40
40
41
41
41
41
41
42
43
44
Poravnajte naročnino za Gospodarski vestnik !
j Zavarovalnici „LE NORD“ in „ ROV A L EXCHANGE“ j
sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli,
^ in vsem drugim nezgodam. •——
= Zastopstvo asa GORIŠKO In bivšo KRANJSKO Ima ^
HROVATIN K S 1 S T
: V GORICI, viale XXIV IVIacjglo št- 11 - prej ul. Treh kraljev. 3
Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.
POZOR!
DNE 15. FEBRUARJA
POZOR!
(Travnik) štev 5 Gorica poleg znane kavarne ,,flDRIATICO“ pri cerkvi Sv Ig.
Vsa semena za vrt in travnik odlične kakovosti, krmska pesa, grah, čebuljček, korenje i. t. d. Potrebščine za cepljene sadnih ====-== dreves, posnemalniki za mleko i. t. d. =========
Lastnik: J. UŠAJ
enotehnik agronom
Zertnairo A. Oertlilli - Trst
Najuežje zaioge v Julijski krajini: Steklene, porcelanaste in lončene posode, šip, zrcal, vsakovrstnega kristalnega stekla v vseh merah;
Zaloge in uradi: Via P. L. Palestrina št. 3 in 7 (bivša Via delle Acaue) telefon (št. 225.
Nadrobna trgovina: Piazza Imbriani (bivša Piazza S. Giovanni) tel. št. 26-29.
Prehodne zaloge: v prosti luki št. 4.
ROJAN . Tovarna zrcal (lastno poslopje) - TRST
KMEČKA BANKA
registrov.in 4i zadruga z omejeno zavezo
V UOH1CI. PIAZZA DE AM1C1S (prej Koren) Slev. 12.
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 50/0, večje in na daljšo odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji.
Ivan Kerže - IfSl
Piazza S. Giovanni
priporoča svojo trgovino vseh kuhinjskih potrebščin, vseh vrst lese-nine, porcelana, aluminija,emajla itd A
GOSPODARSKI VESTNIK
ooooooooooooooooocooooooi \xjooooooooooooooooooooo<xx50ooooqoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
g Št. 2,	V Gorici, dne *. februarja 1926.	Leto IV.
0OOOOOOO3OOOOOOO >0000000 3000 30000000 30000000 >0000000 30000000 3000000000000000 3000000000000000000000003000000000000000 300000000000«
g Izhaja enkrat na mesec. Stane letno gg Uredništvo In uprava v Gorici, Via S.
8 lO Ur. — Posamezna Številka 1 Uro. g|	Clovannl Štev. 6., I. nadstr.
s - —Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira =
00000000d0000000cxxxx)0c000000000000000cx:0000000000000000cx>0000000000000000000000 300000000000000000000000 -HXXXJOOC ooooocx)ooooooooo(
Furlan Janko:
Naloga naših zadrug.
Iskanje zaslombe za gospodarski obstoj ali napredek v udruženjih ni nov pojav. Take gospodarske zveze vidimo že pred stoletji. Saj tudi srednjeveški cehi so sloneli na gospodarstvu. Vedno in povsod srečamo taka druženja kot posledico gospodarskih razmer:	čim-
večjo sc kj|e ovire in tcžkoče za gospodarski obstoj, tembolj se jim je posameznik umikal in jih skušal premagati zadružno.
1 udi položaj našega kmeta-dclavca je kaj težak in tupatam naravnost obupen. Svojih proizvodov, ali ne more spe-cali, ali pa jih mora prodati preceno, nasprotno pa je cena potrebščin pretirano visoka. To kot tudi dejstvo, da je iimsko mnogo višje od prednikov, ga sili v gospodarske zveze v obliki zadrug. Ustanavlja si denarne, konsumne in obrtne ali proizvajalne (produktivne) za-druge. Poslednje so vsekakor najvažnejše, ker je njih namen spečanje proizvodov (pridelkov, izdelkov) po najugodnejših cenah. Take so v kmetskem gospodarstvu n. pr. mlekarske in vinarske zadruge. Da pa take zadruge lahko globlje sežejo v gospodarstvo, nam pojasni nastopni primer.
Nekje obstoja zadružna mlekarna. Že sama redna oddaja mlečnega pridelka je veljkega pomena. In trud, skrb, zamuda časa i. dr., ki nam zadruga prihrani! Koliko gospodarske vrednosti so redni mesečni dohodki, menda bi znali najbolje povedati člani. Zadruga pa mu ne nudi edino te ugodnosti.
Vsak kmetovalec in tudi zadruga stremi za gospodarskim napredkom. V
to pa se je treba poslužiti vseh izdatnih sredstev, to je takih sredstev, ki so dobičkonosne in se izplačajo.
V	izboljšanje naših izčrpanih zemljišč, posebno travnikov, kakor tudi višje in daleč od hiše ležečih zemljišč, kamor ne moremo in se ne izplača voziti hlevski gnoj, je treba umetnih (kemičnih) gnojil. Ravno tako je glede nabave semen, ki jih je treba vsakotoliko menjati, da nam pridelek ne pade, kar velja posebno za krompir in žito.
Živini je treba posebno ob slabi krmi kot je bila na splošno lansko leto, dodatne krme, bogate na redilnih snoveh kot so razne tropine. Taka krma je posebno potrebna mladi in pitalni živini in posebno kravam dobrim mlekaricam.
In orodje? Saj vedno bolj spoznavamo vrednost modernega orodja, v katerim boljše, lažje in hitreje delamo. Ker se raba kmetskega orodja, zlasti plugov, ravna po krajevnih razmerah (zemlja, lega i. dr.), treba je poskusov. Zato bi bilo pametno in priporočljivo, da bi zadruge razpolagale s takim orodjem za poskuš-njo, da bi se ga posestniki posluževali proti primerni odškodnini. Koliko bi to , pripomoglo k umnemu kmetovanju!
Vse našteto: gnojila, semena, krmo, orodje kakor tudi druge potrebščine lahko preskrbe zadruge. Tako pridejo člani do dobrega in cenega blaga.
V	odborih zadrug naj se osredotoča kolikor več mogoče gospodarskega življenja. Na ta način bodo poleg gospodarske nudili svojim članom tudi moralno zaslombo in vzbujali v ostalih kmetovalcih smisel za zadružno življenje.
22_____ GOSPODARSKI VESTNIK.
Zadružnišivo,
Dr. Josip Agneletio:
TOLMAČENJE NOVIH DOLOČB K ZADRUŽNEMU ZAKONU.
Komaj je stopil v veljavo novi odlok-zakon od 7. avgusta 1925, že se je različno tolmačil, in to celo od sodnij, ki so bile poklicane, da ga izvajajo.
Bile so sodnije, ki so šle celo tako daleč, da so zahtevale, da se morajo tudi vse stare zadruge v novih pokrajinah prilagoditi in ravnati od sedaj naprej po določbah novega zakona, četudi izhaja popolnoma jasno iz člena 1. in 2., da veljajo novi predpisi le za nove in ne za stare zadruge. Takim očitnim krivim tolmačenjem je lahko priti v okom z navadnim utokom, in ni treba se ž njimi baviti na tem mestu.
Važno pa je različno tolmačenje člena 1. omenjenega odloka zakona glede ustanovljanja novih zadrug.
Eni trdijo, da se naj upoštevajo pri ustanovljanju vseh novih zadrug v novih pokrajinah določbe starega zadružnega zakona iz leta 1873. v zvezi z novimi določbami, uvedenimi z novim odlokom zakonom. To tolmačenje je zastopano tudi v mojih člankih v zadnjih dveh številkah »Gospodarskega vestnika« in tako tolmačijo novi odlok ludi goriška in puljska zborna sodnija.
Za tako tolmačenje govori brez-dvomno besedilo čl. 1. omenjenega odlo--ka-zakona. Ta odlok nosi predvsem napis: »raztegnitev zakonov o zadrugah na nove pokrajine«, in nadaljuje v čl. I/ »v rovih pokrajinah .... je dovoljeno usta-novtjanje zadrug (societa cooperativel, pod pogojem, da se pri tem uvažujejo določbe, ki jih vsebujejo zakoni, ki so v teh pokrajinah v veljavi in ki se na zadruge nanašajo, kakor tudi one določbe, ki jih vsebujejo čl. 220, 223, 224, 225, 226, 227 in 229 trg. zak. kraljevine«. V italijanskem besedilu se rabi pojem »socveta . cooperative« brez vsakega pridevka, in po terminologiji, ki je v starih pokrajinah običajna, pomeni to: zadruge v splošnem, tedaj zadruge po zadružnem za-
konu iz leta 1873. kakor tudi zadruge v smislu trg. zakona kraljevine.
Ako bi se bilo hotelo reči, da velja novi odlok le za »societa cooperaitve < osnovane v smislu ital. trg. zak., moralo bi se bilo izrecno pristaviti se kak pridevek, n. pr.: »di cui il Codice di commer-cio del Regno« (v smislu trg. zak. kralje-vinel, kajti le tako bi se bila mogla označiti omejitev pojma, ako uvažujemo, da se terminologija starih pokrajin rabi tudi za tukajšnje zadruge, ki so se popreje imenovale »consorzi«, pojem »societa cooperative«.
Drugi zopet tolmačijo čl. 1. tako, da se naj ravnajo po novem odloku zakonu le one zadruge, ki se osnujejo v novih pokrajinah na podlagi trgov. zak. kraljevine, nikakor pa ne tudi zadruge, ki se na novo osnujejo na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873., češ, da je razumeti pod »societa cooperative« le zadruge, kokor se snujejo v starih pokrajinah, ter da bi bilo v odloku izrecno izraženo, ako bi se bilo predvidjalo ustanavljanje zadrug na podlagi kombiniranih avstrijskih in italijanskih zakonskih določb.
S tretjim tolmačenjem je pa prišla tržaška trgovsko-pomorska sodnija, ki je zastopala stališče, da se v novih pokrajinah lahko snujejo nove zadruge na podlagi kombiniranih določb starega zadružnega zakona iz 1873. 1. in določb novega odloka od 7. avgusta 1925, poleg tega da pa je še vedno dovoljeno snovali v teh krajih nove zadruge na nodlagi starega zadružnega zakona iz. leta 1873. brez ozira na določbe novega odloka.
Da se zadeva čimpreje razčisti, v korist zadružništva sploh, posebno pa z ozirom na visoke stroške, ki so spojeni z ustanovljonjem zadrug v smislu novega odloka zakona, kjer mora biti ustanovna listina pred notarjem napravljena, obrnila se je Zadružno zveza v Trstu na mini-sterstvo za narodno gospodarstvo v Rimu in prosila za razjasnilo.
Ministerslvo je odgovorilo dne 21. januarja 1926 pod št. 6303/XX bis. Odgovor se v prevodu glasi:
»Zadružni Zvezi v Trstu.
Predmet: Raztegnitev zadružnih zakonov na nove pokrajine.
Kr. odlok-zakon od 7. avgusta 1925 št. 1778, s katerim se raztegujejo zadružni zakoni, veljavni v kraljevini, na nove pokrajine, gre za tem, da napravi posebne ugodnosti, vsebovane v naših zakonih, pristopne zadružnim organizacijam, ustanovljenim na podlagi avstrijskih zakonov.
In ker ni v teh zakonih predvidjena za zadruge (societa eooperative) ona oblika, katera je predpogoj, da se lahko uporabijo določbe čl. 3. omenjenega odloka, se je dovolilo gospodarskim zadrugam, osnovanim v priključenih pokrajinah, da si dajo ono obliko, ki jo zahteva čl. 219 kakor tudi naslednji členi it. trg. zakona, zato da lahko zahtevajo, za sebe one ugodnosti, ki jih v kraljevini zadruge uživajo.
Z ozirom na to se ima rešiti praša-nje, stavljeno od Vašega blagorodja, tako, da gospodarske zadruge (novih pokrajin) predvidjene v zadružnem zakonu
z dne 9/4/1873, lahko delujejo na enak način kakor zadruge osnovane v kraljevini, ako se prilagodijo določbam členov 220 do 227 in 249 Irg. zak. kraljevine; ako se pa te zadruge (novih pokrajin) ne nameravajo posluževati posebnih ugodnosti, vsebovanih v zakonih, označenih v omenjenem čl. 3, se lahko ravnajo pri ustanovljanju in svojem delovanju tudi samo po avstrijskem (zadružnem) zakonu«.
Glasom tega dopisa, ki ga lahko smatramo za avtentično tolmačenje od-loka-zakona z dne 7. avgusta 1925, ni tedaj potrebno, da se vse nove zadruge ravnajo po določbah tega novega odloka, ampak se ravnajo lahko tudi v naprej po starem zadružnem zakonu tolikor e’ ;;de ustanavljanja, kolikor glede poslovanja. Zadruge pa ki bi hotele biti deležne ugodnosti označenih v zakonskih določbah, ki jih našteva čl. 3 imenovanega odloka, se morajo ravnati po novem odloku. Od teh ugodnosti, ki prihajajo v poštev edinole za produktivne in delovne zadruge, ki se potegujejo za zakupe javnih del in dobav, je bilo govora v zadnji številki »Gospodarskega vestnika«.
Živinoreja-
Dr. G. 1.:
PRVA POMOČ V HLEVU.
(Dalje.)
Zadnjič smo opisali, kako naj živinorejec postopa pri zdravljenju ran pri živini. Danes bomo nadaljevali z nasveti za prvo pomoč v sili. Napisati hočemo nekaj besed, kako naj ravnamo pri krvo-tokih, da preprečimo ali omejimo izgubo krvi.
Krvavenje ran je lahko neznatno, lahko pa tudi tako hudo, da spravi v nevarnost življenje živali. Da žival pogine za krvotokom, treba, da izgubi blizo % krožeče krvi. Naše domače živali imajo v primeri s svojo težo na podlagi opazovanja profesorja Bassi-ja naslednje poprečne količine krvi: konj 1/15, vol
1/13, prašič 1/22, ovca 1/12 in kuretina 1/10 teže trupla.
Če hočemo ustaviti lahko krvavenje, splakajmo rane s prav mrzlo vodo. Pa tudi nekoliko osoljena voda, v katero smo položili nekoliko na drobno stolčenega leda, nam more dobro služiti v ta namen. Drobno stolčen led ali tudi sneg v platneni vrečici, položeni na krvaveče mesto, učinkuje dobrodejno in pomirja krvavenje.
Pomaga tudi, če položimo na krvaveče mesto suho gobo, bombaževino ali moko. Enako bo ugajalo, ako splaknemo ranjeni del z vodo in kisom, ali z vodo in limonovim sokom.
Najnavadnejši raztopini, po katerih se poprašuje v lekarnah, kadar se hoče ustaviti krvavenje, sta:
a)	galunova raztopina;
b)	koncentrirani železni klorid.
Pri prav močnem krvavenju je rano zatakniti s predivom, bombaževino ali s prav čistimi platnenimi capami; dobro je celo, če so ti predmeti razkuženi. Z njimi naj se močno pritiska na rano. Tudi kadar prihaja kri iz kake telesne votline (n. pr. iz nosnic) ravnajmo tako. V tem slučaju je tako zdravljenje navadno najpri-pravnejše.
Kdor meni, da ravno popisano sredstvo ne zadošča, naj namoči tvarino, ki hoče ž njo stiskati rano, s tekočino, s kakoršno se ustavlja krvavenje. Tako napoji lahko predivo, bombaževino ali platnene cape z galunovo vodo ali z raztopino železnega klorida, ki jih dobi lahko takoj v vsaki lekarni.
Kadar je na kakem členu močno krvaveča rana, treba, da se lotita dve osebi zdravljenja, ena zatika rano in jo stiska, da neha krvaveti, druga obveže člen s trakom ali s drugo vezjo dva, tri prste nad rano prav tesno; če ta obveza ne pomaga, naredi drugo pod rano. Ena ali druga teh obvez bo veljala, ker se poprej ne more vedeti, kje je kaka žila ranjena. Kdor v nujnem slučaju ne odlaša, ampak se takoj loti zdravljenja, ne more hitro spoznati, iz katere krvne posode prihaja kri; zadošča mu, da vidi, kak uspeh ima pomoč, ki jo je naklonil živali. Zato svetujemo, naj se v takem slučaju živinorejec nič ne obotavlja, am-oak naj napravi obe obvezi, da ne zgubi zastonj dragega časa.
Naj spregovorimo ob tej priliki še o krvavenju maternice.
Pri živalih se prav redko dogaja, da bi močno krvavele iz maternice. Če pa se to godi, je navadno posledica zvrženja ali storitve. Kdor nima izkušenj v tem, ne pozna lahko materničnega krvotoka; toda kadar se kri prikaže na zunanjosti maternice, treba zabraniti, da žival ne izkrvavi. Da se preprečijo hude posledice takih krvotokov, se je treba takoj zateči k živinozdravniku, ki bo znal pomagati, da se žival iztrebi posteljice in tistih gruč strjene krvi, ki so se nabrale v maternični votlini.
Prvo pomoč mora dati oni, ki mu je izročena skrb za žival s tem, da poliva žival po hrbtu ob križu prav obilno z mrzlo vodo. Še bolje je vbrizgavanje ledene vode s pomočjo gumijeve cevi v spolovila do notranjih delov maternice, ali pa vtikavanje debele gobe, namočeno v mrzli, s kisom pomešani vodi v spolo-vilne ali maternične votline.
Na te načine treba žival tako dolgo zdraviti, dokler ni videti uspeha, ali dokler ne pride živinozdravnik, ki predpiše, kako naj se dalje zdravi.
Klavžar Milton:
NOVI ZAKON O SPUŠČEVALNICAH ZA BIKE.
O tem zakonu je izdala furlanska živinorejska komisija sledeča pojasnila.
Pravilnik novega zakona z dne 21. junija 1925, št. 1162 je že potrdila furlanska pokrajinska uprava, v kratkem ga •potrdi tudi vlada. Ker stopijo torej v najkrajšem času v veljavo nova določila, se mi zdi potrebno, da z njimi pravočasno seznanim naše živinorejce.
Stari zakon se omejuje le na to, da morajo biti le za javno spuščanje namenjeni biki potrjeni in da se kaznujejo prestopki z nizkimi globami, ne vsebuje pa določil o krajevni porazdelitvi pasem, o skočnini in o številu krav in junic, ki naj se odkažejo vsakemu plemenjaku. Novi zakon pa vsebuje vsa ta in druga določila, ki so odločilna za zboljšanje govedoreje. Ta zakon bo brezdvomno blagodejnem vplival na razvoj in napredek naše živinoreje, dasi se zdi na prvi pogled prestrog.
Naj sledijo tozadevni novi predpisi.
1.	Vsi v pokrajini nahajajoči se biki, naj so last kogarkoli, bodo morali biti potrjeni, ako se bodo rabili za javno ali zasebno spuščanje.
To pomeni, da bodo morali prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo ne le lastniki bikov, namenjenih za javno spuščanje, ampak tudi zasebniki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za ple-menitev lastnih krav in junic. Živinorejci, ki imajo nad deset mesecev stare bike,
'bodo morali torej vložiti pri furlanski živinorejski komisiji prošnjo (na papirju kolekovanem z dvema lirama) za pregled bika.
2.	Krajevna porazdelitev pasem.
V	furlanski pokrajini so določene za posamezna živinorejska okrožja sledeče pasme:
a)	rdeče-cikasta furlanska (simodol-ska) pasma za srednjo, vzhodno in nizko Furlanijo ter za bivši vipavski sodni okraj;
b)	siva pasma za skrajni zapadni del Furlanije;
c)	rjava švicarska pasma za Karnijo, za srednje ozemlje Goriškega (srednja soška dolina, Brda, Kras in vipavska dolina);
d)	belanska pasma za sodne okraje Gemona, Tarcento, Čedad, Trbiž, Bovec, Tolmin in Idrija.
Ni torej dovoljeno, da se uporabljajo v teh krajih za javno in zasebno spuščanje biki, ki ne spadajo k zgoraj omenjenim pasmam.
V	onih krajih, kjer se dve pasmi stikata, uredi dotične govedorejske razmere pokrajinska živinorejska komisija od slučaja do slučaja.
Vse to pa ne izključuje možnosti uporabe drugih govejih pasem v poskusne namene, ako smatra to za umestno pokrajinska živinorejska komisija. Seveda gre v teh slučajih le za izjeme, ki se morajo poprej v splošnem interesu še le natančno proučiti v vseh podrobnostih.
V	izkoriščanju živinoreje še osredotoča kmetijsko gospodarstvo naše pokrajine. Izbera pasem je plod mnogoletnih skušenj, zato ne sme biti dovoljena uporaba drugih pasem, ne da bi se poznal natančno smoter, ki se hoče doseči.
Živinorejci furlanske pokrajine redijo vsaj 320.000 glav goveje živine, ki je vredna približno 650 miljonov lir in ki da-ja nad 300 miljonov lir letnega kosmatega dohodka; v tem pa ni vštet prispevek, ki ga daja goveja živina posredno našemu kmetijstvu. Iz tega more vsakdo raz-videti, kako kočljivo in težavno je to vprašanje in kake posledice bi mogel imeli za posamezne in tudi za splošnost
pogrešek v izberi pasem. Tak pogrešek bi mogel zmanjšati vrednost goveje živine, njenega pridelka in nje sposobnosti za kmetijska dela.
3.	Nepotrjeni biki.
Zakon predpisuje, da se morajo rezati (skopiti) vsi biki, ki niso bili potrjeni in ki jih niso izločili bikorejci v roku, ki ga je določila pregledovalna komisija.
S tem se hoče zanesljivo zabraniti uporaba nesposobnih bikov za spuščanje. Bikorejcem se bo dovolil od slučaja do slučaja rok, da se jim olajša vnov-čenje nepotrjenega bika. Ako ne bodo biki iztočeni v predpisanem roku, bo u-krenila pokrajinska živinorejska komisija potrebne korake (ovadba kr. orožnikom), da se nedostatek takoj odpravi.
Ker je skočnina precej visoka, imajo živinorejci vso pravico do zaščite proti zlorabam od strani bikorejcev; pokrajinska živinorejska komisija je dolžna take zlorabe zabraniti.
4.	Skočnina in število potrebnih bikov.
Za sedaj je določena skočnina 40 lir za krave in junice rdeče cikaste furlanske (simodolske) pasme in 25 lir za krave in junice vseh drugih pasem. Ta skočnina se bo pa znižala ali zvišala, kadar bo to potrebno.
Tako določena skočnina je veljavna za 4 mesece v krajih s celoletno spušče-valno dobo in za 2 meseca v hribih, kjer traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev.
Vsakemu biku se mora odkazati 150 krav v krajih, v katerih se pripuščajo krave celo leto, in 80, v katerih traja spuščevalna doba le nekoliko mesecev. Štetje goveje živine se bo vršilo v posameznih občinah vsako drugo leto.
Ne bo dopuščena ustanovitev novih spuščevalnih postaj v krajih, v katerih je zadostno število potrjenih bikov.
Ti ukrepi predstavljajo radikalno obnovitev pravilnika in ključ govedorejskega vprašanja v furlanski pokrajini. Biko-rejci in živinorejci se morajo prepričati, da je le od njih medsebojnega sodelovanja odvisno izboljšanje govedoreje in večji dohodek naših hlevov.
Povišana skočnina in razmerje med biki in kravami stremita za tem, da se doseže večji odstotek z dobrimi biki oplojenih krav (najmanj do 90%) in da se zagotovi bikorejcem primerna korist, ne da bi bili prisiljeni k preobilnemu izkoriščanju svojih plemenjakov. Ker nikdo ne mara delati v zgubo in ker se zdi živinorejcem skočnina previsoka, si pomagajo bikorejici sedaj s pretiranim spuščanjem, kar je neprecenljive škode za nov naraščaj. Preiskave so dognale, da se vsled pomanjkanja bikov oplodi mesto 90% le 60% k bikom prignanih krav in junic.
Od 125.000 plemenskih krav in junic v naši pokrajini, dobivamo sedaj samo 75.000 mesto 110.000 telet, torej 35.000 telet manj, kar odgovarja vrednosti 35 mi-Ijonov lir, ako računamo za vsako zgubljeno tele in s tem spojeni manjši pridelek na mleku s 1000 lirami.
Radi te ugotovitve, ki pomeni veliko škodo ne le za posameznike, ampak tudi za celo pokrajino, je bilo treba, da se spravi v sklad interes produkcije z interesom bikorejca s tem, da se odkaže plemenskim bikom delo, ki je primerno njih naravni vztrajnosti in s tem, da se odmeri živinorejcem zadostna skočnina za primerno in trajno vzdrževanje postaj za spuščanje.
Dočim mora bik, h kateremu se prižene 250 krav, plemeniti vsako povprečno po trikrat, kar pomeni približno 750 skokov na leto, to je povprečno dnevno dva in v času večjega dela tudi 3 do 6 skokov, bo imel bik, ki mu je odkazanih le 150 krav, povprečno le en skok na dan, ker se oplodi že pri prvem skoku 60% krav in se druge povrnejo kvečjemu dva ali trikrat.
7. znižanjem skokov se prepreči do normalnih mej razširjenje kužnih bolezni, ker bodo imeli biki pri nižjem številu skokov manj prilike za okuženje in za prenašanje kužnih bolezni.
To je bistveni namen tega ukrepa, ki ima razen zgoraj navedenih prednosti tudi to, da se s tem omogoči daljša uporaba boljših bikov in ppspčši odbiranje pasem.
Izvedba te odredbe je vsekakor spojena s precejšnjimi težkočami. Pred vsem je treba priskrbeti bike, ki sedaj manjkajo. Vendar se ne opusti ničesar, da se odstranijo tudi ta in druge ovire, ki bi se utegnile pozneje pojaviti.
5.	Prisilne zadruge.
Za slučaj, da bi ne poskrbeli v občinah ali v skupinah občin bikorejci sami za potrebno število bikov, bo zaukazal prefekt ustanovitev obvezne zadruge za nakup in oskrbovanje vseh potrebnih bikov.
Ta odredba svetuje našim živinorejcem, da se požurijo z ustanovitvijo spu-ščevalnih postaj, ker pomenja nastop oblasti v takih slučajih veliko večji strošek, ne da bi bil s tem zagotovljen dober uspeh in to v občutno škodo vseh govedorejcev dotične občine.
Prisilna sredstva so vedno zoprna, tudi če so potrebna. Zakaj pa je treba prisilne akcije, da se izvrši to, kar je živinorejcem v njih lastno korist?
6.	Globe.
Bikorejci so dolžni ne le imeti potrjene bike, ampak tudi pridno zapisovati skoke v predpisani zapisnik o spuščanju, zahtevati predpisano skočnino, ki jo določa pravilnik, paziti za dobro razkuženje bikov in zavrniti vse bolne ali sumljive krave in vse pod 20 mesecev stare junice.
Prestopki teh predpisov se ovadijo sodniku in se kaznujejo z globami od 500 do 2000 lir, torej z desetkrat višjimi zneski, kakor so se plačevali do sedaj.
Novost posebne važnosti se tiče oplojenja junic. Ta odredba je neobhod-no potrebna, da se okrepijo naše goveje pasme in da se njih živa teža in njih dohodek kolikor mogoče zvišata.
Ni človeško in tudi ne gospodarsko, siliti k ustvarjanju novih bitij živinčeta, ki niso še razvita. Prezgodnja oploditev je enaka hudi bolezni; žival občuti njene posledice celo svoje življenje. Vsled te bolezni zastane žival v svojem razvoju in ošibi v svojih poglavitnih funkcijah.
Taka žival bo vedno šibka in bo dajala le malo dohodka. Ti pogreški morajo izginiti v pokrajini, kakoršna je naša.
7.	Kako se bodo vršila pregledovanja.
Pregledovanja za potrjevanje bikov so redna, izredna in posebna. Redna pregledovanja se vršijo enkrat na leto. Za pasme, ki se gojijo v hribih, kjer je navada, da se ženejo biki na planine, se bo moglo vršiti naknadno redno pregledovanje pred odgonom na planine.
Izredna pregledovanja so perijo-dična. Napovedati se morejo vsake štiri mesece po splošnem pregledovanju v krajih, v katerih je živina celo leto v hlevih. V goratih krajih pa, kjer ženejo kmetovalci svojo živino na planine, se vršijo taka izredna pregledovanja le enkrat na leto in sicer 2—3 mesece po rednem pregledovanju.
Posebna pregledovanja ali pregledovanja na domu se bodo dovoljevala le izjemoma: v hribih za kraje, ki so težko dostopni in v ravani za odrastle bike, ki so nemirni ali nevarni.
Redna pregledovanja so brezplačna; za izredna pregledovanja je predpisana pristojbina 30 lir, za posebna pa 50 lir za glavo.
V bistvu se nadomeščajo izredna pregledovanja z onimi, ki so se do sedaj vršila na domu bikorejcev in ki se odslej praviloma odpravijo. Za to bodo morali oni, ki nameravajo prignati svoje bike pred prepledovalno komisijo po splošnem pregledovanju, čakati do prihodnjega perijodičnega pregledovanja.
Ing. Podgornik Anion:
SKRB ZA ŽIVINO - SKRB ZA TRAVNIKE!
. Travniki (senožeti) so glavni temelj živinoreje. Ker nam kaže skoraj povsod pri nas se v bodoče bolj pečati z živinorejo, zlasti z govedorejo, nego z drugimi kmetijskimi panogami, bi morali tudi bolj ceniti in upoštevati travnike. Morali bi jih bolje obdelovati in gnojiti. Sorazmerno pa je pri nas le malo takšnih travnikov, o katerih lahko rečemo, da so dobro obdelani in primerno zagnojeni. Največ jih je še, ki so popolnoma prepuščeni samim sebi. Vse delo, ki se jim posveti, je v rednem pomladanskem trebljenju, poravna-
vanju krtin itd. Pa še to se vedno ne zgodi. Mnoge travnike obiščeta redno vsako leto le kosec in grabljač ali grabič, drugače pa se zanje nikdo ne zmeni. Ni potem nikaka čuda, če travniki od leta do leta bolj pešajo in veliko premalo dona-šajo. Nedostaja jim hranin, ki so potrebne za raščo dobrih krmskih rastlin — trav in detelj. Mesto teh le dobijo polagoma premoč takšne rastline, ki se zadovolijo tudi z manj rodovitno zemljo. Med vsemi pa prednjači in se najbolj razpase mah, ki ga je prepolno po naših travnikih. Mah pa največ škoduje dobrim travniškim rastlinam. Zato je treba, da napovemo mahu najodločnejši boj. Proč z njim z vseh travnikov! To dosežemo najprej z. brananjem in gnojenjem. Za brananje travnikov rabimo travniško brano. Pa kaj, ko so travniške brane pri nas tako redko orodje. Dobro bi bilo, da bi si vsaka zadruga nabavila eno ali več travniških bran, ki naj bi jih posojala svojim članom proti primerni dnevni odškodnini. Kjer ni zadrug, naj bi jih nabavila občina, vas ali pa več posestnikov skupaj. Kjer je ni mogoče rabiti, tam naj jo nadomeščajo pa močne železne grablje, katere si lahko vsakdo nabavi. Travnike je treba branati navskriž (podolgič in počrez). Raztrgani mah je pograbiti in odstraniti s travnikov. Z odstranitvijo mahu odpremo ; ivrtiška tla zraku, gorkoti in svetlobi. Tla se prezračijo, spomladi se hitreje razgrejejo in postanejo delavnejša, vsled česar začne rašča rastlin prej kakor na nepobrananih travnikih. Tudi deževnica m snežnica lažje prodirata v tla. To je še "'osebno važno za travnike s težko zemljo, in bolj strmo lego, kjer kaj rada odteka voda zlasti po daljši suši brez vsake koristi.
Vse brananje pa bi ne imelo pravega uspeha in bi le malo koristilo, ako bi mu ne sledilo takoj tudi gnojenje, ki ima namen popolnoma zatreti mah in pospešiti zopetni razvoj in boljšo raščo krmskih rastlin. S čim pa naj gnojimo travnike? Hlevski gnoj navadno ne zadostuje niti za gnojenje njiv in vinogradov, vsled česar pride za nnojenie travnikov le malokod v boštev. Preostaja nam za gnojenje trav-
nikov le gnojnica in nmelna gnojila, tu-patam morda kaj mešanca ali komposta. Ta je izvrstno travniško gnojilo, toda pripravlja se ga veliko premalo. Pa naj gnojimo s katerimikoli gnojili, vedno moramo paziti osobito na to, da doprinesemo z gnojenjem v travniška tla v zadostni množini vse primanjkujoče hranine. So to dušik, kalij, fosforova kislina in največkrat tudi apno. Zato ne zadostuje, če polivamo po travnikih samo gnojnico. Tudi je gnojenje nepopolno, ako trosimo po travnikih samo Thomasovo žlindro ali samo superfosfat. Eno kakor drugo je enostransko gnojenje, ki ne doseže nikdar svojega popolnega uspeha. V gnojnic,! je dušik in kalij, ni pa skoraj nič fo-sforove kisline. Da bo gnojenje travnika z gnojnico popolno, je treba, da gnojimo tudi s superfosfatom, ki mora pri nas na-domestovati letos Thomasovo ž,;"drc, ker te ni oziroma je razmeroma s ceno superfosfata predraga. Za 1 hektar (2 da ali 3 merne njive) travnika je potrebno okrog 300 hi gnojnice in 300 do 400 kg superfosfata. Pri gnojenju s samo umetnimi gnojili je povprečno vzeti na 1 hektar: 150 do 200 kg žveplenokislega amoniaka, 200 kg kalijeve soli in 300 do 400 kg superfosfata. Vsa ta tri umetna gnojila lahko zmešamo in jih trosimo hkratu. Ker manjka našim travnikom navadno tudi apno, je neobhodno potrebno, da jim gnojimo tudi s tem gnojilom. Apno in njegovo delovanje v zemlji je namreč mnogo večjega pomena, kakor si morda mislimo. Apno je v hrano rastlinam, povzroča pa v zemlji tudi ugodna in koristna razkrajanja, napravlja zemljo bolj delovno in gorko. Nemalokrat je pomanjkanje apna v zemlji vzrok, da tudi druga gnojila ne pridejo do svojega pravega učinka in uspeha. Za 1 hektar je vzeti 10 do 20 g živega apna,*) kar zadostuje za 4 do 5 let. Najboljši čas za gnojenje z ap-
*) Za gnojenje se rabi navadno živo apno. Priporoča se uporabiti v to svrho ono apno iz ap* nenic, ki je zdrobljeno v prah in je radi tega tudi ceneje od onega v kosih. Ker je pa trošenje živega apna koži osobito pa očem škodljivo, zato naj sc apneni prah pred uporabo zvozi na travnik in spravi v manjše kupe. Te je pokriti z zemljo, da se živi apneni prah z zemeljsko vlago ugasi. Par dni pozncjb je ugašene kupčke apna razstrositi in na to dobro zabraniti.
nom je jesen in zima. Z apnom pognojeni travnik je takoj pobranati. Druga prej navedena gnojila pa lahko trosimo po travnikih jeseni, po zimi in tudi še spomladi, toda v slednjem slučaju na vsak način prej, ko začnejo poganjati travniške rastline.
Da bo izboljševanje govedoreje uspešno, se moramo vsekakor potruditi, da ustvarimo goveji živini tudi ugodnejše življenjske pogoje. Torej je brez drugega potrebno, da obenem z govedorejo izboljšujemo tudi poljedelstvo, posebno travništvo in pašništvo. Zato obdelujte in gnojite vsi živinorejci pridno in pravilno svoje travnike, senožeti in pašnike. Du~ šičnata, kalijeva, fosforokisla in apnena gnojila lahko največ pripomorejo k temu.
niih uporabo za gnojenje zvišamo množino krme pa tudi kakovost hrrr.skih '.uaniinin snovi. Te omogočijo boljšo prehrano, ki je med glavnimi predpogoji za dosego boljših in bolj dobičhonosnih živali.
Da se gnojenje travnikov izplača, to so dokazali mnogi tozadevni poskusi v predvojnih letih kakor tudi lanski poskusi z umetnimi gnojili, ki so se izvršili po raznih krajih na pobudo in s pomočjo kmetijskih uradov.
— r—n:
O KUNČEREJ1.
Po deželi imamo nebroj ljudi, ki se pečajo z kunčerejo, seveda samo za domačo potrebo. Navadno gojijo zajčke v govejem hlevu, kjer se preživljajo s hrano, ki odpade govedu. Gojitelj se nadalje ne zmeni za razplod domačega zajca, nego je zadovoljen, da ima le dovolj živali za zakol. Na misel mu niti ne pride, da bi ločil možke in ženske živali posebej. Tam pusti vse skupaj, da se še ne dovolj razvite živali parijo v sorodstvu. Daš ta hiba je, da zajčar zgubi veselje do domačih zajcev. Kajti, ako mi pustimo, da se kunci parijo v sorodstvu, nam tekom več kolen močno oslabijo, podvrženi so raznim boleznim in nam nazadujejo (degenerirajo). Radi tega je bolje, da aojimo domačega zajca v dovolj velikih kletkah, kjer imamo nad njimi pregled. Ločenim zajkam pristavimo samca, ko so
dovolj razvite in dorastle (zajka s 7, samec z 8 mesecom). Od časa do časa osvežimo kri s tem, da si priskrbimo samca, ki ni z našimi v sorodstvu.
Tako bodemo imeli gotovo večje veselje z domačimi zajci, ker nam tako ne cikajo kot v hlevu, sami med seboj se plodeč. Seveda so tudi drugi činitelji, da nam živali dobro uspevajo in teh je tudi lepo število. Toda o tem drugič.
NEKAJ NAUKOV ZA PRASIČJE-REJCE.
1.	— Oskrbuj m krmi plemenske živali kar najbolje, mladiče za pitanje kar najceneje, pitance pa izdatno in ' dobro.
2.	— Uporabljaj za pleme le zdrave, pravilno zrašeene živali že ustaljenih lastnosti, ki pa naj me bodo nikdar premlade.
3.	— Izpuščaj vse prašiče, razen pi= tancev, vsak dan po par ur na prosto, ker je to zdravju zelo koristno. To nam dokazujejo trdno zdravje prasiičev, ki hodijo na pašo.
4.	— Skrbi, da bo svinjak suh, zra* čen, brez prepiha, dovolj topel pozimi, primerno hladen poleti1.
5.	— Ne vznemirjaj. živali, zlasti onih. ki jih pitaš.
6.	— Pomni, da je snažnost glavni pogoj dobrega svinjaka.
7.	— Prašiče, ki jih rabiš za pleme, hrani dobro, a ne opitaj jih.
8.	— Krmi prašiče vedno« z zdravo in tečno hrano.
9.	— Pokladaj močna krmila (kakor na primer oljnate pogače ali tropine)
kolikor mogoče suha; krompir, repo, peso in korenje pa le kuhano.
Rl. — Skrbi za zadostno množino zdrave, dobre pitne vod«-.
11.	— Pokladaj hrano vedno ob istem času, mlajše prašiče pa krmi večkrat po malem.
12.	— Daj prašičem priliko, da rijejo po zemlji, ker je to njih uspevanju neobhodno potrebno.
13.	— Visoko nosečo svinjo spravi v ločen prostor, ki naj bo postlan s kratko slamo.
14.	— Pri skotitvi pazi skrbno na svinjo in mladiče, pomagaj pa le, ako je potrebno.
15.	— Ako imajo mladiči preostre zobe, poščipaj jim jih takoj prvi dan po rojstvu.
16.	— Od tretjega tedna naprej spuščaj svinjo s pujski vred na prosto, ako je vreme ugodno. Od četrtega tedina dalje krmi jih, razen z mlekom, tudi z drugo pripravno krmo.
17.	— Mladiči naj ostanejo pri. materi sedem tednov; ako so odmenjerii za pleme, pa deset tednov.
18.	— Le enako krepke živali drži skupaj, slabotne in šibke loči od njih.
19.	—- Živali, ki jih pitaš, tehtaj vsak mesec.
20.	— Najizdatnejše pitanje je sko* raj vedno tudi najcenejše.
21.	— Na novo kupljenega prašiča ne deni pred tremi tedni med druge, ker šele po preteku tega roka sc pokaže, ako je res zdrav.
Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše mečno krmilo!
Mlekarstvo.
Ing. Podgornik Anton:
ALI NA] MOLZEMO DVAKRAT ALI TRIKRAT NA DAN?
To vprašanje si živinorejci večkrat stavijo. Na splošno velja danes načelo, da se z večkratnim molzenjem namolze
več in obenem bolj iolsto mleko. Neglede na to pa lahko opazujemo, da se v Švici, na Danskem in Holandskem, kjer je živinoreja najbolj razvita, kjer je mlečnost krav najvišja in je mlekarstvo v primeri z drugimi deželami najbolj napredovalo, na sploh molze le dvakrat na dan. To pa
iz praktičnosti in enostavnosti, danes tudi vsled dragih delavnih moči. Z le dvakratnim krmljenjem in dvakratnim molzenjem na dan se vsa dela in opravila v hlevu boljše in lažje porazdelijo, prihrani se no času, krave pa imajo bolj mir in dovolj časa za prebavo použite krme. Tudi po haših krajih, posebno na Tolminskem, kjer je mlekarstvo najbolj razvito, se navadno molze le dvakrat na dan. Drugod pa, posebno tam, kjer ni mlekaren, se večinoma molze trikrat na dan. Razširjeno je na splošno mnenje, da se s trikratnim molzenjem na dan doseže 6 do 1% Več mleka in približno toliko odstotkov več tolšče nego z dvakratnim molzenjem. Je pa tudi temu nasprotno mnenje, da se s trikratnim molzenjem le težko doseže
višja količina mleka, kakor pa pri dvakratnem molzenju na dan. Pri prehodu od trikratnega k dvakratnemu molzenju se tolšča v mleku sicer nekoliko zniža, toda pozneje se zopet zviša na svojo prejšnjo višino. Glavno je pač pri molzenju, da se redno, dobro in čisto molze, mlečne krave pa prav oskrbujejo in krmijo. Držimo se pri dvakratnem molzenju točno tega, da preteče od enega molzenja do drugega vedno enaki čas — 12 ur. Molzimo torej vsakih 12 ur, potem bo tudi množina mleka ob vsaki molži enaka, le tolšče bo v večernem mleku nekaj več nego v jutranjem. Zelo mlečne mladovne krave pa je priporočljivo molzti prve tri mesece po otelitvi po trikrat na dan.
V'
Čebelarstvo.
Dr. Bobič Leopold:
ZAKON O ČEBELARSTVU.
(Konec.)
Okuženo čebelarsko orodje se bode moralo razkužiti po pravilih, ki jih določi vsaka zadruga. Uničenje okuženih panjev in okuženega satja se izvrši po predpisih, ki jih določi pravilnik, k zakonu. V slučaju uničenja ne dobi lastnik nikake odškodnine. Zadruge pa morejo poskrbeti z zavarovalnimi ustanovami za delno odškodnino. (Člen 10.)
Je prepovedana razpoložitev medu in okuženih predmetov na takem mestu, kjer jih lahko dosežejo druge čebele. Okužen med in okužen vosek se ne bode smel spraviti na trg, če ni bil prej razkužen na način, kakor ga predpiše zadruga s posebnim pravilnikom. (Člen 11..)
PREFEKTOVI UKREPI. _ Prefekt lahko odredi v slučaju ugotovitve ali domneve obstoja čebelnih nalezljivih bolezni, da se čebele, satovje, med in čebelarsko orodje in druge čebelarske stvari, ne smejo premakniti s svojega mesta, da se ne bi kužne bolezni razširile. Ravno tako ima prefekt pravico prepovedati uvoz čebel ali čebelarskih predmetov iz dežel, ki so samo sumljive, da je v njih čehelna kužna bolezen, ako v takih • deželah ne obstojajo zadruge za zatiranje nalezljivih bolezni.
Če zahtevajo zadruge ali prizadeti čebelarji ali če tako odredi ministrstvo za državno gospodarstvo, lahko prepove prefekt uvoz ali širjenje drugih čebelnih pasem ali čebel, ki se razlikujejo od italijske rumenke (apis ligustica).
Ministrstvo za državno gospodarstvo more v svrho, da se prepreči prenos nalezljivih čebel-
nih bolezni v kraljevino, na zahtevo zadrug ali posameznih čebelarjev ali iz lastne pobude, prepovedati uvoz čebel ali čebelarskega orodja in čebelarskih predmetov iz tujine. (Člen 12.)
PREPOVED UNIČEVANJA (2VEPI.ANJA) ČEBEL. — V deželah, v katerih pokaže sta^ tistična ugotovitev, da je več panjev s premičnim nego panjev z nepremičnim satjem, more prefekt prepovedati uničevanje čebel, ki se vrši v svrho lažjega odjemanja medu in voska. (Člen 13.) _____
RAZDALJA ČEBELNJAKOV IN POSTAVITEV POTUJOČIH PANJEV. — Na predlog zadruge in po zaslišanju mnenja deželnega kmetijskega sveta ali, kjer tega ne bi bilo, deželnega odbora, more prefekt določiti z dekretom razdalje med čebelnjaki, ki imajo najmanj 50 panjev s premičnim satjem. Take razdalje se lahko določijo za posamezne okoliše (zone) v deželi in prefekt more ustanoviti gotove izjeme za gotove okoliše.
Istotako se more določiti krog, v katerega ne more, z ozirom na že obstoječe panje, čebelar, ki prevaža v pašo, prepeljati svojih panjev. (Čl. 14.)
RAZPEČEVANJE UMETNEGA MEDU. — Umeten med se ne sme iz tujine uvažati, če ni pospremljen z iziavo, Iz česa obstoja in se ne sme prodajati, če nima označenia, da je umeten med.
V svrho, da se more ustanoviti pristnost uvoženega medu in medu, ki se prodaja imajo pravico carinski uradniki in drugi Opravnikl, k! imajo nadzorstvo nad hranili, pravico odvzeti vzorce medu in ga preiskati. (Člen 15.)
PRESTOPKI IN KAZNI. Zapade globi od L 100 do L 200: 1) kdor odstrani od zadružnega strokovnjaka postavljeno označenie, da je čebel-niak okužen ali kdor proti njegovi prepovedi pre;
nese ali proda ali na drug način odda okužene panje, orodje, med ali vosek (člen 'J): 2) kdor raz-ooloži okužen med, satovje ali čeb. orodje na takem mestu, ki je dosegljivo drugim čebelam ali kdor bi prodajal okužen med ali vosek brez poprejšnjega razkuženja; 3) kdor bi kljub prefektovi prepovedi prepeljal čebele, med, satje ali čeb. orodje s prepovedanega mesta ali bi uvozil čebele in druge predmete iz krajev, iz katerih je tak uvoz prepovedan ali ki bi kljub prepovedi uvažal ali širil od italijske rumeuke različno čebelo ali kdor bi uvažal čebele iz tujine; 4) kdor bi uničeval čebele v svrho lažjega odjemanja medu; 5) kdor se ne bi držal od prefekta določenih razdali za postavitev čebelnjakov ali čebel pri prepclje-vanju v pašo; 6) kdor ne bi označil umetnega medu ali kdor bi zabrauil postavljenim organom od-jemauje vzorcev medu za analiziranje istega. Pri nrestopklh pod 3) in 6) se razen kazni zapleni blago, ki bi se kljub prepovedi uvozilo ali ki bi se prodajalo; 7) kdor ne bi naznanil, če ie ugotovil, da so njegovi panji okuženi; 8) kdor bi zabranll zadružnemu strokovnjaku dostop v čebelnjake in v prostore, kjer ima shranjene čebelarske pred; mete ali kdor bi se krčil dati mu pojasnila, ki bi jih v izvrševanju svoje službe zahteval ali kdor bi mu dal netočne ali lažniive navedbe ali kdor bi kljub prepovedi odstranil okužene predmete ali kdor bi se upirak izvršiti dana mu naročila. -Razven globe je dolžan povrniti morebitno škodo, ki bi nastala vsled njegove nemarnosti ali po njegovi krivdi. (Člen 16).
URADNO ŠTETJE PANJEV. Za namene tega odloka-zakona morejo prefekti odrediti štetje panjev v deželi na podlagi navodil, ki jih izda ministrstvo za državno gospodarstvo; kdor ima nanje v posesti, iz kateregakoli naslova, je dolžan oanjc prijaviti. (Člen 18).
IZDANJE PRAVILNIKA. — Za uporabo določil tega zakona se izda poseben pravilnik.
POZIV VSEM ČEBELARJEM.
V uradnem listu (Gazzctta Uffičiale) z dne 3. XII. 1925 štev. 281 je hil objavljen odlok=zakon z dne 23. X. 1925 št. 2079 o ukrepih za zaščito čebelarstva. Vsebina tega zakona se objavi v 1. in 2. številki »Gospodarskega vestnika«, a pričakuje se objava uradnega pravilnika o tem zakonu
Glede ustanovitve v zakonu predvidjenega »krajinskega konsorcija« je načelstvo- »Slov. čebelarske zadruge« že v stikih z vod. tvom »Furlan* skega čebelarskega društva«. V teh dneh se raz. pošlje uradna okrožnica na vsa županstva s pozi. vom, dn se prijavijo vsi čebelarji z navedbo’ šte. vila panjev, bodisi s premakljivim bodisi z ne. premakljivim satjem (umetni panji in kranjiei). Vsak čebelar naj navedle le število plemenjakov oziroma število vzimljenih panjev.
Zakon vsebuje v členu 14 jako važno dolo. Čilo, namreč da določi prefekt z dekretom rax-daljo med čebelnjaki, ki imajo najmanj 50 panjev s premakljivim satjem. Take razdalje sc lahko
določijo za posamezne okoliše v deželi, a prefekt more ustanoviti gotove izjeme za gotove okoliše. Istotako sc more določiti gotov krog ali obseg, v katerem ne sme, z ozirom nai že obstoječe štc. vilo panjev, čebelar, ki potuje s čebelami v pašo, prepeljati svojih panjev. V tem pogledu je nujno potrebno, da se čimprej predočijo vladi potrebe, ki jih imajo čebelarji v slovenskem delu dežele zlasti z ozirom na potovalno čebelarstvo. Da se bode mogla sestaviti zadevna spomenica in da bode mogoče v tem oziru tudi osebno uspešno po. sredovati na pristojnem mestu. Se obračamo na vse čebelarje z nujno prošnjo, da nam takoj in brez odlašanja sporočijo svoje mnenje, kar sc tiče razdalje med čebelnjaki pri stalnem čebelar, stvu in pri potovalnem čebelarstvu, v slučaju glavnih (močnih) paš in v slučaju životarske (pičle) paše, za pašo v dolini in v hribovitih legah.
- Važno je zlasti, da sporočijo čebelarji, ki po. tujejo s čebelami v pašo, vse vrste neprilik, ki so jih doživeli ter da stavijo tudi točne in jasne predloge za odpravo takih neprilik. Istotako pa naj sporočijo svoje tozadevno mnenje tudi mali čebelarji, ki ne potujejo v pašo in ki mislijo, d/a trpijo kako škodo vsled potovalnega čebelarstva; 'kajti le na ta način, da se< namreč zasliši oboje, 'stransko mnenje, bo mogoče najti pravo ureditev 'potovalnega čebelarstva.
Da sc na zadovoljiv način uredi potovalno čebelarstvo, je potrebno, da se napravi »pašni ka* taste'r«. V tem pogledu jo potrebno, da naznanijo čebelarji »Slov. čebelarski zadrugi«, kakšne iz. datne paše so v njih občinah in kako močne so, to je, za1 koliko močnih umetnih panjev bi bile v normalnih letinah dovoljne.
Čebelarji, zavedajte se, da gre za ureditev Vaših koristi, in da je sedaj1 prilika, da vsak če. belar pove prostodušno svoje mnenje, da ne bod(e potem izgovorov in mrmranja. — Za »Slovensko čebelarsko zadrugo« v Gorici: Tajnik: Dr. Leop. Bobič.
OPOZORILA.
Čebele se kupijo. — Kdor ima čebele na prodaj, naj naznani čebelarski zadrugi število panjev, ki jih misli prodati, in ceno.
Pisemske znamke za odgovor, naj vsakdo priloži, ki sc obrača na zadrugo s posebnimi vpra. šanji, drugači ne dobi odgovora.
Sladkorja ne bo! Kakor smo že v zadnji številki sporočili, sladkorja ne bo. Večini pred. naročnikov smo d|enar že vrnili. Oni, ki nam niso še sporočili, kam naj denar pošljemo, naj storijo to čimprej, da bomo končno uredili tudi to za. devo, ki nam je povzročila mnogo sitnosti in tudi predbacivanj. Ccš, zadruga je kriva da slad. korja ni.
Satnic je še nekaj iz lanskega leta v zalogi. Kdor jih želi, naj se oglasi. Zadruga sprejema vosek v predelavo, a satnice se bodo pričele iz. delovati še le koncem marca. Vosek sc sprejema do 30. marca.
Kozarci za med) so še vedno na razpolago.
Vinogradništvo.
Ušaj Just:
GLAVNA NAČELA ZA OBREZOVANJE TRT.
Obrezovanje trt je zelo važno delo v vinogradu. To delo moramo izvršiti s posebno pažnjo in razumevanjem. Slab rezač napravi veliko in več let trajajočo škodo. Zato naj obrezujejo vinograde le previdni delavci in dobri vinogradniki. Dober rezač pregleda najprej trto, ki jo ima obrezati, jo presodi in šele potem, ko si je na jasnem, kako jo bo obrezal, jo začne obrezovati. Pri obrezovanju bo moral upoštevati sledeča načela:
Trte lahko obrezujemo v času zimskega počitka in sicer od jeseni, potem ko je odpadlo listje, do zgodnje spomladi, dokler trta ne začne poganjati. Glede na čas izvršitve ločimo režnje v jesensko, zimsko in spomladansko režnjo. Kdaj je bolje obrezovati trte, ali jeseni, ali pozimi, ali spomladi, je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v tem pogledu križajo. Vsekakor je pa iz praktičnih ozirov najboljši čas jesen in zima. ko imamo manj drugih del. Spomladi obrezane trte se močno solzijo, ali ta sok se ne zgubi, ker pade nazaj v zemljo. Da bi pa trte vsled solzenja oslabele, ni mogel dozdaj še nikdo dognati. Prezgodaj jeseni, ko trte še niso zgubile vsega listja, ne smemo obrezovati in prekasno spomladi tudi ne, ker prezgodnja in pre-kasna režnja trto slabi.
Ali naj trto na dolgo ali na kratko obrežemo, oziroma bolje rečeno, ali naj ji pustimo veliko, ali le malo število očes, nam pove trta sama. V to svrho jo presodimo v njeni moči in z ozirom na njeno večjo, ali manjšo moč rasti, ji puščamo več, ali manj lesu. Nadalje se moramo ozirati tudi na vrsto dotične trte, ker nekatere vrste rodijo na zgornjih, a nekatere pa na spodnjih očeti. Take trte, ki rodijo na zgornjih očeh, moramo obrezovati na dolgo, take pa ki rodijo na spodnjih očeh, pa na kratko. Ce je trta, ki rodi na spodnjili očeh močna, ji pustimo več
kratkih napenjalcev, ali pa jo obrežemo na tri očesne »palce«. Trto, ki jo bi bilo trebd na ta način obrezovati, je žlahtnina. Dolgo režnjo pa zahteva renski rizling, grganja, refošk itd. Načeloma obrezujemo mlade trte bolj na kratko in stare, katere hočemo radi opešanja iztrebiti, pa obrežemo kolikor mogoče na dolgo, da njih moč pred iztrebljenjem popolnoma izkoristimo. Pri obrezovanju trt se moramo ozirati tudi na moč zemljišča. Trte v vinogradu, ki smo jih leto prej, ah v istem letu pognojili, obrežemo bolj na dolgo, računajoč da bodo pridobile na moči. Toliko v pogledu daljše, ali krajše režnje!
Drugo važno načelo pri obrezovanju trt, je to, da mora rodni les stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa, so le malo, ali nič rodovitni. Zato moramo pri obrezovanju trt vedno paziti, da bodemo imeli v prihodnjem letu možnost, puščati na~ penjalca, ali drugi rodni les vedno na dvoletnem lesu. V to svrho puščamo ta~ kozvane »palce«. Če bi teh palcev ne puščah, bi bili drugo leto prisiljeni puščati napenjalca na prejšnjem napenjalen, kar ni pravilno, ker trta pri takem obrezovanju zadobi previsoko deblo. Nekdaj so v plantah obrezovali tako; pogostoma se je dobila trta, ki je imela več metrov dolg star les. Pri pravilnem obrezovanju, in če se vsako leto puščajo potrebni »palci«, je obrezovanje močno olajšano. Obrezovalec pregleda trto, nastavi škarje v vznožju palca, na katerem stoji na-penjalec in z enim rezom odstrani napenjalca s »palcem« in enoletnimi rozgami vred. Nato skrajša bodoči napenjalec, odreže vse nepotrebne rozge in pusti »palec« za drugo leto. S tem je trta obrezana. Seveda se mora prepričati, še predno začne obrezovati trto, če je prej-šnjeletni »palec« pognal dovoljno močne rozge, ki bi bile sposobne za napenjalec. Pri tej priliki pa omenim, da debelost rozge ni merodajna za njeno rodovitnost. Pač pa je znana stvar, da so srednjede-
bele rozge bolj rodovitne od debelih; vsekakor pa mora biti les zdrav in popolnoma dozorel.
Napenjalec mora stati na najvišjem 'elu trte in palec mora biti vedno pred njim. Prenizko palec tudi ne sme stati, ker nizko stoječ palec ostane rad gluh.
Pri tehnični izvršitvi obrezovanja moramo paziti nadalje tudi na to, da izvršimo rez vedno kake 2 do 3 cm nad očesom. Če puščamo daljše koščke nad očesom, se ti koščki lesu posušijo in njih stržen nudi skrivališča-razni škod-
ljivi golazni, zlasti pa bubam grozdnega zavijača. One rozge pa, ki jih želimo odstraniti, odrežemo tik v pazduhi. Če tega ne storimo, bomo imeli poleti mnogo dela z mandanjem obilo poganjkov, ki bodo pognali iz spečih očes v vznožju odrezanih rozg. S tako nemarno režnjo zadobi tudi trta grd in negladek star les.
Konečno omenjam, da mora imeti vsak obrezovalec trt, razven dobro na-brušenih Škarij, tudi žagico s seboj. S to žagico požaga slab les, če je to pri kateri trti potrebno.
Sadjarstvo.
— r—n:
GR1NTAVOST SADJA.
Dandanes skoro ni rastline, ki bi ne bila podvržena kakšni mikroskopični bolezni. Tako je tudi naše sadno drevje Podvrženo mnogim nalezljivim boleznim in to tem bolj, čim žlahtnejša je dotična sorta. Da pridemo v okom, moramo z vso energijo nastopati proti tem, s prostim očesom nevidnim sovražnikom. Bolezen grintavost sadja (ah škrlub, krasta-vee) povzroča glivica, ki se imenuje Eu-sicladium dendritieum na jablani in Eu-sicladium pyrinum na hruški.
Omenjena glivica se širi s trosi, ki so prezimili v zimskih plodiščih na mladicah, odpadlem listju in sadju, ki so bila prejšnje leto okužena. Jako hudo nastopa grintavost v nizkih vlažnih legah in deževnih letih; takrat naredi drevesničarju mnogo škode. Proti tej bolezni so nekatere jaboljčne in hruškove sorte močno občutljive.
Ko pade tros bodisi na mladico, list ali še na nerazvit sad, vzkah in požene podgobje v notranjost staničja, ako je našel dovolj vlage. Na vrhu lista se pojavijo rjavkaste lise, ki se nato razpočijo in spremenijo v kraste, te se večajo in rodijo spet letno trosje. List zgubi svojo prožnost, postane nekako usnjatast in zgrbančen, ki ne more več izvrševati njemu odkazano delo — asimilacijo; sad pa se neenakomerno razvija in zgubi zu-
nanjo lepoto kakor tudi dobroto in ob prodaji polovico, če ne vsega, na svoji vrednosti. Ako nastopa posebno hudo, se posušijo celo mladice in listje ter še nerazvito sadje odpade.
Ker glivica, oziroma njeni trosi prezimijo v mešičkih, moramo proti njim nastopiti že pozimi, da jih v kali ugonobimo. Ako bi mi pozneje nastopali, ko se bolezen že razpase, bi ji prišli le težko do živega. Zato moramo uporabljati sredstvo, to je modro galico, da preprečimo razširjanje grintavosti.
Predno se listni popki razpihnejo, začnemo s škropljenjem in sicer prvič s 4%, drugič takoj po cvetju z 1% in tretjič kakih 14 dni po drugem škropljenju z Ij/ž—2% apneno-bakreno zmesjo (zmes modre galice in apna). Za škropljenje dreves uporabljamo škropilnico z močnim pritiskom in dobrim razpršilom, da se tekočina razprši v fine kapljice (kakor za trte). Trosi, ki so že sfrčali iz mešičkov, vzkale v kapljice omenjene tekočine in poginejo. Tudi z odstranjevanjem in sežiganjem močno poškodovanih mladic in nagrabljenega listja uničimo mnogo zimskih prezimovališč grintovca.
Štrekelj Josip:
CEPILNA SMOLA.
Ta maža, katero neobhodno potrebujemo pri pomladanskem cepljenju, je ^Nojna: gorkotekoča in mrzlotekoča.
V prav gorko smolo ne prilivaj špirita, ker sproti izhlapi.
Dodatkov svinjske masti ali olja ogibaj se, ker so vse masti drevesom strup.
Mrzlotekočo smolo hrani v dobro zaprti posodi, (v škatli z vloženim po-krovcem), da ne izhlapi špirit in da se smola vsled tega ne strdi.
Ako je smola pregosto tekoča, ker je špirit izpuhtel, raztopi smolo ponovno v posodi vrele vode in dodaj prilično količino špirita.
Za mazanje cepičev je najboljša priprava čopič, ki si ga narediš iz izčesanih konjskih ali govejih žim.
Poljedelstvo.
Ing. Čok Andrej:
O UMETNIH GNOJILIH.
Razvoj in napredek gospodarstva človeške družbe je privedel do tega, da ima človek v obljudenejših, kulturnejših delih sveta vedno večje zahteve, dočim se na drugi strani prvotno bogatstvo zemlje vedno manjša pri starem načinu pridobivanja. Prvotno bogatstvo ali z drugo besedo vrednost zemlje pa postane večja le tedaj, ko bode človek z enakim trudom kakor do sedaj izvlekel iz enakega obsega zemlje več dobrot, nego jih je mogel dosedaj dobivati od nje. To je pa mogoče le z izpopolnjevanjem tehnike ter z umnejšim gospodarstvom. Da bode pa uspeh najlepši, morata se ta dva činitelja izpopolnjevati z roko v roki.
Neizpodbitno je, da povečajo umetna gnojila, katera nam nudi današnja tehnika, rodovitnost zemlje. Tehnika je torej napravila svojo dolžnost za zvečanje vrednosti zemlje. Na gospodarstvu je sedaj, na poljedelcih zavisno, da pravilno rabijo ta proizvod. Ponekod so poljedelci dosegli s tem proizvodom velikanske uspehe. Zal, so pa naši poljedelci precej zaostali v tem pogledu; mislim le radi nepravilne uporabe. Za pravilno rabo neke stvari je pa potrebno, da se ta stvar naj-preje, čim bolj mogoče pozna. Oglejmo si vsled tega svojstva umetnih gnojil. —
Po obsegu hranilne snovi, neobhodno potrebne za razvoj rastline, razlikujemo v glavnem 4 skupine umetnih gnojil in sicer:
I.	Dušikasla gnojila z največjim odstotkom dušika. Dušik služi rastlini v prvi vrsti kot bodritelj rasti.
II.	Fosforna gnojila z najvažnejšim odstotkom fosforjeve kisline, katera zelo podpira tvorbo cvetja in sadu.
III.	Kalijeva gnojila s kalijem, ki je zelo važen za močnejše osvojevanje drugih hranilnih snovi.
IV.	Apnena gnojila z najvažnejšim odstotkom opna, ki podpira zelo odporno silo rastlini.
Sestava in svojstvo posameznih navedenih skupin sta zelo zložena posebno s kemičn. stališča. Sicer se ne bodemo pečali tu s kemičnimi podrobnostim!. O-menili bomo v tem oziru na pristojnem mestu le pri rabi važna kemična svojstva. Vsekakor pa je pripomniti, da se vsaka skupina deli v vrste in te večkrat v podvrste, katere imajo posebno odstotno sestavo ali posebno obliko hranilnih snovi.
Ni torej čuda, če je bil že marsikateri poljedelec opeharjen in hudo presenečen s slabim uspehom pri uporabi in nakupu umetnih gnojil. Marsikateri poljedelec misli, da je napravil svojo dolžnost že s tem, da je pač kupil umetni gnoj ter ga
Pripravnejša je mrzlotekoča, katera se naredi tako;
Raztopi en kg smrekove ali borove smole. Najboljše, da postaviš posodo s smolo v večji lonec z vrelo vodo. (Ako kuhaš samo smolo na ognju, je nevarno, da se vname, ali vsaj prežge.) Ko je smola raztopljena, položi posodo na stran in, ko se začne hladiti, dodaj 8 g v vodi gosto raztopljene arabske gumi, 10 g tudi v malo vode raztopljene navadne pralne sode in 15 do 20 dkg vinskega špirita.
Med prilivanjem teh dodatkov pridno mešaj.
trosil. To še daleč ne zadostuje za uspeh. Poljedelec mora vedeti tudi, če hoče biti dober gospodar, kakšno gnojilo je kupil, na kakšno zemljo, h kateri rastlini in kdai ga bode trosil. Umljivo je, da se posamezen gospodar, ne more seznaniti z vsemi tozadevno potrebnimi podrobno-stimi, kakor je to mogoče strokovnjaku. Srednji in manjši poljedelec pa tudi ne more doseči najboljših uspehov, kakor je to mogoče večjim posestnikom, kateri razpolagajo z strokovno silo. Da bode pa tudi manjši poljedelec dosegel vsaj dobrih uspehov z umetnimi gnojili, seznaniti se mora vsaj z važnejšimi njihovimi svojstvi. Tako bo vedel tudi on, kmet nestrokovnjak, za kakšno gnojilo gre, ko sliši ali čita o raznih gnojilih.
1.	Skupina dušikastih gnojil.
Najvažnejša vrsta, katera spada k skupini dušikastih gnojil so:
1. solitri ali nitrati; 2. amonijev sulfat; 5. apneni dušik ali kalcijev cijanamid.
Vse te tri navedene vrste so mineralnega ali rudninskega izvora.- Imamo pa razen tega še vsakovrstna dušikasta u~ metna gnojila animalnega ah živalskega izvora, izmed katerih so najbolj razširjena na trgu:
4. izsušena kri; 5. zmleta rogovina; 6. gnano; 7. razne oljnate tropine (kovajci) in še mnogo podobnega.
Popisati pa hočemo tukaj posebnosti le najvažnejših vrst, katere imajo pri nas več pomena.
Izmed raznih solitrov pridejo pri nas v poštev le:
a)	čilski soliter ali natrijev nitrat s 15 . do 16% dušika (15-16% N) m
b)	švedski ali apnen soliter (nitrat) s 13 do 15% dušika (13-15% N.) Pa tudi že švedski ali apnen nitrat pride zelo poredkoma pri nas na trg, ker ga porabijo navadno že v deželi sami, kjer ga izdelujejo s pomočjo zelo močnega električnega toka.
Čilski soliter je tvarina v malih kristalih zelo podobna navadni kuhinjski soli. Je zelo hitro raztopljena. Vlago prejema tudi zelo hitro na se; hraniti jo moramo vsled tega vedno na suhem. Okusa je skoro bi rekli trpkega podobno kakor
kuhinjska soda. »Čilski« soliter imenujejo to gnojilo radi tega, ker ga kopljejo v državi Čile v Južni Ameriki.
Zelo važno je pripomniti posebno glede cen čilskega solitra to, da je v poslednjem času — desetletju — ogromno podražil in sicer vsled svojega svojstva kot najboljše in najhitreje učinkujoče du-šikasto gnojilo ter drugič radi tega, ker so ležišča te soli že precej izčrpana in ker blago že primanjkuje na trgu.
Izredno hitremu učinkovanju svojega dušika, — učinek ta se pokaže pri rastlini že tekom 2 do 3 tednov po trošenju —, se ima zahvaliti to dušikasto gnojilo le kemični obliki svojega dušika. Dušik ima namreč v tem gnojilu obliko solitra ali nitrata. Ta oblika je pa od večine rastlin najlažje osvojevana, izmed vseh treh oblik dušika, kateri pride pri umetnih gnojilih v poštev to je: a) nitratov dušik; b) dušik v obliki amomjaka in c) organski dušik. Dočim se mora spremeniti oblika amonijakalnega ter organskega dušika v zemlji najprej v nitratovo obliko, da ga rastline lahko sprejmejo, je dušik v solitru ali nitratu že v tej obliki, ko ga trosimo. Ima torej nitrat to prednost, da ga z. uspehom trosimo še tedaj, ko opazimo na njivi, da ima obdelovana rastlina slabo raščo, dočim moramo trositi ostala dušikasta gnojila še pred setvijo.
-ip.-
KAKO SE OSKRBUJE HLEVSKI GNOJ?
Slabo! Še vedno so redki takšni kmetovalci, ki pravilno .oskrbujejo svoj hlevski gnoj. Na gnojnik, ki največkrat ne odgovarja današnjim zahtevam, sc gnoj zmeče in pusti v polnem neredu, mesto da bi se poravnal in dobro stlačil. Dobro stlačen gnoj mora biti tudi primerno moker ali vlažen, da se pravilno razkraja. Ako postane preveč suh, ga je Ireba namočiti. Ne sme pa plavati v vodi ali gnojnici, ker prevelika množina vode zopet zabranjuje razkrajanje.
Vsak kmetovalec naj gleda, da bo pravilno oskrboval svoj gnoj. Da bo to lažje vršil, naj čimprej uredi tudi svoj gnojnik. Četudi ne vsebuje hlevski gnoj
vseh hranilnih snovi, ki so potrebne za raščo in razvoj rastlin, ostane vendar vedno glavno in najvažnejše gnojilo na kmetiji.
ROČNI SEJALNI STROJ.
Pričujoča slika nam kaže ročni sejalni stroj, ki ga lahko uporablja za sejanje vsakovrstnega semena vsaka tudi nepraktična oseba. Njegova uporaba je posebno povsod tam na mestu, kjer ni mogoče uporabljati večjih sejalnih strojev. Pred navadnim ročnim sejanjem ima sejanje s tem strojem zlasti to prednost, da izvrši posetev semena bolj enakomerno in pa tudi bolj hitro, kar je pri na-našnjem pomanjkanju in draginji delovnih moči velike važnosti za vsakega kmetovalca. Stroj je enostaven in solidno napravljen. Kogar ta ročni sejalni stroj zanima in si ga misli nabaviti, si ga lahko ogleda pri kmetijskem društvu v Gorici.
C' .'J'
Vrtnarstvo
ZGODNJE KUMARE.
Če želiš imeti prav zgodnje kumare, postopai na sledeči način:
Meseca marca deni nekoliko kravjega blata v cvetlični lonček. Blatu pri* mešaj nekoliko zemlje. Drug enak lonček. ki pa je na vse strani za prst manjši. porini na to v prvega, tako da se ti napravi sredi med obema lončkoma lonček iz blata. Ta lonček posuši nekoliko na solncu, ter napolni ga potem z drobno vrtno zemljo. V vsak lonček vtakni nato 2 do 3 semenska zrna. Vse skupaj postavi pa v zimske gredice ali v cvetličnjak. Če pa teh nintaš postavi vse skupaj v zaboj, ki ga pokrij s steklom in deni na solnce. Tako ti seme kmalu požene. Ko so rastlinice dovolj zrastle in se ni bati več slane, zasadi jih z loncem vred v vrt, na prosto.
Ce hočeš, da bodo kumare kmalu cvetele, prikrajšaj rastlinicam glavno vejo takrat, ko poženejo tri do štiri liste. Kumare se potem tudi bolj razko-šatjiio.
PRESAJANJE VRTNIH RASTLIN.
V umnem vrtnarstvu je presajanje rastlin redno opravilo. Ne bo torej odveč, ako izpregovorimo par stavkov o tem opravilu.
Kadar presajaš vrtne rastline, moraš paziti prav posebno na to, da jim koreninic ne pokvariš preveč. Zemlja, v katero presajaš, ne sme biti presuha, drugače ti presajenke uvenejo in poginejo. Okoli presajenih rastlin ne sme- , mo puščati nikakih votlin. Ako so korenine predolge, da jih ni mogoče spraviti lepo v luknjico, skrajšaj jih le toliko, kolikor ie neobhodno potrebno. Dobro je, da namočiš korenine rastlin | tik pred presajanjem v blatu, ki si ga napravil iz nekoliko kravjeka, zemlje in vode. Za zasajanje so najboljši vpognje-ni klini, ki jih lepo zabodeš 10 do 15 cm v zemljo, na mestu nekoliko zavrtiš in | si na ta način napraviš primerno luknjo, v katero vtakneš rastlino. Ko je ta
notri, zabodi klin kakih 15 cm od luknje poševno proti spodnjim koreninicam rastline in takoj nato pritisni tudi od zgoraj proti luknji, katera se vsled tega lepo zasuje. Drugo, poševno, luknjo moraš potem s klinom zagrebsti.
Priporočljivo je, da po vsakem sajenju presajenke dobro zaliješ.
Omenimo naj še, kako daleč vsake sebi naj se rastlinice sadijo, da bo delo Pravilno napravljeno:	zelje, karfijol,
vrzote po 60 cm, kolerabe 30 cm, šellln 45 cm, rdeča pesa (jerebuca) 40 cm, čebu* la 20 cm, Česnik 10 cm, glavnata solata
30 cm, fižol, ki plete, 60 do 80 cm, nizek fižol 45 cm, paradižniki 60 cm do 1 m, kumare 1 do 1.50 m.
NEKOLIKO O SEMENU.
Vsak izkušen in razumen vnnar mora pri nakupovanju semena strogo paziti na to, da so ta zajamčeno dobra. K c spozna, katere vrste so najrodovit* nejše, nabavljal si jih bo vedno pri istem trgovcu in, če treba, preskrbi se
Vrsta semena	Koliko časa je seme kaljivo:	Koliko lehla liter semena (v gramih)	Štev. semena, ki odpade na vsak gram	Čas setve
Pesa (jedilna)		6 let	250	50	marec-april
Kardi !		5 do 6 „	630	25	marec-april
Korenje ........	4 do 5 ,	240	500 do 700	od marca do aprila
Zelje (vrzotno, kapuzno) .	5 „	700	300	februar, april, september
Koleraba		5 ,	700	300	februar, marec, april
Kumare . . •		10 „	500	35	april
Redič		8 do 10 „	340	500 do 600	od marca do avgusta
nebula			2 do 3 leta	500	200 do 250	od februarja do septembra
Fižol pritlikov		3 „	700	1500 do 600 1 od 100 gr.	od maja do julija
Fižol obtičnik		3 „	650 do 850	|150do300 l od 100 gr.	od aprila do julija
Bob		6 let	600 do 750	1 40 do 110 1 od 100 gr.	februar, mar ec
Endivija		4 leta	390 do 350	600	od junija do avgusta
Navadna solata ....	5 let	400 do 450	500 do 700	vse leto, po različnih vrstah
Paprika		4 leta	450	150	februar na gredicah
Malancani		6 let	500	250	y>	ut	»
Paradižniki		4 leta	300	250 do 400	n	w	»
Grah	• .	3 »	700 do 800	1200 do 250 l od 100 gr.	februar, marec in november
Dinja		5 let	360	35	marec 1	april na gredicah/ na prostem
Luk (por) 		3 leta	550	400	marec, april
Redkev . . 		5 let	700	120	junij
Repa		5 „	670	450	maj, junij, julij
Zelena (šelin)		8 „	480	2000 do 2500	februar na gredicah april, maj na prostem
špinača 		5 „	375	80 do 120	februar, julij do septembra
Motovilec		5 „	380	100 do 150	avgust, september
Buča . . . • • ....	6 „	425	3 do 8	april J
s semenom za dve ali več let, da si na ta način zagotovi obilo pridelka.
Zal pa jih je mnogo, ki kupujejo semena, da si prihranijo kak vinar, od prvega kupca, ki nalete nanj, ker se dajo preslepiti po lepih izložbah in sladkih besedah. Po velikem trudu na neumornem delu celega letnega časa jih čaka razočaranje in velika ško^la, ker seme ni bilo dobro.
Zaradi tega se nujno priporoča, da
se kupujejo semena pri zavodih, ki jih imajo zajamčeno pristna.
Gotovo ustrežemo našim vrtnar* jem, ki se bavijo z intenzivnim in eks» tenzivnim vrtnarstvom, ako smo jim nas vddHi 'nia prejšn ji: stromli neka j 'tozadevnih podatkov.
Na podlagi tega si morejo vrtnarji priskrbeti pristna kaljiva semena.
Seme, ki se ne porabi prvo leto, naj se ohrani na suhem in zračnem prostoru.
Razno.
Gorkič France:
POSREDOVALNINA.
Razni naši naročniki so se obrnili ponovno na urednišivo za pojasnila, kakšni predpisi veljajo za plačevanje zaslužka, ki priliče posredovalcem ali, kakor se pri nas splošno pravi, mešelar-jem. Iz tega sklepam, da ne bo odveč, ako priobčim o tem predmetu nekaj pojasnil.
Kakor za razne druge poklice, tako obstojajo tudi za posredovalce posebni predpisi, ki določajo, kdo sme opravljati službo posredovalca, koliko sme posredovalec zahtevati kot odškodnino za posredovanje in kdo mora to odškodnino plačati. Pri trgovskih in obrtnih zbor-nioah obstojajo posebni seznami, v katerih morajo biti vpisani vsi oni, ki vršijo ali ki nameravajo vršiti službo posredovalca. Kdor ni vpisan v ta seznam, ni u-pravičen se pečati s tem poslom. Vsak posredovalec mora imeti tudi tozadevno obrtno dovoljenje.
Kar bo pa naše čitatelje v prvi vrsti zanimalo, je to, koliko sme posredovalec zahtevati za svoj trud. Za območje trgovske in obrtne zbornice v Gorici veljajo sledeče tarife:
1.	Za nakup ali prodajo stavb in zemljišč: od celokupne pogojene svole plača 1 % prodajalec in 1 % kupec.
2.	Za zamenjavo stavb in zemljišč: od srednje cene, določene za zamenjane nepremičnine plačala po 1% obe stranki
3.	Za najemanje stavb, stanovanj, trgovin, delavnic, zemljišč: od letne najemnine plača 1% najemnik, 1% najemodajalec.
4.	Za posojila: od posojenega zneska \% v breme posojilojemalca; če se je dalo posojilo na zahtevo posojilodajalca, priliče posredovalcu 1 % tudi v breme posojilodajalca.
8. Pri kupčijah a) konj 2% od kupnine ali 50 L v breme prodajalca, 20 do 30 L v breme kupca; b) volov in krav 15 do 50 L od prodajalca in 5 do 10 L od kupca; c) telet 5 do 10 L od prodajalca in 5 L od kupca; č) prašičev 5 do 10 L od prodajalca in 5 L od kupca; d) ovc. in koz po 1 L za glavo od prodajalca in kupca; e) drv za kurjavo in sladkega premoga 1% od prodajalca; f) stavbenega lesa 1 % od prodajalca; g) slame 2 do 6 L za voz od prodajalca v razmerju s težo; h) sena 2 do 5 L za voz od prodajalca v razmerju s težo; it žita \% od prodajalca; j) moke \% od prodajalca; 1) svežega sadja 5 do 10 L za voz od prodajalca v razmerju s težo; m) vina 1 % od prodajalca (pri manjših količinah 2°: ); n) svilodov 1 % od prodajalca; o) olja, kave, sladkorja in masti 1 % od prodajalca; p) mila, testenin, kavinih nadomestkov, fižola, drož, sveč 2% od prodajalca; r) likerjev 6% od prodajalca; s) cementa 3% od prodajalca; št opeke 2.% od prodajalca; 1) obrtnih strojev 3% do 5% od prodajalca in 3% od kupca.
Razume se, da je posredovalec
upravičen terjali svoj zaslužek le takrat, ako je bil za posredovanje naprošen. Ce se kdo za to opravilo vsili, ne da bi stranka to želela, večkrat tudi proti izrecni volji stranke, kar se dogaja prav
rado na živinskih trgih, nista ne kupec ne prodajalec dolžna poravnati posre-dovalnine. Takega vsiljivca naj prizadeti naznanijo trgovski in obrtni zbornici, ki napravi gotovo red.
Gospodarski koledar.
FEBRUAR.
Poljedelstvo: Še nepreorane njive Preorji za pomladno posetev, ako zemlja ni premokra ali prevlažna. Obenem z oranjem spravi v zemljo tudi hlevski gnoj, kolikor nameravaš gnojiti z njim raznim okopavinam. — Nadaljuj s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevaj pregovor, ki Pravi: kakoršna setev, takšna setev. Rabi za setev le zdravo, polno in težko zrnje, ker le iz takšnega zrnja more zrasti pri pravilnem obdelovanju in gnojenju krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako ti primanjkuje dobrega semena, nabavi si le zajamčeno pristna, čista in kaliva semena. Če krompir gnije, ne odlašaj s prebiranjem in odstranitvijo gnilega. Sedaj je tudi čas, da začneš odbirati semenski krompir, kateremu odloči v kleti poseben prostor. Vlažne ali potne stene v drugače suhi kleti značijo največkrat, da gnije krompir ali druge oko-Pavine. Ob toplih dnevih odpri in prezračuj klet.
Travništvo: Če nisi izvršil na travnikih že nasvetovanih opravil, jih lahko izvršiš sedaj. Takšna opravila so posebno brananje, čiščenje in gnojenje travnikov. Poravnaj po travnikih vse krtine in mravljišča. Sedaj je čas za razvažanje in Polivanje gnojnice po travnikih. Ako nameravaš obsejati posebno prekopana'in izčiščena mesta na travniku z travnimi •n deteljnimi semeni, priskrbi si ta semena pri kmetijskem društvu.
Živinoreja: Čas je, da pregledaš in Preceniš že, zdaj svoje zaloge krmil, posebno zalogo sena in slame, da ne prideš v zadrego, kako boš krmil svojo živino, ako ne bo vsled neugodnega in zlasti vsled premrzlega vremena spomladi dovolj zgodaj zelenih krmil ali paše. Privošči pri slabem senu živini tudi ore-
hovih tropin. Ne žabi na pridatek fosfo-rovokislega klajnega apna in soli. V hlevu ne zanemarjaj vzreje mlade živine. Pomni, da je pravilno odstavljanje za rejo namenjenih telet ali drugih mladih živali eno najvažnejših opravil. Kar zagrešiš in zamudiš pri teletu, ne popraviš več pri junici ali kravi. Pusti za rejo le zdrava in krepka, lepo zraščena teleta, ki so od krav in bikov s čim več dobrimi svojstvi. Zlasti upoštevaj pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Krmi in oskrbuj primerno Vso živino. Posebno pažnjo posvečuj vsem brejim živalim. — Vsaka gospodinja naj skrbi, da pride do zgodnjih piščet ih takih pišk (mladic), ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži o prvi priliki dobri koklji primerno število jajc od najboljših kokoši-jaj-čaric. Jajca za valitev naj so oplojena, kolikor mogoče enako, a ne nad 20 dni stara ter od dvo- do triletnih kokoši. Ako le mogoče, naj se pusti valiti več kokelj istočasno. Valilno gnezdo napravi v nekoliko temnem in vsestransko mirnem prostoru.
čebelarstvo: V čebelnjaku se čebele prebujajo in ob lepih dnevih že zle-tajo na pašo po cvetni prah, ki ga najdejo na leski in po nekaterih krajih tudi že na mandlju in spomladanskem žafranu. Vendar pa mora čebelar v tem mesecu pustiti svoje čebele v popolnem miru in le v skrajni sili je odpreti panje.
Vinogradništvo: Nadaljujejo se vsa dela, ki jih vršimo, ko trta počiva v zimskem spanju. Poleg tega je zdaj najprimernejši čas, da uničimo škodljivi mrčes, ki prezimuje v razpokah starega lesu. To storimo najlažje s tem, da z žičnato ščetko ostržemo lubad in potem namažemo deblo z »antiparassitom«. Zadnji čas je tudi, da si priskrbimo po-
trebno kolje, ki ga moramo izmeniti. To kolje je najbolje impregnirati z modro galico, o čemur je naš list že lansko leto obširno poročal. Impregnirano kolje traja veliko več, kakor drugo, ki ni bilo impregnirano. Kdor namerava cepiti trte v glavo, ali v suho za kalenje, naj si sedaj nabere potrebnih cepičev. Cepiče je rezati od trt, ki dobro rodijo in so dobre vrste. Pri izberi vrste je dati prednost trtam, ki dajejo dobro in močno vino, če tudi manj rodijo.
Kletarstvo: Sedaj ni v kleti posebnega dela, le kdor še dozdaj ni pretočil prvič vina, naj to v februarju nemudoma stori. O potrebi in nujnosti pravočasnega prvega pretakanja, smo že večkrat pisali.
Sadjarstvo:	Tudi v sadovnjaku se
nadaljujejo zimska dela. Razven ieh, se v tem in prihodnem mesecu zasajajo mlada drevesca. Pri tem je paziti zlasti na to, da bodo imela drevesca okoli sebe dovolj zrahljane zemlje. Najboljše, in za nasade sadja v industVijske svrhe, tudi neobhodno potrebno, je globoko pre-kopanje vsega zemljišča, ki ga mislimo zasaditi s sadjem. Če pa tega ne moremo storili, moramo drevescam izkopati obširne in dovoljno globoke okrogle jame. Jama bodi vsai 1J4 ni široka in 80 cm oloboka.
Pri prekopavanju zemlje za sadov-
Vprašanja
Št. 7. — K. V. T. — Vi pišete: Po* vejte, kako lahko na priprost način doženem pristnost mleka?
Odgovor: Vtaknite snažno, p op ob noma suho iglo, ki se rabi za pletenje, globoko v mleko. Če ie mleko pristno, brez vode, obvisi na koncu igle, ko jo potegnete iz mleka, dolgo časa velika kaplia. Če je mleko »krščeno«, pa odleti takoj s konca igle več malih kapljic. To je dokaz, da je v mleku voda. Tolšča pristnega mleka pa povzroča, da visi na iglinem koncu dalj časa močna kaplja
TO I f* k O
Št. 8. — T O. H. — Vi prašate: Kakšnega pomena je klajno apno pri
njak, moramo tudi močno pognojiti, kar storimo z uporabo hlevskega gnoja in umetnih gnojil. Če za drevesa delamo samo jame, je pa v tem slučaju najboljši gnoj kompost. Tudi pri zasajenju prekopanega in že pognojenega zemljišča, je zelo priporočljivo potresti v bližino korenik nekoliko komposta. Dreves ne smemo nikdar saditi preblizu. Sklenjene nasade v industrijske svrhe, zasadimo z nizko debelnim sadnim drevjem. Breskve rastejo že tako najlepše v tej obliki, jablane pa, če so cepljene na kutinjo. Nizko sadno drevje je tudi lažje škropiti proti mrčesu.
Vrtnarstvo: Nadaljuj s kopanjem in gnojenjem .Kdor ni posejal že januarja v zimske gredice semena razne zgodnje • zelenjave, naj to napravi čimprej. Ob toplem vremenu zrači in proti poldnevu tudi zalivaj zimske gredice, ako je zemlja presuha. Ako nisi sejal na prosto že proti koncu januarja korenja, peteršilja, belega in črnega korena, graha in spina-že, lahko storiš to pri ugodnem vremenu ob začetku februarja. Proti koncu februarja boš že sejal lahko na prosto zlasti solato, radič, redkvico, zgodnji krompir, krešo. Kdor ni pognojil in okopal šparg-Ijev že pred zimo, jih mora zdaj čimprej. Istotako je treba pognojiti in okopati artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh.
in odgovori.
živini, kako se rabi in v katerih mno* žinah se daje živini?
Odgovor: Klajno apno ni krma v pravem pomenu besede, temveč je bolj zdravilo, ki pospešuje rast in utrjuje kosti, posebno pri mladi živini. Daje se živini na mleku, ali pa pomešano med suho klajo. Priporočliivo je, da se klajno apno vsak dan poklada potrebnim živa* lim in sicer v sledečih množinah: žrebetu ali teletu po 8 do 15, konju in govedu 30 do 50, jagnjetu in prašičkom 5 do 10, ovci in prašiču 12 do 20 in ku* retini 14 do 2 gramov.
Št. 9. — O. P. P. — Vi pišete: Ker se pečam že dalj časa s kozjerejo, bi
r
n
3
rad vedel, kako se doseže, da postane koza bolj mlečna?
Odgovor: Mlečnost se zviša, ,ako dobiva žival kuhano zgoščeno hrano v zadostni množini. Priporočljivo je, da daste kozi več tednov pred skotitvijo
sem ter tja prekuhano laneno seme, kar povzroči, da se vime poveča.
Šf. 10. — V. D. K.: Vinomieter, kas kor je bil opisan v 10. številki '.anskes ga Gospodarskega vestnika dobite pri tvrdki »Vinoagraria« v Gorici. Prečrtajte oglas na drugi s trami platnic našega lista.
Šf. 11. — j. L. v S. — Vprašanje: Kako naj hranim svinjino, da ne poslane žarka in ne pridejo vanjo črvi?
Odgovor: Prekajeno meso zavij najprej dobro v čist papir. V to lahko uporabiš tudi papir kakega časnika. V papir zavito prekajeno meso spravi in zloži v lesen zaboj in med pepel bukovega ali brezovega lesa tako, da bo vsak posamezni kos prekajenega mesa v zaboju od vseh strani popolnoma obdan od pepela. Če so bili posamezni kosi mesa pravilno razsoljeni in prekajeni, se na navedeni način ohranijo lahko dobro mesece in mesece. Dovolj osoljeno in dobro prekajeno meso ima tudi to prednost, da se v njem ne vzredijo tako lahko črvi in ne razvije plesnoba. Primerno osoljene in prekajene gnjati (pršute) in salame lahko razobesimo in hranimo tudi v dobro zračnem ter dovolj hladnem, suhem, raje nekoliko temnem nego presvetlem prostoru. Vendar pa se gnjat in salama pri taki shranitvi navadno le še bolj posuši. Da se gnjat itd. preveč ne iz.suši in da jo obvaruješ pred muho za-Pljunkarico (musca vomitoria) in njeno zalego, deni gnjat v vrečo in zatlači pod nio in okrog nje zdravo suho seno. Vrečo na to zaveži in obesi jo z gnatjo in za-gačenim senom vred v zračno, hladno in suho shrambo. Skrbi, da bo shramba za mesnino vedno tudi čedna in čista. Okna shrambe zamreži z gosto mrežo. I.e tako zabraniš, da ne pridejo v shrambo muhe in drugi škodljivi mrčes. Uvažuj tudi, kar je Gospodarski vestnik o tem pisal v 1. letošnji številki na str. 15. — A. P.
Št. 12. — A. P. v M. — Vi prašate: Kdaj je trositi apneni dušik?
Odgovor: Apneni dušik, ki sestoji iz kalcijevega cianamida in nekaterih drugih primesi, je že sam na sebi strupen za rastline. Da zgubi svojo škodljivost, se mora v zemlji izpremeniti. V to potrebuje nekaj časa. Zato se mora apneni dušik vedno trositi najmanj 14 dni pred setvijo. V kisli zemlji deluje apneni dušik posebno neugodno. Tudi se prav ne prilega peščeni zemlji. Če pa ga uporabljamo za gnojenje peščene zemlje, je treba da preteče med njegovim trošenjem in setvijo več nego 14 dni. — A. P.
Št. 13. - S. Š. v B. - Vi pišete: Katero mešanico trav in detelj naj kupim za izboljšanje opešanih travnikov, nahajajočih se na gorskih suhih legah? Ali ne bi bila za take lege boljša pomladna setev kakor naravna — poletna?
Odgovor: Vaši travniki so opešali vsled pomanjkanja hranin, ako jih niste nikdar ali premalo gnojili. Vsled tega so tudi trave in detelje postale redke, na njih mesto je stopil mah. Zato skušajte izboljšati opešane travnike najprej s temeljitim brananjem in z odstranitvijo mahu ter s primernim gnojenjem. Čitajte članek »Skrb za živino — skrb za travnike« v pričujoči številki. Ako bi se po brananju in zadostnem gnojenju ne pokazalo dovolj krmskih rastlin in bi ostal tudi letos krmski pridelek še vedno pičel, potem bi bilo umestno, da prihodnjo pomlad (1927) posejete primerno travno mešanico. Za posetev 1 hektarja stalnega travnika se priporoča: 4 kg bele detelje, 2 kg rumene detelje, 24 kg travniške bilnice, 7 kg mačjega repa, 8 kg pasje trave, 12 kg angleške ljulke, 12 kg laške ljulke in 2 kg rmana. Da pa bo posetev travne mešanice uspešna, je treba že pred setvijo travniška tla v to svrho dobro pripraviti in tudi dobro pognojiti. — V slučaju da hočete že letos posejati travnike s travno mešanico, obrnite se čimprej za nabavo semen do kmetijskega društva v Gorici. — P.
Št. 14. — S. Š. v B. — Vi pišete: Pri nas sejemo jari ječmen radi slan najzad-
nje izmed žit. Ker pa pozneje sejan da ga boste lahko bolj zgodaj sejali, do-rodi drobnejše zrnje, odgovorite mi, bite dobro ječmenovo seme iz takšnih katere vrste so manj občutljive proti krajev, ki imajo višjo lego in so bolj mrzli mrazu in slani in v splošno koliko ško- nego Vaš kraj. Tudi bi kazalo morda se-dujeta ječmenu?	jati bolj ozimni namesto jarega ječme-
Odgovor: Ako hočete, da bo jari na. — P. ječmen bolj kljuboval mrazu in slani in
Tržne cene.
Vse pod tem naslovom naštete kmetijske po: trebščinc se dobijo zajamčeno pristne p!ri Sloveni skem kmetijskem društvu v Gorici in pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu.
Tomaževa žlindra. — Popirašcvanje jc poncs halo. Cene neizpremenjene, to je za naše raz* mere previsoke. Letos se je primeroma malo po* rabilo tega gnojila.
Superfosfat. — Vsled sneženih zametov in stalnega deževnega vremena je dovoz superfos* fata nekoliko otežkočen. A kljub temu je popra* ševanje primeroma živahno. Sc pač čuti visoka cena Tomaževe žlindre in dosledno temu njena manjša uporaba. Sicer pa ni to na sploh nikaka škoda, ker superfosfat more prav dpbro nado* .mestiti žlindro. Do tega prepričanja so prišli tudi naši poljedelci, ki pridno segajo po superfosfatu. Cena na drobno v skladiščih naših organizacij 37 L za 100 kg. Za večje dobave, cena po dogo* voru. Vsled zakonskih predpisov v zaščito umet* nih gnojil se bo letos ponujal superfosfat z vse* bino 14/16, kar pa popolnoma odgovarja oni 15/17. iz prejšnjih let.
Kalijeva sol. — Zanimanje za to gnojilo na* rašča. Cena 75 lir za 100 kg.. Na debelo, cena po dogovoru.
Čilski soliter. — Kljub temu, da ni še pravi čas za rabo tega gnojila, se vendpr oglašajo kup* fci, ki si hočejo že sedaj zagotoviti potrebno mno* žino tega gnojila. Lanski in predlanski poskusi so ljudi prepričali, da se da čilski) soliter uporabljati z izvrstnimi uspehi. Seveda bo »žitna bitka« ime* la tudi to posledico, da bo letošnja poraba solitra večja od lanske. Vsi znaki gredo za tem. Cena pri vagonslkih naročbah 150 lir za 100 kg.
Žveplenokisli amonijak. — Pripravljenega 'blaga je le malo. Poprašujc se po njem, a) le bolj redko. Cena 220 lir za 100 kg.
Apneni dušik. — Naročene množine prihajajo redno, Zanimanje še precejšnje. Ko sneg skopni, je pričakovati še večje popraševanje.
Modra galica. — Zanimanje za galico nara* šča odi dneva do dneva. Lanska skušnja, ko je ob največji potrebi, galica primanjkovala, je marši« koga naučila, da si je treba pravočasno priskrbeti zadostno množino galice in sicer ne poljubne vr* ste, ampak dobrega, zajamčenega blaga. Dobro, zajamčeno blago je kljub višji ceni še vedno naj* ceneje. To velja povsod, ne le za galico. Veliko popraševanje je rodilo posledico, da jc cena galici
v zadnjih dneh zopet nekoliko poskočila. Cene pri vagonskih naročbah skačejo za februar med 258 in 266 lir za 100 kg. Gotovo je, da bo galica prihodnje mesece še dražja. V nadrobni razpro* daji cene niso še določene.
Orehove tropine. — Res, da je slab pridelek sena povzročil večjo rabo močnatih krmil. Ali kljub temu se vidi, da so začeli stalno rabiti ore* hove tropine, tudi taki živinorejci, ki imajo do* volj sena na razpolago. Dokaz, da te prijajo živini. Popraševanje se stalno viša, posebno ker so na trgu zopet popolnoma bele tropine, dasi tudi rjavkaste ne zaostajajo nič v svoji redilni vred* bosti za belimi. Cena na drobno sedaj 145 lir za 100 kg, na debelo po dogovoru.
Sezamove tropine. — Velja ono, kar smo rekli o orehovih tropinah.
Seno-. — Popraševanje narašča. Naravno, da se visoke cene držije in da pritiskajo na lahko še navzgofr. Tudi ni pričakovati, da bi cene v kratkem padle, ker zelena piča je še dplcč. V dr* žavo se uvaža seno iz Francije. Cene veljajo na srloh iste, ki so bile navedene v zadnji številki.
Slama. — Tudi pri slami in stelji sc cene dr* žijo. Navedli smo jih v zadnji številki.
Pino. — Na sploh ni na trgu prave živahno* sti. Pričakovati je večjega zanimanja, ko se bo videlo, ali je letošnja mrzla zima hudo škodila trtnim nasadom. Cene stojijo. Srednje cene za dobrega vipavca 250—270 lir, za kraški teran 300 lir, za1 brica 260 do 300 lir za 100 litrov. Stare za* loge so izčrpane. Naše organizacije bi morale skr* beti, kar se je že večkrat poudarjalo, da bi se do* mač vinski p'rid(elek prodal v domači deželi, n. pr. V hribe, od koder bi vinorodni kraji mogli zopet 'dobivati mlečne izdelke. — Na splošno so ostale v državi one cene, ki smo jih označili v zadnji številki. Omeniti moramo, da se Čuti vedno bolj pritisk virt iz starih v nove pokrajine.
Prašiči. — Na; zadnjem trgu jc cena mladim prašičkom poskočila do 100 lir za glavo. Cena za pitane živali skoro neizpremenjena.
Goveja živina. — Trg neizprcmenjcn. Po* manjkanje sena povzroča veliko ponudbo.
Vosek. — Popraševanje narašča. Slov. čeb. zadruga plačuje vosek do 15 lir za kg.
Poravnajie naročnino in nabirajte novih naročnikov za »Gospodarski vestnik«!
GOSPODARSKI VESTNIK.	_____43
Gospodarski drobiž.
Oddaja sadnih dreves. — Goriški kmetijski urad nas obvešča, da so imele popoln uspeh akcije, ki jih je /apočel odbor za pospeševanje sadjarstva na goriškem in ki se tičejo oddaje 10.000 sadnih dreves in razpisa daril za napravo sadovnjakov. Naročila so prekoračila število razpoložljivih dreves, vsled česar se bo dala pri nakazovanju dreves Prednost tekmovalc.em za industrijske nasade, kakor je bilo razglašeno v do-tičnem razpisu. — Naprošeni smo tudi, naj sporočimo naročnikom, da bo znašala oddajna cena breskev L. 1.80, hrušk L 3.20, marelic in jabolk L 3 in to po odbitku prispevka 1 lire za drevesce. Rastline so zajamčeno čistih vrst, popolnoma zdrave in prvovrstne. — Porazdelitev se bo vršila zadnje dni februarja meseca Pri kmetijskem uradu v Gorici. Dan oddaje se naročnikom sporoči z dopisnico.
Vipavski in kraški vodovod. — V tej za naše kraje velevažni zadevi se je po dolgem kolebanju vendarle napravil ko~ fak naprej. Kr. komisiji za upravo furlanske in tržaške pokrajine sti končno sklenili, da načeloma pristajati na to, da se ustanovi poseben obvezen konzorcij za ureditev in upravo kraškega in vipavskega vodovoda. Vanj bi stopili: država, furlanska in tržaška pokrajina in vse prizadete občine iz teh pokrajin. Konzorcij bi imel namen popolnoma preurediti in spraviti v obratovanje oba Vodovoda, ki sta bila zgrajena med vojno v vojne svrhe in ki se nahajata sedaj v skrajno slabem položaju. To delo bi Pozdravili prizadeti kraji z velikim zadovoljstvom, ker bi zadostna množina dobre pitne vode pomenila za naše ljudstvo pridobitev neprecenljive vrednosti, Posebno z zdravstvenega stališča. S tem bi bilo tudi rešeno za Kraševce vprašanje, ki je za nje življenske važnosti. Omenjamo, da je ta le načelen sklep, do katerega je prišlo po dolgotrajnih skoro dveletnih pogajanjih. A je vendar korak naprej k rešitvi tega prevaž-nega vprašanja. Za nedeljo 7. februarja je sklican na goriško podprefekturo se-
stanek vseh v poštev prihajajočih čini-teljev.
Uspeh lovske razstave v Gorici. — Jeseni lanskega leta se je vršila v Gorici v velikem slogu zasnovana lovska razstava, prva slična prireditev v Italiji. Razen drugih je razstava zasledovala cilj, dokazati vodilnim možem v Rimu, da je v interesu našega gospodarstva, ako ostanejo v naših krajih v veljavi stari lovski predpisi. Ali je ta namen dosegla, ni še mogoče presoditi. Denarni uspeh razstave je sledeči: dohodkov 198.604.90 L, stroškov 185.305.45 L, prebitka 13.299. 45 L, ki se je razdelil v dobrodelne svrhe.
Za varstvo pristnosti umetnih gnojil, krmil, semen. — Po novih predpisih, o kupčiji s temi predmeti, ki smo jih na kratko omenili že v zadnji številki, mora fvornica kakor tudi preprodajalci, vštev-ši zadruge, označiti na računih, v dopisih, vozovih itd. točno naravo blaga (umetnih gnojil, krmil, semen itd.) in pri vsakem dodati one navedbe, ki so potrebne za razvidnost dobrote blaga: pri gnojilih n. pr. raztopnost, vsebino dušika, itd., pri orehovih tropinah n. pr. tolščobo, vsebino proteina, pri semenih n. pr. ka-Ijivost, itd. S temi predpisi se hoče dati kupcu gotovost, da je kupil dobro blago, ki vsebuje najmanj toliko in toliko odstotkov snovi, od katerih je odvisna njegova dobrota. Kupec ima tudi na ta način vedno priliko pustiti preiskati blago pri kemičnih poizkuševališčih in se tako prepričati, ali odgovarjajo navedbe prodajalca istini. Na vsak način je uveljavljenje teh predpisov korak naprej v zaščito koristi našega kmeta.
Carina na uvoz žita se ne zniža in ne odpravi. — Da država podpre akcijo za pridelovanje več žita je uvedla zopet carino na uvoz žita. V zadnjem času so se raztrosile vesti, da vlada namerava carino znižati. Te govorice so popolnoma neresnične in izvirajo najbrže iz krogov špekulantov. Carina na uvoz žita ostane, kakor je, ker le tako bo zavarovan domači pridelek pred tuje konkurenco.
Ustnica uredništva: Vse gospode sotrudnike prosimo, da nam pošljejo gradivo vedno do 25. vsakega meseca, ako želijo, da bo prispevek obs javljen v prvi sledeči številki. — Nekatere gospo* de prosimo oprošeenja, ker nismo še priobčili po» slanih prispevkov. Polagoma pride vse na vrsto. — Uredništvo sprejema z veseljem vse dopise, tudi če so bolj pot domače zaviti, le da imajo je* dro in da so stvarni. Potrebne poprave se že iz* vršijo pred objavo. Torej brez strahu, mladi do* pisnik. — Kdor želi na vprašanje imeti pismen odgovor, naj priloži znamko za 60 stotink. Od* govor priskrbi uredništvo, čimprej mogoče, ali rokov mu ni mogoče staviti iz očividnih razlogov.
Tiskala odlikovana Narodna tiskarna — (2.—]
— Vse dobrohotne in resno mišljene nasvete smo in bomo vedno upoštevali.
Listnica uprave: Zadnji številki »Gospodar* skega vestnika« smo priložili poštne položnice z namenom, da se jih naročniki poslužijo za porav* navo naročnine. Nekateri so naš namen razumeli, dirugi najbrže ne. Drugače bi nam tudi ti poslali naročnino. Prosimo torej zamudnike, da napravijo svojo dolžnost; na ta način prihranijo upravi mnogo dela in skrbi. — Na nekatera vprašanja odgovarjamo, da imamo še nekaj popolnih letni* 'kov 1925 na razpolago. — Širite »Gospodarski vestnik«, ker s tem delate za gospodarski na* predek dežele,
—1926.) — Odgovorni urednik; Dominko Viljem.
Tržaška kmetijska družba v Trstu
• Centrale* ; ulica Torre foianca 19,
podružnica, ul. Raffineria št. 7, Telefon št. 44»39
ima v zologi:
Semena : špinače širikolistnate, motovilca, rukle, salatine, ječmen šestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkvice, čebulček in razna druga poljska in vrtna semena.
Detelje s lucerno in domačo ali triletno deteljo.
Trave ; laško ljulko, klasnico, travniško bilnico mačji rep.
Krme s Orehove tropine, zmlete in v kosih, sezamove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko.
Umetna gnojila : superfosfat, kalijeva sol in amonijev sulfat.
Kmetijske stroje : slamoreznice z in brez verig, orala in razno drugo ročno orodje. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino.
Ptičjo krmo; konoplje, luščen oves, svetliko itd.
Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tree Sticki.
Med. Naravni cvetlični med na debelo in drobno.
Vinogradniške in kletarske potrebščine: kit za sode, špansko zemljo, zamaške in vehe itd.
Slamoreznice znamke „Mayfarth" št. 4 in št. 18 z verigami, ter slamoreznice „Trzebinia“ brez verig.
Posnemalniki za mleko za 130 litrov na uro so ravnokar dospeli.
Slamoreznice «Mayfarth» imajo še v zalogi v Sežani: trgovina Goljevšček; v
Trnovem : Mlekarska ^zadruga, kajtera razpolaga tudi z bogato zalogo plugov znane tvrdke Červinka in Čihak.
ima v svojem skladišču, nahajajočim se v ulici Giosuč Carducci, prej Gosposka ulica v Gorici štev. 6, II. dvorišče, vedno na razpolago sledeče potrebščine, ki so po svoji kakovosti priznane za najboljše in najzanesljivejše :
flmerikansko lepivo Tree Sticky. Kalijevo sol, Modro galico. Žveplo ventilirano 85/90. Čilski soliter 15/16%. Orehove tropine Razna semena.
ustanovljena leta 1897.
fe si hočeš priskrbeti z malimi stroški dobro pohištvo, obrni se na staro tvrdko
Anton Breščak,
ki ima v zalogi na izbiro popolne sobe, bodisi fornirane ali iz različnega lesa, od najpriprostejših do
najrazkošnejših.
GORICA - Via Carducci št. 14.
Domače podjetje.
Trpežno delo.
Cene nizke.

I
-
1
;
jOmiKA LJUDSKA P1S0JILDILA“
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
Gorica, Via Cardocci 7, I.
Lastno poslopje. — Križišče tramvaja.
Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883.
Obrestuje navadne tiranilne vloge po čistih 4°|0. Davek
plačuje zavod sam.	i
Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše.
Sprejema vloge na tekoči račun.
Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun.
Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17.
Ob ng.eljah, praznikih in snbotah popoldne je urad zaprt.



Z
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrevana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v lastni hiši ul. Torrebianca 19/1.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po4°/q, večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice Uradne ure za stranke od 8‘/2 do 13 in od 16 do 18-Ob nedeljah je urad zaprt. Št. telet. 25-67.
JVfaš zobozdravnik,
specijalist za bolezni v ustih in na zobeh
M.U. dr. EiOjz Kraigher
z i.emškim zobozdravniškim izpi-t.iu za zobozdravniška in zoboteb* niška dela
v GORICI, na Travniku št. 20. I nadstropje
Knjicjarnči-papiriTlco '
J. Stoka -Trsti
Via Milano 37 - zraven kavarne ,,Roma", ;
ima v zalogi vse novejše slovenske knjige. Velika izbira vsakovrstnega ;
papirja, šolskih in pisarniških potrebščin.
No drobno I	Na debelo I
cm 7/1 TIHIMA dobite pri tobakarnarju Marcu v Gorici Via Seminarji JUL Ln LlVIllU od 100 kg naprej.--------------	■	^