Rešitev rebusov v tretji številki. I. Na mizi je vrč. II. Krosiinkrog hiše je vrt. III. Križ je znamenje rešenja. Prav so jih rcšili: Marija in Jakica Ganglovi, učenki v Idriji; France Punčuh, učenec IV. razr. v Gor. Logatcu; Tilka in Božena Jelenec v Kandiji; Mirko Košir, učenec IV. razr. v Sp. Šiški; Emil Hrcščak v II. Bistrici; Mara Wider, učenka v Ljubljani; Nataša in Sonja Lapajne, učenki III. razr. v Beli cerkvi; Stanislav Krašovec, učenec IV. razr. v Sp. šiški; __, 94 ,^~ Tončika Novak in Micika Ostcrc, učcnki II. razr. v Veržeju na Murskem polju; Silva Exel v Vojniku pri Celju; Milena Reichova v Ljubljani; Stanko in Marta Premelc v Ljubijani; Milka Slokar, učenka IV. razr. v Domžalah; Živko Šumer, učenec V. razr. v Škofji Loki; Vladimir Kajzelj, učenec IV. razr. na c. kr. vadnici v Ljubljani; Josip Vončina, učenec V. razr. v Idriji; Tatjana, Vlasta in Vidka Horvat v Ptuju; Vera Kovačičeva, učenka I razr v Trstu; Ciril Porekar, dijak III. gimn. razr., Viktor Porekar, dijak II. gimn. razr., Joško Se.ver, dijak I. gimn. razr.; Janko Prelog, pripravnik c. kr. učiteljišča — vsi v Maribori; Maicvž Šlebih, Matija Zorjan, Martin Šnajdar, Marlin Munda, Tonček Otorepec, Marija Juršič, Angela Plavec, Tončka Sever, Anica Trsteniak, Manja Zadravec, učenci in učenke na Humu pri Ormožu; Franc Sagadin, učenec IV. razr. II. odd. v Majšpergu; Stanko Skok, učenec IV. razr v Domžalah Grmenie topov in živali. Otroška dogodbica o vo]ni. Uelovanie vojne na živali opisnje Neki nemški list objavlja sledečo do- f.orenski list »Diana« na temelji opa- godbico: Pred hišo stoji dekhca m straho- zovania že iz leta IS/l za obstroije- vito ioče. Neki mimoRredoe sočuten go- vania Pariza Ko so trdnjavske bate- spod ni mosel gledati jokajoče deklice, pa riie bombardirale dan in noč, so letali i° ie vprašal, zakaj joče. Jokajoči otrok ni golobje in vrabci visoko gori po zraku, ko- mogel odgovonti, temveč je jokal vedno koši so bežale z dvorišč ter se poskrile v huje. m končno se je, kakor je pae običajno, najtemnejše kote. mačke so begale semin- zbrala okolo punčke cela množica ljudi, ki tja, skratka vse živali so bile skrajno ne- so VS1 uK'ha1' >la vse mogoee načine. kaj mirne. Ali po preteku kakih treh dni je na- se je neki zgodilo otroku. »Ali si kaj izgu- stopilo med živalmi zopet mirno življenje, blla?<< — >>A!l te 'e kdo natepel:1« — »Ali golobje so sedeli na strehah, vrabci so le- s} morda kai ukradla.-1« - »Ne.« je po tali kakor uavadno okolo, kokoši so se daljsem povprasevanjn odgovorila deklica. kregale po dvorišču, mačke so se solnčile »ne- ali — sosedov Pepček je rekel. da in miiavkale. Pokazalo se je, da se žival fem laz krlva' da Ie ~ vojna.« ln v do- kmalu privadi tudi grozot vojne. »Diana« ^az svoje nedojzn.osti je deklica zopet pravi, da kakor se živali lahko priučijo bndko ^iokala, docim se ie obcinstvn - mestnemu bučnemu prometu. tako se pri- seveda sme)e — začel° razhaJ3ti. učijo lahko tudi topovskemu grmenju. pa _ , . ___ če traia tudi noč in dan. Otroska Pisma na bojlsce- »Nova Doba« piše: Na Prusinih, na »Moji materi!« štirirazredni šoli, ie nekikrat dejal učitelj- voditelj Bouček otrokom drugega in tret- Brnske »Lidove Noviny« pripovedu- jeKa šolskega .'etnika: »Otroci, kdor ima jejo: Nedavno so pripeliali v neko brnsko jzmed vas v vojni očeta, strička, knma ali bolniščnico težko ranienega slovenskesa brata. jim more pisati. Jako jih razveseli, vojaka. Njegovo stanje je bilo brezupno, k0 bodo videli, da se jih spominiate tucli in umrj je že čez par ur. Pokopali so ga na Vj v šnli. Prinesite naslov voine pošte. ki skiipnem grobišču za padle iunake ua brn- ste ga dobili od njih. in donisnice vojne skem osrednjem pokopališču. Ko so ga pošte. Kdor ie ne bo imel. io dobi pri me- slekli. sn dnbili pri njerr. nekaj starih slo- nj.,- Drugi dan ie imel učitelj polno mizo venskih časopisov. Na robu enega ie bilo z \-oinopnStnih dopisnic, z naslovi in pra/.- okorno roko zapisano: »Pismo pošljite moji njh. Ginliiv pa ie bi! pojfled v žalostne materi!« Očividno ie pisal ubngi slovenski obraze in blesteče se očke malih, sedem- fant te besede še na bojišču. ko je spo- letnih in osemletnih otrok. Skoraj vsak ie znal, da ga je sovražna krogla smrtno za- lintel pisati. Učiteli je noral bitro načrta- dela. — Vojaki. ki jim ie bilo truplo izro- vati. vsak je komaj čakal. In kako se jc po- čeno, da ga pokoplieio, so preiskali vse — tcrn ponašal ubožec, ki se mu ie v iiitrici toda pisma niso dobili. Izgubilo se je naj- napravila »packa« na dopisiiici, ivako ie io- brž že na boiišču ali pa ua transportu. Mati kal. kakor bi se bilo zgodiln bogvekai. in bo zaman čakala na svojega sina. zaman bo hitro prosil za drugo dopisnico In očetje, čakala na niesove mile vrstice — kratka če so vsi prejeli te dopisnice, bratje in pri- brzojavka jo je obvestila. da spi ljubljenec jatclji, kako so morali biti veseli teti milih večno spanje v daljni češki deželi. Zadnji pr^oravov iz šole. a šnla ter vzinjna \iza- njegov vzdih ie veljal n.iei — presladki .icniiost Sole in dotna ie s teni lc še pri- »moji materi!« ... dobila. Velecenjeni g. Doropoljski! srcih vzbuja enako, iskreno ljubezen in ... » . v » i • _• zvestobo do presvetlega cesarja in mile na- Atek natn narocuje »Zvoncek« m mi . ,1omnvinp vedno pravi. da iiaj Vam pišemo v kotiček. se a°m°v>ne. Jaz pa res ne vem. kaj bi Vam pisala, v zad"Ji telovadni un smo se z g. uci- nekaj pa me le sili poročati, in to je, da i- te'iem učenci iz šole podah na kratek iz- mamo v tem hudem času atka še doma. Ni- Prehod. Pred odhodom smo zapeli korač- , so ga Se vzeli k vojakom; kaj ne. da bi bili nico: »Na Prosto hlteva rad telovadec brez njega ubožčki? mIad-« . Ali hodo tudi Vas vzeli v vojno? Moja , Razvrstili smo se v voiaski nastop, ta- mama nas tolaži. da ne pojdete. ker po- ^o da je vecji oddelek tvori glavno ceto. tem bi morali vedno prazen kotiček gle- ^Predaj. ob straneh in za g avno ceto so dati in nam vsem. ki ljubimn »Zvonček« in korakale straze m izvrsevale opazovalno • Va.š kotiček — bi se tožilo po clobrem s. sluz&0- . Doropoljskem. , Eden telovadec pa je korakal urmh nog Moja sestrica Ivanka. mama, atek Vas otl s!raze d° str.aze\. sprejemal opazovalna prav lepo pozdravljajo. posebno pa jaz. Pomcila ter jih donasal v glavni stan ceto- ..".". ,r. , • vodji. poveljniku glavne čete. Končnn smo Ludovika Vidinarieva, zape|i „ >>Lepa I]aga domovina<(. Crni vrn pn lanii. . , . K sklepu svojega malega porocila spo- Odgovor: ročam iz naše šole cenjenemu g. »Zvon- čkovemu« uredniku :n vsem naročnikom in Ljuba Ludovika! čitateljem vrlega »Zvončka« iskren po- Seveda bi bili ubo/.čki brez očeta — zdrav! kakor je dandanes gotovo že veliko število Rakovec nad Vitanjem — Štajersko. takih otrok. — Toda beseda pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« Tej zapovedi Anton J e1 e n k o, se moramo ukloniti vsi, zakaj prvi ukaz je v.cenec III. oddelka. ukaz dotnovine! — Ako bi moral tudi jaz * pod orož.ie. pntem bi pa kdn drugi stopil na Preblagi gospod! mo.ie tncsto, da bi inoiim ljubim mladim pri- jatcljem in priiateljicam ne bilo treba sle- T»di iaz se Vas drznem nadlegovati. dati — praznega kotička! -'"^" rada bi Varn pisala že larii. ali nisem si upala. V tukajšnjn šolo hodim v 2. razr. II. od- n . 7 . , , delek. Vsena sc rada učim, najbnlj pa zem- Dragi »/.voncek«. Ijepisa. Posebno v scdanji svetovni vojni ie Dovoljujern si poslati ceiijenemu »Zvon- ta predmet najboli važen. Oku« kratek dopis. »Zvonček« vsi učenci Oh, ko bi že bil zopet enkrat mir! Po- radi čitarno. Veselimo sc že naprej vsake mislite. blagi Rospod: dva strica imam v njeKovc številke. Učimo se radi vseh šol- vojni. Ali ni to hudn? Je brat bi šel; ta pa skili predmetov. Telovadba nas tudi veseli. še iako rad, ko bi le bil doma: on je nam- Na.š jrosp. učitel.i. ki je služil vojaščini. nam reč v Ameriki. Je pač poffiimen. Meni pa ni je z veseljern pravil, da je imel čast na vo- kar nič za to. Mir je najlepši. iaSk!h. vajah in drugih slavnostih v nepo- Rodoljiibno \as pozdravlja srcdni blizini videti Njcs. Velicanstvo pre- svetlesa cesarja. Iz njeirnvili besed učenci Pepa Strmskova. spoznavamo, kako g. učiteij iskreno ljnbi učenka II. razr. 2. odd. presvetlega vladarja in takn tudi v naših v Bnčni pri Gornjeni Gradu. -*, 96 •— Odgovor: Gosp. Doropoljski, ali poznate ono Ja- kico in Marijo Ganglovo, ki sta spisali ono Ljuba Pepa! mal0 jgrjC0? Zahvaljujem se Vam za pri- Z učenjem zemljepisa si širimo obzorje, jaznost in Vas pozdravliam z najlepšim slo- spoznavamo svet in ljudi, njih šege in na- venskim pozdravom vade, da znamo potetn še bolj ceniti in lju- Solza Ormkova, biti svojo domovino. — Mudo se godi našim Vrdela, sv. Ivan v Trstu. hrabrim vojakom v vojni, ali tolaži nas u- panje, da se vrnejo na svoje domove kot Odgovor: slavni zmagovalci. Tedaj jih sprejmemo z vriskajočimi pozdravi! Ljuba Solza! * Da spisujete najlepše slovenske se- ,, , . . . ,, ,. , ., stavke v posebno knjigo, se mi zdi iako u- Velecenjeni gospod Doropoliski! mestno. Tako se vadite v lepoti slovenske- Letos hodim v pripravnico, iz katere ga jezika, ki ga Ijubimo od vsega srca. — poidem, če bom le pridna, v gimnaziio ali Oni dve učenki pač poznam, kakor vse svo- pa v licej. Uči nas gospod učitelj Medič. ki je kotičkarje. — Vračam Ti enake pozdra- je iako Ijubezniv z nami. V šoli pišemo pro- ve! 2ivele vse tržaške Slovenke! ste slovenske naloge. Tisti, ki spiše spis * najbolje, ga prepiše v spominsko knjigo. Jaz sem spisala že par spisov v spominsko ' knjigo. V mojem razredu so samo tri dek- lice: Velka Rkarjeva. Dora Katalanova in Vsem svojim ijubim kotičkarjem želim jaz. Ekarjeva ie spisala posebno lep spis o vesele velikonočne praznike. Obenetn jih tržaški burji. Zahvalite Boga, gosp. Doro- prosim potrpljenja, ker ne pridejo vsa pisma poljski, da ne poznate prave tržaSke burje. z odgovori tako hitro na vrsto. Moj koti- V šoli čitamo »Zvonček«. Gospod je re- ček je pač le kotiček. Polagorna pride vanj kel, da naj prinesemo vsak nekai vinarjev, vse, kar je njemu namenienega. Vsem i- da si ffa naročimo. skrene pozdrave!