# 7 #     /       !   %<=% Rad bi orisal idejne zasnove, pripravo, na- èrtovanje in organiziranje civilnega odporniš- tva, ki je `e prve dni in tedne po okupaciji Slovenije 1941 zajelo delovanje demokratskih slovenskih politiènih strank in skupin. Izmo- tale so se iz omrtvièenosti iz demoralizacije porazov in kapitulacij, ki sta oznaèevali po- lo`aj v drugih dr`avah in narodih okupirane Evrope, in prešle v odporniško aktivnost. Tega dejstva na noben naèin ne smemo pod- ceniti ali celo spregledati. Mnenja sem, da je Slovence k takojšnemu odporu spodbudila predvsem boleèa in še neozdravljena travma ozemeljskega razkosanja l. 1920 in nato na- cifašistièno divjanje na Primorskem in po Ko- roški in konèno seveda nacistièni zloèini po okupaciji 1941 na Gorenjskem in Štajerskem. Iz tradicionalne katoliško-ljudske strani so se izoblikovale naslednje odporniške skupine: 1. Slovenska legija: vodja je bil Rudolf Smer- su, organizacijski referent Albin Šmajd, vojaški Ernest Peterlin. Ustanovni sesta- nek Legije je bil `e 29. maja 1941 v Ljub- ljani. Do konca leta 1941 je organizacija Slovenske legije prepletala vso tedanjo Ljubljansko pokrajino, poleg tega pa so ustvarili še odbore za Primorsko, Gorenj- sko in Štajersko s Prekmurjem. Imeli so ca. 5000 èlanov. 2. Prebujena Slovenija: ustanovil jo je julija 1941 Ivo Peršuh. Po programu se niso raz- likovali od Slovenske legije, zato so se `e decembra 1941 z njo zdru`ili. 3. Študentski klub Stra`a: ustanovljen ̀ e pred vojno. Voditelj je bil dr. Lambert Ehrlich. 15/6 1 #! Stra`a je kot skupina vstopila v Slovensko legijo, sredi leta 1942 pa zaradi program- skih razlik iz nje kolektivno izstopila. 4. Slovensko narodno gibanje je vodil Fa- nouš Emmer. Imelo je izrazito vojaški zna- èaj, idejna usmeritev èlanstva pa je bila precej heterogena: od nekdanjih mladcev KA preko sokolov do mlajših jugoslovan- skih oficirjev. 5. Zdru`eni Slovenci iz prve polovice maja 1941. To je bila skupina, ki jo je vodila tako imenovana katoliška sredina, med nji- mi Andrej Gosar in Jakob Šolar. Niso se hoteli pridru`iti niti `e naštetim ilegalnim skupinam niti poznejši OF. Nihali so med obema stranema. Nacionalno-liberalna stran je organizirala: 1. Sokolsko legijo: vanjo so se rekrutirali na temelju predvojne politiène povezanosti v JNS. Po organizacijski strukturi so bili podobni Slovenski legiji. Vodilni organ — èlana sta bila med drugimi Albert Kra- mer, Avgust Praprotnik — se je imenoval Sokolski vojni svet. 2. Mlada JNS, tudi Nova Jugoslavija je na- stala kot opozicija proti starejšim politi- kom v JNS. Predsednik je bil Jo`e Rus, tajnik Andrej Uršiè. 3. Samostojna demokratska stranka je od vse- ga zaèetka nihala med vstopom v OF in samostojnostjo. Politièno ni imela poseb- ne te`e. 4. Staro pravdo je vodil Èrtomir Nagode. Nastala je aprila ali maja 1941, bila je sku- pina liberalnih izobra`encev. Avgusta 1941 so se formalno pridru`ili OF, a bili januar- ja 1942 iz nje izkljuèeni zaradi zahtev po koalicijski sestavi znotraj OF.   7 #     Dejstvo, da je takoj po okupaciji, spom- ladi in poleti 1941, iz politiène demokratske veèinske strani zraslo devet veèjih ali manjših odporniških skupin, dokazuje, da je bil tiste te`ke dni slovenski narod politièno enoten: okupacija ga je zedinila. Povezovala ga je enotnost v presoji slovenskih nacionalnih in- teresov za èas okupacije, ki jih lahko takole redefiniramo: 1. Slovenci moramo priti iz vojne èimbolj neokrnjeni, s èimmanjšim številom smrt- nih `rtev, s èimmanjšo materialno škodo. 2. Okupacije ne smemo sprejeti kot nekaj usodno dokonènega in nespremenljivega, temveè kot izziv za odpor in upor: v prvi fazi civilni odpor vseh oblik in mo`nosti in priprav na oboro`eni upor, v drugi fazi oboro`en upor in osvoboditev, skupaj z za- hodnimi zavezniki. 3. Med okupacijo moramo politièno zdru- `evati – in ne loèevati – èlane in dele svo- jega narodnega telesa za skupni cilj Zedi- njene Slovenije. Slovenske demokratske politiène stranke in skupine so se veèinsko odloèile za civilni neoboro`eni odpor, to je za “evropski model” odporništva in uporništva, èe smemo takšno odloèitev danes tako imenovati. Tak odpor pozna veè oblik. Lahko je sim- bolièen: okupatorju s simboliènimi gestami in dejanji pokazati, da ima opravka s pono- snim, samozavestnim narodom: trosilne ak- cije, letaki, grafiti … Lahko je tudi polemièen: s protesti pokazati okupatorju, da nismo pre- maganci in na razne naèine sabotiramo nje- gove ukrepe in odloèbe: zveèer (ne) na ulice (v mestih), izobešanje zastav … Lahko je konèno defenziven, a še vedno neoboro`en. Sem spadajo ilegalni tisk, orga- niziranje ilegalnih skupin in priprava oboro- `enega upora: protiobvešèevalne slu`be, zbi- ranje oro`ja, formiranje vojaških enot … Te modele odporništva, to je civilni neobo- ro`eni odpor, je takrat sprejela veèina evrop- skih vlad in politiènih vodij v zasedenih dr- `avah: Belgiji, Nizozemski, Danski, Norveški … Civilni odpor se je zaèel kmalu po vsa- kokratni nacistièni zasedbi. Organiziran in koordiniran oboro`en odpor se je v zahodnih de`elah nato razvil v letu 1943.      #! Poleti 1941 je v Sloveniji nastala še ena od- porniška skupina. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, je KPS preko OF razglasila takojšnji, totalni, oboro`eni upor proti okupatorjem na vsem slovenskem ozemlju. “Pobudo” za ustanovitev OF je dala KPS. Do danes ni znan niti toèen dan ustanovitve – 26. ali 27. april 1941 -, niti ni znano, koliko je zares bilo ustanovnih skupin — tri ali štiri -, koliko jih je bilo in kdo je bil navzoè pri ustanovitvi, ne koliko je bilo poznejših ple- numskih skupin, ne kdo je koga v OF pred- stavljal — nekateri zagotovo le sebe … Tudi ime samo OF se prvikrat omenja šele julija 1941. Predhodno gibanje, Protiimperialistièna fronta, je bila izrazito protizavezniška, pro- tiameriška in protiangleška, ker je bila preko KPJ in Kominterne zavezana nemško-sovjet- skemu paktu iz avgusta 1939. KP Slovenije je OF popolnoma obvladala, OF je bila od zaèetka do konca pokorni in- strument KPS, zato je razpravljanje o koali- cijskem oz. nekoalicijskem znaèaju OF brez- predmetno. KPS je namreè iz taktiènih raz- logov v razliènih obdobjih organizaciji OF dala ali vzela koalicijski videz, po potrebi od- pirala ali zapirala vrata novemu èlanstvu, pri tem pa bila sama odvisna od navodil KPJ in Kominterne. Ta navodila so bila izraz neja- snosti v sami KPS, èe se `e ali še ne — ali pa spet ne ali pa spet `e — nahaja v prvi ali drugi fazi revolucije. Znaèilno za ustanovne in plenumske sku- pine v OF — razen KPS — je izrazito sektašenje, navznotraj in navzven, pomanjkanje politiène  # zrelosti, zanesenjaštvo in naivnost. Predstavni- ki teh skupin niso bili vodilni èlani predvojnih demokratskih strank, marveè njih disidenti in oponenti. Povezovalo jih je nezadovoljstvo s socialno in nacionalno politiko svojih strank in ne konkretna vizija nacionalnih interesov v prihodnosti. Javno so se odpovedale lastnim politiènim organizacijam in pristale z Dolo- mitsko izjavo 1943 na politièno–programsko poenotenje v okviru OF. Zavestno so se odpo- vedale svojim lastnim politiènim gledanjem in opcijam o povojni notranji ureditvi Slovenije – in pristale na takojšnji totalni oboro`eni od- por proti okupatorju. Ta zgodovinsko pomemben sklep zahteva razmislek. Odloèitev za totalni oboro`eni od- por je smiselna samo, èe je osvoboditev oku- piranega ozemlja mo`no predvideti v krajšem doglednem èasu, tudi z `rtvami, ki pa morajo biti v razumnem sorazmerju s konèno zmago. Upor zaradi upora, brez upoštevanja teh po- gojev in okolišèin, je iracionalno in neodgo- vorno dejanje. Tudi èe se oboro`en upor na- èrtuje kot stalna gverilska aktivnost vznemir- janja in posamiènega slabljenja okupatorskih vojaških sil, je tak odpor lahko poguben, sa- mounièevalen, ker in èe izziva k represalijam, ki narodu povzroèijo neprimerno veèjo škodo, kot pa je škoda, povzroèena okupatorju. Dol`- nost boriti se proti okupatorju ne gre razu- meti tako, da sebe – in to morda celo v inte- resu tujih sil — `rtvujemo preko mere in ogro- zimo lastni obstoj. Zakaj se je KPS kljub vsem pomislekom in posledicam, ki jih je morala predvidevati, odloèila za takojšnji, totalni oboro`eni odpor? Zakaj je zavrnila “evropski model” uporniš- tva, civilni odpor in upor, ter se oprijela “bolj- ševiško-azijskega” modela totalitarnega upora? Sprejem evropskega modela bi jo nujno ohranjal v povezavi z ostalo zasedeno Evropo, in ji v demokratiènem duhu dajal realne mo`- nosti za varovanje in uresnièevanje pristnih slovenskih nacionalnih interesov. KPS prav tega ni hotela, njen cilj je bil – s pomoèjo KPJ in Kominterne – sovjetizacija Evrope. Zato je nacionalne interese zapostavila, jih podredila revolucionarnemu proletarskemu razrednemu internacionalizmu in se s tem hote izkljuèila iz evropskega kulturno-civili- zacijskega kroga. Za veè kot pol stoletja jo je boljševiško-azijski model upora izvrgel iz ob- moèja civiliziranega duhovnega sveta. Pri tej odloèitvi ji je pomagala tudi fanatièna vera, — osnovana na zgrešeni oceni -, da bo vojne v nekaj mesecih konec, da bo SZ najpozneje do zime 1941/42 premagala nacistièno Nem- èijo. Vera v skorajšnjo zmago SZ in svetov- nega komunizma je temeljila na skupinskem “eshatološkem” prièakovanju, fundamenta- lizmu, in je bila v nesoglasju z realnimi oce- nami vojaškega polo`aja takratnih analitikov. Še en razlog je silil KPS/OF k odloèitvi za takojšnji oboro`eni odpor: zavedala se je, da bo po vojni imela mo`nost za uveljavitev po- litiène moèi in te`e in konèno za prevzem ob- lasti le pod pogojem, da takoj stopi v vojaško akcijo, prevzame vodstvo, in si z oboro`eno silo tudi nad ostalimi odporniškimi skupina- mi z revolucijo zagotovi povojno politièno ob- last. Ta odloèilni razlog za takojšnji totalni oboro`eni upor je bil marksistiène doktrinar- ne narave, kot jo je razumel leninizem-stali- nizem: okupacija neke de`ele je enkratna in izredna prilo`nost za uspeh in uspešnost boljševiške revolucije. V svoji dotedanji kratki 20-letni zgodovini je namreè KPS/KPJ `e trikrat zaman posku- šala izvesti nasilno revolucijo v kraljevini Ju- goslaviji in v Sloveniji. Generalna politièna stavka slovenskih in jugoslovanskih `eleznièarjev – da bi zrušili ko- maj nastalo Jugoslavijo — se je v Beogradu in Ljubljani aprila 1920 spremenila v nasilni upor in konèala s streljanjem, štirinajstimi mrtvimi in še veè ranjenimi na Zaloški cesti. Januarja 1929, ko je KPS proti osebni dik- taturi Aleksandra I. v Sloveniji pozvala k obo- 7 #       ro`eni vstaji, revoluciji in diktaturi proletaria- ta, se je njena akcija konèala brez uspeha, z are- tacijami, usmrtitvami in zapori stotin partijcev ali pa njihovim pobegom v tujino, zlasti v SZ. Tretji neuspeli poskus je bilo Titovo naèr- tovanje revolucije, oboro`ene in nasilne vsta- je v Jugoslaviji v drugi polovici leta 1940, pol leta pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Raèunal je na aktivno pomoè Sovjetske zveze. Septembra 1940 je v Moskvo poslal svojega kurirja Nikola Petroviæa z nekaj ustno zastav- ljenimi vprašanji, katerih vsebina je razvidna iz protokola in pisnega odgovora Kominterne z dne 15. septembra 1940. Tito je bil prepri- èan, da je polo`aj v Jugoslaviji po sporazumu med Maèkom in Cvetkoviæem dozorel za revolucionarni prevrat in je zato spraševal Moskvo, ali ne bi bilo nujno vlado strmogla- viti. Menil je, da bi bilo treba izrabiti moèno zaostritev razrednih nasprotij, organizirati raz- redni boj in ustvariti resnièno ljudsko vlado delavcev in kmetov. Izvršni komite komuni- stiène Internacionale ni zanikal, da ne bi bile razmere v Jugoslaviji nadvse napete, vendar se ni strinjal s Titovo revolucionarno zagna- nostjo: “V Jugoslaviji manjkajo še vsi pogoji, ki bi dovoljevali zahtevo po strmoglavljenju vlade in vzpostavitvi prave vlade delavcev in kmetov, kar bi v tej situaciji pomenilo vzpo- stavitev diktature proletariata. Vpliv partije dosega le razmeroma majhen del delavstva, na vasi pa je še zelo skromen. Tudi doseda- njih uspehov partija ni znala organizacijsko utemeljiti pri mno`icah … Partija se mora re- sno postaviti po robu špekulacijam o pomoèi sovjetske Rdeèe armade v taki avanturi.” Ugotovitve in naroèilo Sekretariata izvr- šnega komiteja Komunistiène internacionale so imele odloèilne posledice za politiko KPJ in KPS v naslednjih mesecih. Tito je razoèa- ran zaèasno umaknil projekt revolucije – za- vrnjene v Moskvi sami — in poslušno sprejel kominternska navodila s sovjetsko oceno med- narodnih in posebej jugoslovanskih razmer – do dneva nemškega napada na SZ, ki je pri- nesel s seboj radikalno spremembo vojaško- politiènega polo`aja v svetu in Evropi. Sedaj se je Kominterni in njenim èlanicam — par- tijam po Evropi – odprla mo`nost, da zaènejo v zasedeni Evropi s pravimi komunistiènimi revolucijami, a ne pod zastavo revolucionar- nega osvajanja oblasti, temveè pod krinko in plašèem protiokupatorskega upora. V ta boj se partiji sedaj ni bilo treba spustiti kot raz- glaševalki in oznanjevalki prihodnje komu- nistiène revolucionarne dru`bene ureditve v Sloveniji, temveè kot edini in izkljuèni pro- tiokupatorski uporniški sili, kateri se morajo podrediti vse druge nastale odporniške sku- pine. Èe se ji ne pridru`ijo in podredijo, je to znak, da se okupatorju sploh noèejo resno upreti, kar preprosto pomeni, da so narodni izdajalci. KP v Sloveniji je pod krinko pro- tiokupatorskega upora zaèela revolucijo, in sicer tako, da je tako imenovani narodnoos- vobodilni boj instrumentalizirala, monopo- lizirala in sankcionirala. 16. septembra 1941 je samooklicani, od ni- kogar izvoljeni ali imenovani Vrhovni ple- num OF izdal sklepe in odlok, brez imen in podpisov, da SNOO v okviru OF “za èasa os- vobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi ves slovenski narod na vsem njegovem ozemlju. Vsako organiziranje izven okvira OF je ... “škodljivo borbi za narodno svobodo”. Zato je vsak, “ki dela na to, da na ozemlju slovenskega naroda nastane oboro- `ena sila, ki ne raste pod politiènim in vojaš- kim vodstvom OF, narodni izdajalec. Sankcija je smrtna kazen: “Izdajalci se kaznujejo s smrtjo”. Sodijo posebna sodišèa, naglo, ust- no in tajno, osebno zasliševanje krivca (ne ob- to`enca) ni potrebno, smrtna kazen se izvrši takoj, na naèin in po osebah, ki jih doloèi so- dišèe (tj. isti organ je sodstvo in eksekutiva)”. “Proti razsodbi sodišèa ni prito`be.” Pred- videne kazni so še “narodni bojkot” ter uni- èenje ali zaplemba imetja. 7 #      # 7 #     Za uresnièevanje sankcij tega odloka, zlasti usmrtitev, je CK KPS, najvišji forum, v naj- stro`ji konspiraciji brez seznanitve in še manj dogovora z zavezniki v OF `e mesec pred tem 15. avgusta 1941 ustanovil VOS. Z VOS in likvidatorji si je KPS zagotovila nadzor in iz- vajala revolucionarni teror tako v sami OF ka- kor tudi nad ilegalnimi organizacijami “zgolj” civilnega upora. S temi sklepi in odlokom je KPS/OF do- konèno razbila — naèrtno in zavestno — sleher- no mo`nost edinosti in povezave slovenskih odporniških sil, ki bi bila v èasu okupacije tako nujno potrebna. Z monopolistièno in absolutistièno samopostavitvijo, za katero ni imela nikakršne legitimacije, se je sama iz- kljuèila iz sistema politiènega pluralizma in se izkazala za nedemokratièno, totalitarno stranko, ki se enaèi z narodom samim. Kidriè: ‘’Pojem OF in pojem slovenskega naroda po- stajata istovetna ... Kdor koli danes kakor koli napada KPS, ta vrši protinarodno delo.’’ Z omenjenimi sklepi je KPS/OF zaèela novo obdobje v zgodovini slovenskega na- roda: nikdar do tedaj namreè ni nobena po- litièna stranka na Slovenskem svoje politiène nasprotnike naèelno razglasila za sovra`nike in narodne izdajalce ter uveljavljala in sank- cionirala svoje cilje in zahteve z njihovim “narodnim bojkotom“, umori in usmrtitva- mi. To zgodovinsko breme si je KPS/OF na- lo`ila 16. septembra 1941, zato smemo ta dan imeti za zaèetek revolucije na Slovenskem — in ne šele poletje 1942, ko se organizira upor proti revoluciji. S svojimi sklepi je KPS/OF razdvojila in razdelila slovenski narod. Slovencev ni razde- lil okupator, razklala jih je revolucija. Iz strankarske sebiènosti je KPS zapostavila na- rodne interese in se z oboro`enim nasiljem najprej in predvsem obrnila proti domaèim idejnim in politiènim nasprotnikom. Veèino prej naštetih vodij posameznih od- porniških skupin je KPS preko VOS-a v teku dobrega leta z atentati sredi Ljubljane umorila (Emmer, Natlaèen, Peršuh, Ehrlich, Pra- protnik), nekaj umorov se je ponesreèilo (Hacin, Smersu, @ebot), nekatere so takoj po vojni ugrabili in so izginili (Šmajd, Uršiè), ali pa so jih postavili pred sodišèa, jih obso- dili na dolgo jeèo (Šolar) ali pa na smrt in us- trelili (Peterlin, Nagode). KPS/OF je s psihofiziènim terorjem in likvidacijami drugaèe misleèih in delujoèih Slovencev dejansko prevzela usmerjanje doga- janja v svoje roke: akter dogajanja je postala KPS/OF, vse drugo je bilo bolj ali manj rea- giranje na njeno agiranje. Zato KPS nosi od- govornost tudi za poznejše, vsiljene politiè- ne odloèitve svojih nasprotnikov. KPS je obenem izigrala patriotizem in nacionalno navdušenje slovenskega èloveka. Boj proti okupatorju je izrabila in zlorabila ter pogum, zagon in po`rtvovalnost prenekaterih v par- tizanskih enotah izkoristila za totalitarni prevzem oblasti po konèani vojni: “Po na- rodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF v celoti” (6. temeljna toèka OF). Tudi prihodnost je bila okupi- rana in monopolizirana.