\ n i levil kg 41 / letnik 60 / Ljubljana, 22. november 2001 Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Milan Utroša novi sekretar ZSSS M ia tret^ konferenci ZSSS ta torek je bil ZSS^ Štrosa, dosedanji izvršni sekretar v tar' 7 °^asno izvo,jen za novega sekre- Ja ZSSS. Po izvolitvi je povedal: avedam se odgovornosti, ki jo prevze-raZ11'glasovanja jemljem tudi kot iz-^Pnpravljenosti za sodelovanje, n , Casu> ko sem nadomeščal sekretarja šen V.esjvaka’ sem vsem dal vedeti, na kak-£la naC^n. ze^m opravljati to funkcijo. Izid n Juvanja jemljem za potrditev takšnega a^lna mojega dela. ja Cenjujern’ je v letu dni, kolikor tra-Van. °J mandat, potrebno okrepiti sodelo-eii^.med Zvezo in območnimi organiza-0u ^ 'n tU(Ji med sindikati dejavnosti in SodeI n*m* or8an^zacijami - potrebno je več tv * ^ Ja* ^ 1 Ekujem tvorno sodelovanje in tvoren m^vseh odgovornih v sindikatih in ob- cnih organizacijah.” Milan Utroša, sekretar ZSSS Ekn Or|oirisko-socialni svet o posledicah likvidacije Srda Prestrukturiranje podjetij le treba dokončati t0 Sr0l?0msko-socialni svet (ESS) je na seji Sm'!10 obravnaval posledice likvidacije ^ano’ i -jih ^0<^° občutile družbe in v njih t°r ,enk Ministrica Tea Petrin in direk-vila j ?. Marjan Rekar sta za sejo pripra-seH.,uU(Jl Pksno informacijo. Po njunih be-za Sv J. rd že aprila letos sprejel izhodišča jaltiJr? Pre°blikovanje in vseskozi izva-bra SD1 konkretne ukrepe. Vladaje septem-da na re^ a odlok o prenosu premoženja Sr-Vatj?.t - ? tem je zapolnila njihovo priženil ClJ^ko vrzel). Srd je finančno razbre-gativn , Jetia *nJ*b tudi dokapitaliziral. Ne-k° 0^vC Posledice likvidacije Srda bi lah- strukii.Utl °.le ^est Podjetij, v katerih pre-P0slenihrcgJXše ni zaključeno. V njih je za-jetjih n , 4 delavcev, v vseh Srdovih pod-Pa 17.890. Srd je 17,7 milijarde ter- jatev do svojih družb konvertiral v njihov kapital. Člani ESS so najprej vprašali, ali so podatki realni. Zanimalo jih je tudi, kdo bo v prihodnje dajal jamstva za najemanje kreditov dosedanjih Srdovih podjetij. Izrazili so tudi dvom o sposobnosti pidov za upravljanje podjetij. Zahtevali so možnost, da bi v podjetjih, kjer bo prestrukturiranje še potekalo, sklepali posebne socialne sporazume. Brane Mišičje predlagal, naj država ali kdo v njenem imenu poskrbi, da bo proces prestrukturiranja podjetij zaključen in investicije končane. Ministrica je odgovorila, da bodo dosedanja Srdova podjetja, ki so bila po mnenjih iz EU privilegirana, odslej v enakem položaju kot vsa druga. Imela bodo mož- Tretja konferenca ZSSS Ministrica Tea Petrin meni, da poceni delovna sila ni slovenska perspektiva Strani 2 in 3 Programsko-volilna skupščina Sindikata upokojencev Slovenije Prva naloga: pridobivanje novih članov Strani 4 in 5 Mehanika Trbovlje olajšana bremen na dobri poti Strani 6 in 7 nost konkurirati pri vseh programih in javnih natečajih. Če bodo nastale izredne razmere, pa bo vlada po potrebi sprejemala tudi posebne ukrepe. Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo tudi poseben program reševanja podjetij, ki bi zaradi nepredvidljivih dogodkov lahko zašla v težave. Iz tega programa bo mogoče nastal kar poseben zakon. Nov bo tudi zakon o poroštvih, saj je sedanji premalo natančen. Na njegovi podlagi je bilo izdanih preveč poroštev, kar sedaj bremeni proračun. Pooblastila, ki jih je do-sedaj imel Srd, pa bodo prenesena na druge institucije. Podjetja, ki jih Srd ne bo prenesel na pide, bodo verjetno prenesena na zakladnico. Na pide pa ni mogoče prenesti podjetij, ki so še v sanaciji ali v njih poteka prisilna poravnava. Brane Mišič nam je po seji dejal, da Srdov kapital omogoča socialno varnost zaposlenih v vseh njegovih podjetjih. Prepričan je tudi, da dogovori na ESS o posledicah likvidacije Srda dajejo dovolj varovalk, da podjetja, ki bodo zašla v težave, ne bodo znova prepuščena sama sebi. ESS bo na prihodnji seji obravnaval zasnovo novega socialnega sporazuma, kot ga bodo pripravili v vladi. Tretja konferenca ZSSS Ministrica Petrinova meni, da poceni delovna sila ni slovenska perspektiva V Ljubljani je ta torek konferenca ZSSS obravnavala strategijo gospodarskega razvoja. Predstavila jo je ministrica za gospodarstvo Tea Petrin skupaj s svojimi sodelavci. Odgovarjala je tudi na vprašanja članov konference. Strinjala se je skoraj z vsemi njihovimi opozorili in menila, da je treba probleme reševati z razvijanjem socialnega dialoga. Konferenca je opravila tudi nadomestne volitve sekretarja in soglasno izvolila Milana Utrošo. Ta je že več mesecev nadomeščal dosedanjega sekretarja, Rajka Lesjaka, ki se je invalidsko upokojil. se država ne more vmešavati. Zaradi sprem)' nja razvoja trgovine pa bodo na ministrstvu likovali poseben sektor, ki ga bo vodil ni podsekretar. Sindikat bo vabljen na p°c ^ vore, ki jih bodo na ministrstvu organizma zvezi s trgovino. ,. Za živilsko industrijo je Petrinova kmetiJsKe-mu ministrstvu že predlagala, da bi bila P°v zana z drugimi industrijskimi dejavnostmi, v dar je to bilo zavrnjeno. Predlog Srečka CateO Kot je uvodoma povedala Petrinova, so strategijo gospodarskega razvoja na ministrstvu pripravili zlasti zaradi tega, da bi zmanjšali zaostajanje našega gospodarstva za razvito Evropo. Zmanjšanje bi dosegli s povečanjem dohodka in dodane vrednosti na zaposlenega. Naše gospodarstvo je po njenih besedah preveč odvisno od tradicionalnih panog, ob njih pa nastaja premalo novih podjetij in dejavnosti. V naše gospodarstvo premalo vlagajo tujci. Gospodarsko rast moramo povečati, saj bomo le tako bolj konkurenčni na tujih trgih. Če bomo konkurenčnejši, bo lahko gospodarstvo tudi hitreje napredovalo, lažje bomo skrbeli tudi za blaginjo prebivalstva in vzdrževali socialno kohezivnost. Na gospodarskem ministrstvu so pripravili razvojne spodbude za podjetniške projekte. Te bodo namenjene zlasti vlaganjem v človeške vire. Za vse spodbude se objavljajo javni razpisi. Za spodbujanje prestrukturiranja tekstilne, oblačilne in obutvene industrije in železarstvo pa so na ministrstvu razvili tudi posebne institucije, kar od nas zahteva tudi Evropska unija. Državni sekretar Igor Trček je dodal, da na gospodarskem ministrstvu pripravljajo državni razvojni program, v katerega bo šlo 15 odstotkov proračunskih sredstev. S tem denarjem bo upravljalo gospodarsko ministrstvo, ki pričakuje, da bo po vstopu v EU dobivalo tudi njena sredstva. Sandi Bartol je ministrico vprašal, kaj meni o razvoju trgovine, pri katerem zaradi tekmovalnosti in želje po večjih tržnih deležih prihaja tudi do gradnje prevelikih zmogljivosti in neracionalnosti. Srečko Čater je povedal, da živilska industrija v kmetijskem ministrstvu nima pravega mesta in se zavzel, da bi bila obravnavana kot druga industrija. Kritičen je bil tudi do trgovcev (še posebej do “najboljšega soseda”), ki ži-vilce izsiljujejo s prevelikimi maržami. Doro Hvalica je opozoril, da bi poleg strategije gospodarskega razvoja morali imeti tudi socialno in okoljsko strategijo. Brane Mišičje menil, da bo zaradi sanacije javnih financ zmanjkovalo denarja za razvojne projekte. Kritičen je bil tudi do formu- lacije iz strategije gospodarskega razvoja, da je cilj dohodkovne politike počasnejša rast bruto plač od rasti produktivnosti. Po njegovem mnenju z nizkimi plačami ne moremo v Evropo. Enako je menil tudi o formulaciji, da notranje lastništvo ne sme biti zlorabljeno za povečanje plač. Mišičje tudi menil, da bi pri prodaji bank morali paziti, da bo strateški potencial ostal v slovenskih rokah. Zavzel se je za razširitev socialnega partnerstva tudi na reševanje problemov v podjetjih. Po besedah Alberta Vodovnika je strategija dober dokument, drugačna pa je praksa. V podjetjih je velika negotovost. V Revozu ne vedo, ali bo proizvodnja v Novem mestu ostala. Ker domače industrije ne bo več, bo vsa inteligenca odšla dmgam. Po Vodovnikovih besedah prodajajo dele Slovenskih železarn pod mizo in skoraj zastonj. Za nameček pa so številne informacije pod embargom. Tone Rozman je želel zvedeti, kaj bo s prodajo Peka in kako bo potekala ukinitev Slovenske razvojne družbe. Drago Ščer-njavič pa je vprašal, kako je poskrbljeno za socialno varnost ljudi, ki so delali na ukinjenih gospodarskih oddelkih občin. Hedvika Možina iz mariborske enote Pošte Slovenije je v imenu SDPZ, najprej opozorila, da želi sindikat sodelovati pri privatizaciji Telekoma, v katerem naj bi bilo lastništvo razpršeno. Zakon o poštnih storitvah je treba spremeniti tako, da bo Pošta imela enake možnosti poslovanja kot konkurenti. Država bi morala stimulirati javni cestni prevoz in zanj dajati koncesije, je še menila. Petrinova je na Bartolovo vprašanje odgovorila, da se trgovci sami odločajo o odpiranju in gradnji novih trgovskih prostorov, v kar Na konferenci je sodelovala močna ekipa ministrstvi tar* gospodarstvo: (od leve) Janez Trček (državni Mešl (državna sekretarka za spodbujanje konkurenci0^ ti) in Igor Strmčnik (državni sekretar za regionalni razv pa bo še enkrat prenesla ministru Butu- ^ venijaje po primerjalni študiji, narejeni na? podarskem ministrstvu, pri socialnih ind1 torjih primerljiva z Nemčijo. Zelo pa za0?0§. jamo pri usposabljanju zaposlenih in tehno . kem razvoju. Čeprav daje država za razvojs [() odstotkov bruto družbenega proizvoda, premalo, saj podjetja ne dajejo skoraj nič- nas žal prevladuje filozofija vlaganja v kapital, ne pa v človeške vire. Inovativno- stiv podjetjih skoraj ni. Kljub temu pa gosp1 iodaf' ski položaj v državi ni tako slab, da bil^ pričakovali črni scenarij. ie^ Ministrica se je strinjala s predlogi, da j' ^ govore ojutrišnji blaginji treba sprejemati Z ^ todo socialnega partnerstva. Povedala je tuu • - - i Sl0" cenena delovna sila ni konkurenčna prednost , linisd' venije. O industrijski politiki bodo na nu’ . stvu pripravili belo knjigo. V njej bodo o lali tudi odlična podjetja, med njimi je tudi s pina Cimos, kjer je nedavno bila na °bjs^vj|i Sl°' - - ■ ravil’ O delavskem delničarstvu naj bi prtpr" poseben zakon. Do tujega kapitala smo v veniji preveč kritični. V Franciji ga imaJ jo aa' ■ W k' ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmat"); "UniMtT-UllUm'«' 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar uredniKTo^p Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Del0J5g9 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-6 s ,er ^ar 20 odstotkov in je to dobro. V Luk-kov ie'8U Pa -*e tuJe§a kapitala kar 80 odstot-niei- orno8°ča prenos znanja in širje-nrl JiS°V' Goodyear je tovarno na Poljskem zase , rf1 faradi slabih delavcev, naši delavci so veliko boljši. i-K^i ^r',Va!'Zac0‘ Slovenskih železarn so cilj mesi5 p očen'’ višina kupnine je na zadnjem u. Prodaja pod vodstvom posebne komi- konference se/e udeležilo 57 članov. sije bo potekala javno in vse bo transparentno. Železarstvo mora biti vpeto v mednarodne verige. Slovenija je premajhna, da bi se temu uprla. Če se bomo povezali, bomo lahko izkoristili nove možnosti. Posamezne družbe bodo prodane najboljšim ponudnikom. Podatki o ocenjeni vrednosti družb pa niso za javnost. Predsedniki sindikatov in direktorji družb pa so dobili precej informacij. Za vsako od družb, ki so na prodaj, je pripravljen poseben program. Napetosti in razprtije, do katerih prihaja v Slovenskih železarnah, pa so škodljive. Slovenska družba bo morala temeljiti na znanju, kar pomeni, da se bodo plače morale povečati. Smeleje bomo morali načrtovati tehnološki razvoj in razvoj inovativnosti. Stara industrija je le tista, ki se ne prilagaja novim razmeram. Z novimi orodji je iz starih industrij mogoče narediti nove in to se v nekaterih državah že uspeli narediti. Prodaja Pe- Milan Utroša novi sekretar ZSSS Na dnevnem redu konference so bile tudi nadomestne volitve sekretarja ZSSS. Volitve so bile potrebne zaradi invalidske upokojitve dosedanjega sekretarja Rajka Lesjaka. Za sekretarja je bil po opravljenih postopkih predlagan Milan Utroša, dosedanji izvršni sekretar v ZSSS, ki je nadomeščal sekretarja ZSSS. Volilna komisija je po opravljenih tajnih volitvah ugotovila, daje zanj glasovalo 56 članov konference, torej vsi, ki so oddali glasovnice (le ena je bila neveljavna). ka je še v zraku, saj edina ponudba odvisnih družb ni skladna z zakoni. Vprašanja Hedvike Možina pa niso v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo in jih bo Petrinova prenesla kolegom na drugih ministrstvih. Po razpravi je Dušan Semolič ugotovil, da jo bo treba še nadaljevati in vzpostaviti stalne oblike medsebojnega sodelovanja. To se naj bi razvilo zlasti med sindikati dejavnosti in ministrstvom za gospodarstvo. Ker se ministrica strinja z opozorili, se bo socialni dialog torej nadaljeval. Franček Kavčič Plače v javnem sektorju dogovorjene Sjn(1a1ponedeljek so predstavniki stoi' ■atov Javnega sektorja s pri-anek'c13 rn'n'stroir>a podpisali be 7 k sPlošni kolektivni pogod-Oh n n,e!?0sPoclarske dejavnosti. Kad^P'SU S0 P°vedal': ranie .0.^°l1'nc> minister za not-se y <čaoeve: “Večje znamenj, da Pl-irn 0Vcn'.i> zavedamo pomena 'Ha v6 P°'‘t’ke 'n plačnega siste-aneks-ne^0spodarstvu' PodP's Ulem • usPeh socialnega par-"va m prispevek k stabiliza-linanc. Dobro je, da so > aneksu dosegli ravno-Pmjemljivo za obe strani. ^-sprejemljivo za obe n o -Jr i dldo s tern še ni konča-Pov >.• aJe že sprejela več skledi n’ 'lnecl dmgim zadevajo tu-nimik nik 0 napredovanjih. Z je v, j010 odpravili tisto, kar se C'!°v zadn'ih sistPrj, lTVrsta usmeritev je nov tek0(* P a^- Sedaj, ko smo rešili moč;3 vPrašanja, bomo lahko vse lišč asmer'li v poenotenje sta- ‘ ^ O novi noPoUn'' ^a^unam’ da bo leto 2002 značil-P0]e SOcialnopartnerskem urejanju odnosov. Pravirsistemskega zakona bo treba pri-delo ^ ■■ '^vedbene predpise. Čaka nas tudi logijj " novt tarifni prilogi in novi metodo-lovnV111613 drugim tudi o plačilu posebne de- 5ne uspešnosti. Predstavniki SDDO in sindikata carini- novi ureditvi sistemskih Aneks kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti podpisujejo: Nevenka Lekše (sindikat zdravstva in socialnega varstva), ministra Tone Rop in Rado Bohinc, Bojan Hribar Sindikat VIR) in Doro Hvalica (Sindikat Glosa). Poleg njih so iz sjndikatov, povezanih v ZSSS, aneks podpisali še: Drago Sčernjavič (SDDO), Erih Šerbec (sindikat zdravstva in socialnega skrbstva) in Miloš Mikolič (sindikat poklicnega gasilstva). Aneks so podpisali tudi predstavniki policijskega sindikata, Konfederacije 90, Sviza, sindikata carinikov, sindikata zdravstvene nege in Fidesa. kov še usklajujemo uredbo o višini eskalacije. Ker smo tik pred zaključkom pogajanj, bomo uredbo verjetno sprejeli še v tem tednu. S podpisom aneksa se je potrdila odločenost vlade, da seje o teh vprašanjih treba uskladiti s socialnimi partnerji.” Nevenka Lekše, predsednica koordinacije sindikatov negospodarstva: “Današnji pod- pis potrjuje, da smo predstavniki sindikatov, ki predstavljamo 150.000 zaposlenih, voljni in pripravljeni sporazumno urejati odprta vprašanja. Pričakujem, da bodo delodajalci to partnerstvo spoštovali tudi v prihodnje. Še posebej smo sindikati zainteresirani za sodelovanje pri novem sistemu plač, saj gre za dolgoročno rešitev. Predstavniki sindikatov javnega sektorja želimo biti partnerji tudi v ekonomsko-socialnem svetu, ki obravnava najpomembnejša vprašanja funkcioniranja naše države.” Tone Rop, minister za finance: "Aneks pomeni uskladitev plač s proračunom. Vladaje v zvezi z izvrševanjem proračuna že pripravila predloge za omejevanje rasti plač v državni upravi. Morali bomo sprejeti tudi uredbo o zamiku napredovanj, o čemer se še pogajamo. V državni upravi smo omejili tudi rast zaposlovanja in do konca leta ne bo novih zaposlitev. Vlada bo že naslednji teden pripravila tudi spremembe zakona o temeljni obrestni meri, ki bo postopno ukinjena. Inflacija v prihodnjem letu bo zaradi vsega tega mogoče nižja od napovedane. Pričakujem, da kmalu ne bo več avtomatske indeksacije plač.” F. K. 4 št. 41 / 22. november 2001 SINDIKAT UPOKOJENCEVSLOVEiJE Programsko-volilna skupščina Sindikata upokojencev Slovenije Prva naloga: pridobivanje novih članov V Domu sindikatov v Ljubljani je bila v petek 3. programsko-volilna skupščina Sindikata upokojencev Slovenije (SUS). Na njej sta poleg delegatov sodelovala tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Predsednik SUS bo še naprej Ivan Kramer, podpredsednika pa sta Konrad Breznik iz Maribora in Lojze Mežnarič iz Ljubljane. ga tudi za novo mandatno obdobje. NaJnl° nejša območna odbora sindikata delujeta v ^ dravju in Velenju, na nekaterih območji P so odbori tik pred ustanovitvijo. ^ Dušan Semolič je najprej poudaril. daZS ^ brez sindikata upokojencev ne bi bila to, Ko je Ivan Kramer poročal o delu sindikata v preteklem štiriletnem obdobju, je na prvo mesto postavil aktivnosti ob pokojninski reformi. Po njegovem mnenju je v zvezi z usklajevanjem pokojnin precej megle in so upokojenci pri tem na slabšem kot v prejšnjem sistemu. Od pokojnine letno izgubijo po 0,5 odstotka. SUS je pred časom sklenil dati pobudo za presojo ustavnosti 151. člena pokojninskega zakona, vendar tega sklepa po krivdi strokovne službe ZSSS ni uresničil. Predlog v zvezi s tem členom pa je vložila Zveza društev upokojencev Slovenije, vendar v zvezi z njim ustavno sodišče še ni sklepalo. V sindikatu so opravili tudi temeljito razpravo o sistemu zdravstvenega zavarovanja. Kramerje o tem govoril tudi na nedavnem pogovoru z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom, ki gaje organiziralo predsedstvo ZSSS. Ministru je med drugim posredoval mnenje, da bi bilo mogoče pri organizaciji zdravstvene službe precej prihraniti. Opozoril je tudi na koncesije, ki naj bi zrušile osnovno zdravstvo (to se je zgodilo na Ptuju). Po Kramerjevih besedah si je minister, ker je upal dregniti v zdravniške fevde, nakopal njihov gnev in so se nanj spravili kar kolektivno. V nadaljevanju je Kramer govoril o potrebi po krepitvi zveze med delavci in upokojenci. “Le če bomo oboji strnili vrste, bomo preprečili krčenje pravic delavcev, kar na svoji koži občutijo tudi upokojenci,” je poudaril. SUS ima sedem območnih odborov, nekaj pa jih je v ustanavljanju. O tem, kako bi povečali število članov sindikata upokojencev, seje Kramer pogovarjal z vodstvi sindikatov dejavnosti. Načelno so to vsi podprli, vendar Program Sindikat upokojencev Slovenije bo oblikoval stališča o vprašanjih družbenega razvoja, pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, davčnega sistema, stanovanjske politike in socialne varnosti. S temi stališči bo nastopal v državnih institucijah, kjer si bo prizadeval tudi za izboljšanje gmotnega položaja članov. Na tej podlagi bo SUS neposredno sodeloval v organih ZPIZ in ZZZS. Naloge SUS so tudi obveščanje članstva, pomoč članom pri pridobivanju kreditov v Delavski hranilnici ... SUS bo svoje naloge izvajal tudi prek ZSSS. Sodeloval bo z Desusom, Zvezo društev upokojencev Slovenije in sorodnimi sindikati v tujini. Skupščine se je udeležilo 42 delegatov in gostov. Delovno predsedstvo je vodila Francka Četkovič. seje število včlanjenih v SUS le počasi povečevalo. Sedaj ima sindikat manj kot 842 članov, kar je v primerjavi s številom članov sindikatov iz sestave ZSSS veliko premalo. Da bi sindikat lahko izvajal odmevnejše akcije, bi moral imeti veliko več članov, tudi njegova moč bi bila v tem primeru večja. Poročilo nadzornega odbora je predstavila Angelca Kejžar. Po njenih besedah je sindikat posloval skladno s svojimi akti in programom in denar uporabljal namensko. Ob upoštevanju novega finančnega pravilnika ZSSS naj bi SUS članarino delil takole: 9 odstotkov za ZSSS, 41 odstotkov za organe SUS-a in 50 odstotkov za območne odbore. V razpravi je Jernej Jer.šan, sekretar SUS, dodal, daje vodstvo sindikata z denarjem gospodarilo zelo racionalno. Pri tem mu je pomagal tudi Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kjer Jeršan tudi opravlja sekretarske naloge. Omenil je tudi, da sije SUS za cilj zadal 10.000 članov, kar ostaja nalo- je. Medsebojno sodelovanje se mora Še razviti, saj je le tako mogoče preprečiti kr nje pravic delavcev. Predsednik ZSSS je u ležence skupščine informiral tudi o poteku F gajanj o predlogu zakona o delovnih razme J Opozoril je, da morajo vlada in poslanci sF tovati dogovor med socialnimi partnerji-pri pogajanjih o pokojninskem in invalid* zavarovanju niso upoštevali naših pornisl® o nacionalnih pokojninah, so naredili nar ko. Sedaj pa jih boli glava, ker morajo iz P računa zagotavljati denar za vedno nove iu ^ ve prosilce. Nacionalne pokojnine so več)e pokojnin za deset in tudi petnajst let delu-prav zanje v pokojninsko blagajno ni bil VP čan niti tolar. Tudi pri spreminjanju pokoju^ skega zakona bomo še morali sodelovati-; je to področje pomembna skupna točka, poudaril Semolič. .-|0 Milan Kolar iz Celja je menil, dajs ^ sodelovanje SUS v protestnih akcijah Z Ivan Krat*}6*' dosedanji 'j novi predse nik SUS- Poročilo volilne komisije je predstavil Rudi Boh. Sekretarske naloge bo še naprej opravljal Jernej Jeršan. Dušan Semolič je menil, da je ZSSS prepoznavna tudi po sindikatu upokojencev. ^a^0n 0 delovnih razmerjih bo po nje-7c^.besedah okrepil pomen sindikatov. je na pogajanjih o njem nastopala sklad-• vz lnteresi delavcev in upokojencev. Kolar se Poudaril, da s sprejetjem zakona v dr-Jvn®m zboru delo še ne bo končano in bo „• ikat pritiskati tudi za njegovo spoštovale v praksi. ^ar ^ predlogov popravkov pokojninske-str/3 ■ a je signal, da morajo sindikati spet a S^uPaj ” Je menil Edo Kupčič, dele-s Ptuja. “Mogoče imajo spet kaj zadaj. Po-la.J!llnc vedno bolj zaostajajo za plačami. Na-ti^c Pa dajejo v javnost različne podatke in ne z nj'm' zavajajo. Ne smemo se bati jav-N;i i>naS'°Pa 'n tud* zaostrovanja svojega boja. lav - tU|,U nas Je v aktivu bivših sindikalnih de-nniCey kar 75 in smo lahko dovolj glasni,” je Predal Kupčič. 2ve'n h Gobecje za pozdrav povedal, daje na Za društev upokojencev močna in prepoz-v nita or®anizacija, ki seje vlada boji, saj je tudi/Zvt 4^ (j()() članov. Dobro sodeluje tu no, ‘n j° v ekonomsko-socialncm sve-kateri °St0 P°dpre- Čeprav želijo to zvezo ne-Gt. razbtjati, jim to ne uspeva, nar ■ eC^e Prepričan, da so si upokojenci de-„aina P°kojnine prislužili sami, ko so v bla-dena° P'a^evali prispevke. Ne drži torej, da nj r Za Pokojnine plačujejo sedaj zaposle- J za društev upokojencev je pri pokojnin- niLnrad Brez-Porfpred- Se«fnifc SOS. Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. ski reformi uspela uveljaviti 18 svojih zahtev. Med njimi je tudi to, da se pokojnine usklajujejo tudi z rastjo plač. Gobec je zavrnil tudi kritike, da daje naša država za pokojnine prevelik del družbenega proizvoda. Če bi bil tako visok kot v Nemčiji, bi za izplačevanje pokojnin potrebovali bistveno manjši delež družbenega proizvoda. Povprečna pokojnina za polno zavarovalno dobo znaša 215.000 tolarjev, vendar jo uživa le 110.000 upokojencev, vsi drugi so se upokojili pod drugačnimi pogoji. Spremembe pokojninskega zakona v zvezi z usklajevanjem pokojnin, kot jih predlaga vladaje dosegla Zveza društev upokojencev Slovenije. Začet ustavni spor v zvezi s 151. členom zakona pa traja že tri leta in mu po Gobčevem mnenju še ni videti konca. Janez Hambrož iz Ljubljane je razpravljal o prisotnosti sindikata v javnosti. Menil je, da SUS spremlja le naše glasilo, dnevniki, radio in televizija pa ne. Zavzel seje za večji prodor v javne medije, za kar bo sindikat moral več narediti tudi sam. Kritičen je bil tudi do Desusa, ki bi po njegovem mnenju moral biti v opoziciji in ne v koaliciji. Naša napaka je, da nismo pridobili več članov, je menil Konrad Breznik. Tako je tudi zaradi tega, ker se sindikati dejavnosti zapi- Razpravljala sta tudi Janez Hambrož in Lojze Mežnarič. rajo pred SUS. Sindikati bi morali zaposlenim pred upokojitvijo predstaviti upokojenski sindikat in jim povedati, zakaj je dobro, da se ne izključijo iz sindikalnega življenja. Breznik je še menil, da člani SUS ne morejo uživati pravice do denarne pomoči, ker se s članarino nabere premalo denarja. Članom pa sindikat lahko pomaga z nasveti. Tako je sindikat pomagal edemu od članov, da je rešil svoje stanovanjsko vprašanje. Odnose SUS z zvezo upokojencev v Mariboru pa je Breznik ocenil za zgledne. Lojze Mežnarič iz Ljubljane je menil, da SUS članom praviloma ne more nuditi pravne pomoči, saj njihovi problemi ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ko je govoril o pridobivanju novega članstva, pa seje nasprotoval temu, da bi sindikat v svoje aktivnosti vnašal dnevno politiko. Po razpravi je skupščina sprejela še sklepe. Čeprav so posamezniki predlagali drugač- Zloženka Vodstvo SUS je za skupščino pripravilo tudi zloženko, s katero želi pridobiti več članov. Nanjo so med drugim zapisali, daje treba odpisati pričakovanja, da bodo politične stranke ostale zveste predvolilnim obljubam. Upokojenci se zaradi tega lahko zanesejo le na moč lastne organizacije - Sindikata upokojencev Slovenije, ki deluje pri ZSSS. Naloga sindikata bo med drugim preprečiti, da bi spremembe predpisov parlament sprejemal po hitrem postopku. Sindikat bo poleg tega kritično spremljal podatke o poslovanju pokojninskega zavoda. Nasprotoval bo tudi povečanju prispevka za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Vse to naj bi bili razlogi, da se bodo upokojenci v večjem številu odločali za vstop med člane SUS. no delitev, so delegati potrdili predlog nadzornega odbora. Za povečanje članarine pa so menili, da ne pride v poštev. Bo pa SUS pripravil še svoj finančni pravilnik, v katerem bo mogoče rešil še kakšno vprašanje. Skupščina predlaga predsedstvu ZSSS, naj obravnava včlanjevanje v SUS (o tem vprašanju bi bilo mogoče smiselno organizirati tudi posebno konferenco). Celjski ob- Delegati so poročili o delu republiškega odbora in nadzornega odbora soglasno potrdili. Sprejeli so tudi program aktivnosti za prihodnje obdobje, vanj bo vodstvo sindikata vgradilo tudi predloge iz razprave. Potrdili so tudi spremembo statuta, po kateri so v nadzornem odboru trije člani. Po opravljenih kandidacijskih postopkih so delegati opravili še tajne volitve. Za predsednika so izvolili Ivana Kramerja, za podpredsednika Lojzeta Mežnariča in Konrada Breznika. V nadzorni odbor pa so izvoljeni: Herman Kasesnik, Angelca Kejžar in Marija Primc. Po končani skupščini seje republiški odbor SUS sestal na prvi seji in oblikoval svoje organe. V novem izvršnem odboru SUS bodo poleg predsednika in obeh podpredsednikov tudi Edvard Kupčič, Francka Cetkovič in Jernej Jeršan. Sekretar pa bo še naprej Jernej Jeršan. Franček Kavčič Mehanika Trbovlje olajšana bremen na dobri poti Prisilna poravnava je težak proces, vendar daje podjetju še največ možnosti za obstanek V Mehaniki Trbovlje sta v okviru postopka prisilne poravnave v teku finančna in poslovna sanacija podjetja, obe z dobrimi možnostmi za uspeh. O tem smo se pogovarjali z Rajkom Kostanjevičem, predsednikom SKEI v Mehaniki, direktorjem podjetja Janezom Perdihom in Ljubom Cvarom, sekretarjem območne sindikalne organizacije ZSSS Zasavja, ki je bila v veliko pomoč tako sindikatu v Mehaniki kot delavcem, ki so se zaradi prisilne poravnave znašli na seznamu presežnih delavcev. V podjetju je od 159 zaposlenih za nedoločen čas ostalo le še 92 delavcev, čez čas pa jih morda bo samo 65. “Kaj so zaposleni žrtvovali na oltar finančne in poslovne sanacije podjetja?” “Del februarske plače, saj smo je s stavko izsilili samo 45.000 tolarjev na zaposlenega,” pravi Rajko Kostanjevič. “Nismo dobili regresa in pet mesecev smo prejemali minimalne plače. No, ta dolg je podjetje deloma že poravnalo, v celoti pa ga bo, tako je dogovorjeno, do konca leta. 64 kolegov in kolegic pa je izgubilo delo - predvidenih je bilo celo 94 presežnih delavcev - in ti bodo po zakonsko upravičene odpravnine morda morali na sodišče.” “Oba z Rajkom Kostanjevičem, kije član upniškega odbora in nadzornega sveta Mehanike, sva upravo opozarjala že v postopku prisilne poravnave, da podjetje s samo 65 zaposlenimi predvidenega finančnega učinka prisilne poravnave ne bo moglo zagotoviti,” je povedal Ljubo Cvar. “Kasneje je uprava to spoznala tudi sama. Finančni načrt reorganizacije pa je bil nerealen tudi zato, ker ni predvidel virov za poplačilo odpravnin presežnim delavcem. V sindikatih se tudi nismo strinjali z metodo določanja presežnih delavcev. Podjetje je merila za določanje presežnih delavcev uporabilo izločilno enega za drugim, mi pa menimo, da bi moralo upoštevati učinek vseh kriterijev skupaj. Res pa je, da zakon tu ni povsem natančen in podjetje je pri svojem načinu izbora presežnih delavcev vztrajalo.” “Posledice takega določanja so bile?” Cvar: “Nihče od invalidov ni ostal v podjetju. Delo so izgubili tudi ljudje, ki so bili za podjetje zelo koristni. Dejal bi, da se da se v vodstvu niso zelo trudili, da bi zadržali najbolj sposobne in ustvarjalne ljudi. Mi smo upravo in tudi poravnalni senat na to opozarjali še na samem naroku, 24. julija, vendar je senat potrdil sklepe, ki so bili pripravljeni v postopku prisilne poravnave.” “Zakaj ste se v imenu delavcev pritožili na sklep o prisilni poravnavi?” Kostanjevič: “Pritožili smo se predvsem zato, da bi podjetje prisilili v dogovor, na podlagi katerega bi pridobili izvršilni naslov za terjatve zaposlenih. Šlo je za premalo izplačane februarske plače, za razliko med izplačanimi minimalnimi plačami ter dejanskimi plačami v času trajanja postopka prisilne poravnave in pa za določitev roka za izplačilo letošnjega regresa. z manj hudimi posledicami za delavce, Ljubo Cvar: V sindikatih smo se morali kar potruditi, da smo z upravo Mehanike dorekli način in roke reševanja finančnih obveznosti podjetja do delavcev. Moram pa poudariti, da se je začetna slaba kooperativnost uprave skozi proces vseskozi izboljševala. odločili, daje druga možnost veliko manj kot prva. e. Tako smo pritožbo tik pred obravnavo _ natu umaknili in sklep o prisilni poravnavi hanike je postal dokončen. Večini delavskin jatev bo ugodeno, upravi podjetja snl° veda povedali, da bomo za vse presežne dt’ia ^ takoj po prenehanju delovnega razmerja žili tožbe za neizplačane odpravnine, za ne ^ terc delavce pa tudi zaradi nezakonitega P^. nehanja delovnega razmerja, da bi tako P08.^. postopke na sodišču, ker imajo prenehanja lovnih razmerij prednostno pravico. ^ “Koliko so vredne terjatve zaposleni presežnih delavcev skupaj?” 18 Kostanjevič: “Razlik v plačah je za t milijonov tolarjev in 20 milijonov za reg Če bi odpravnine dobilo vseh 94 delavce > ^ sojih nameravali razglasiti za presežne, nanesle približno 80 milijonov. Finančna ^ veznost podjetja do zaposlenih in odpus e veznosi poujeija uo zaposicimi n> "“t' .. v delavcev se torej suče okoli stotih mihj0 tolarjev, kar je spričo 800 milijonov to a J prodaje lani, visok strošek.” “Ali ste v sindikatu zadovoljni s potekom prisilne poravnave kljub vs težavam, o katerih smo govorili?’ Kostanjevič: “No, mislim, da smo, g'e iz sindikalne perspektive, prisilno PoraV.n^na kar dobro izpeljali. Mehanika je namreč redkih firm, v katerih so zaposleni pred njo v mesec dobili vsaj nekaj denarja.” “Kakšna je videti prihodnost podjetl po prisilni poravnavi?” a. Kostanjevič: “Jaz v podjetje verjamen1’.^ vsezadnje sem v njem delničar. Mislim. c'a dober program, ki se prodaja ...” “Petnajstega novembra bi uprava morala izplačati zaostale plače, alil1 Kostanjevič: “Dan prej je direktor skl*ca' ^ Kostanjevič: Dan prej je aireKior *v jo stanek, povedal, da denarja ni in da jih . poskusili čim prej izplačati v nekaj obr0 njti Menije bilo veliko do tega, da bi se pos^vn rokov držali. Najprej zaradi podjetja samcg3 i vzrvvz v vii /.cii i• i*>_»i -j-- < saj bi v njem vladal mir, zaupanje, lažje n /1 delalo. To sem direktorju večkrat poudarjal- je zaradi zamude med ljudmi vzklilo nezaup^ nje. So sicer potrpežljivi in prepričan sem- ^ kar v samem sklepu o prisilni poravnavi ni bilo definirano. Pod pritiskom pritožbe smo se z upravo po nekaj pogajanjih in sestankih uspeli pogoditi za ustrezen sporazum, ki zaposlenim in odpuščenim delavcem daje izvršilni naslov, torej možnost izvršbe, če se dolžnik. Mehanika, dogovorjenih rokov izplačil zaostankov ne bi držal.” “Velja to tudi za odpravnine odpuščenim delavcem?” Cvar: “Ne, nismo uspeli doseči, da bi se podjetje zavezalo, da bo v določenem roku izplačalo odpravnine in bi upravičenim delavcem, če do izplačila ne bi prišlo, bil omogočen postopek izvršbe na rednem sodišču, ne pa vlaganje tožb na delovno sodišče, kjer so postopki bistveno daljši. Toda ko smo tehtali, ali za odpravnine ne umakniti pritožbe na sklep o prisilni poravnavi in sprožiti stečaj, ali pajo umakniti in omogočiti izvedbo prisilne poravnave bodo tisti, ki še delajo, potrpeli. Toda tu s _ ljudje, ki so izgubili službo. Govoril sem z ^ katerimi in vsi so mi dejali, da jim ta denar liko pomeni, ker trenutno nimajo drugih d‘ hriHknv 7c»tn hnHn 51i v izvrShe. Vsak^fH ^ Problel11 pri izvršbah je tudi, da se s tem lahko blok sem dejal, naj si preračuna, ali se to izP saj izvršba tudi ni opravljena takoj. Pro žiro račun in spravi podjetje v težave. “Za koliko denarja pa gre?” 2 5 Kostanjevič: “Za julij je podjetje dolžno milijona tolarjev, kar je največji meseč m. sek. Vsota je videti nepomembna za podJ^. toda ker mora dobaviteljem plačevati z g ^ vino in takoj, je važen vsak tolar. UpraV^(jaf zumem, da se obira pri izplačevanju, ve je takšen dogovor sama podpisala." ^ Pogovarjali smo se tudi z direktorjem ^ ^ hanike, Janezom Perdihom. Poudaril je podjetje pripravljeno poravnati vse za^, le finančne obveznosti do sedanjih in b'vM| ^jl. poslenih. Težave nastajajo le pri izvedbi izp*‘ anJ.^° Kostanjevič: Sindikati smo v dt Vs °/7" z upravo dosegli praktičn ra.’kar se Je v postopku prisilne pt rmi2ave-za delavce dalo doseči. Ed def® za vplačilo odpravnin presežni/ ti wVcfm se nismo uspeli dogovor izni1ndarmislim’ da jih bo uprava raj in na zamut nr> vuaJe uosoiutno preanost. Kači dai^r0St: podiet-ie ne bo proizvajalo in v Ju o, ne bo pritoka denarja za pokrivanji pori°Sl' do uPnikov, ki so pristali na pri: čai ^navo’ 'n v tem primeru podjetju groz ni', 0 Pa bi bila velika škoda, saj ima M renJ °bre izdelke in trg k|ji'b veliki ko .Ll rnnogo večjih podjetij. (jilad”ez ^rdih je še dodal: “Mehanika j: nah r n° Poravnavo, kije bila po vseh mesee ' S'nd‘kata' zelo v redu. Delavci n ^"ižjiTtaS brez p,lučc'Ia i;pravičer mani ( iar,rnih razredov so bili pri tem NiSobnrSlabem’ ne^ater‘ *e za Par st010,'' in v. 11 P^^ajšani za nadomestilo za pn ,nzaprevoz nadelo.” f \ f i I ff>l A - - - M m nadomestil na za vodu ^Poslovanje že ta mesec?" ČasiT*”" “Ni.res! Mi smo vse oddal dikai°111 Sm° dogovorjeni z občinsl ret T>.m-Sam sem tudi urgiral Pri drža že v K' na ministrstvu za delo, da bi h jsk'VernbrU' PrHb,ern Pa Je tudi v lavc ug°stopenjskega organa na prit KoliiV’preden začne izplačevati nadc yem, drugod v Sloveniji ni l p & tičijo vzroki za nastale teža oSanr ^'.“Problem Mehanike seje danie0], V0^Ivi’ ko-ie Podjetjc 'zgubile nc,;' | ,U80slavije. Vendar se od tedaj r je hit , nil° z°per to. Najbolj krizne rala u eta 1997- Mehanika je ves č a lastno substanco. za uvedbo prisilne poravnave n i kasnitev pri sprejemu slovenskega proračuna lani. Z našimi izdelki namreč sodelujemo na javnih natečajih za pridobitev naročil. Posledica poznega sprejema proračuna je bil drastičen padec realizacije v začetnih mesecih letošnjega leta. Realizacija je padla na raven naših plač. Posledica lani prepozno sprejetega proračuna je bila nelikvidnost Mehanike in v skladu z zakonom o finančnem poslovanju sem bil prisiljen ukrepati. Nadzorni svet in lastniki so terjali sanacijo. Če ne bi ukrepali, kot smo, bi bila Mehanika zdaj že v stečajnem postopku. “Perspektiva Mehanike?” Ferdih: “Imamo dobre tržne izdelke, kar je bistveno, imamo tudi naročila. Stroji delajo s polno paro. Mehanika je tudi dobra, preizkušena blagovna znamka.” “Kako kaže letos?" Ferdih: “Letos bomo še imeli izgubo, vendar bo ta skoraj desetkrat nižja od lanske, 355-milijonske, in skoraj štirikrat nižja od za letos planirane 139-milijonske. V prihodnjem letu pa naj bi že poslovali z dobičkom 30 do 40 milijonov tolarjev. Torej prihodnost je obetavna, tudi zato, ker znova prodiramo na trge na področju bivše Jugoslavije pa v Romunijo, Nemčijo, in to z višjimi oblikami poslovnega sodelovanja.” “Koliko je dejansko presežnih delavcev, ali prvotno določenih 94 ali samo že odpuščenih 64? Govori se, naj bi tudi preostalih 30 moralo zapustiti podjetje v letu dni.” Ferdih: “Načrt finančne reorganizacije je predvidel 94 presežnih delavcev. Ker pa smo pridobili nova naročila, smo ugotovili, daje trenutno presežnih samo 64 delavcev. Za preostalih 30 pa je vse odvisno od trga, in ali bomo Janez Perdih: Prisilna poravnava je najboljši način saniranja podjetja, ki ima dobre izdelke, trg in možnost osvojitve novih trgov. Zal je bilo treba stroške poslovanja znižati tudi na račun določenega števila presežnih delavcev. proizvodne načrte res dosegli. Na težave zaenkrat ne kaže, odločil pa se bom v prid obstoja podjetja. Vsekakor uprava lahko sklepe izroči delavcem v letu dni, saj je bila prisilna poravnava izglasovana za eno leto. Zato prisilna upraviteljica in sodišče še vedno nadzorujeta, ali se držimo načrta finančne reorganizacije.” PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Upokojitev je zelo blizu Vprašanje: Rodila sem se 16. 11. 1948 in sem mati štirih otrok. Otroci so slovenski državljani. Na dan 31.8. 2001 sem imela 34 let 1 mesec in 29 dni delovne dobe. Kdaj se bom smela upokojiti? Odgovor: Leta 2002 se začne prehodno obdobje pokojninske reforme, v katerem se bo ženska »polna« pokojninska doba začela na leto podaljševati za 3 mesece, dokler leta 2013 ne bo znašala 38 let. Leta 2002 bo za ženske torej »polna« pokojninska doba znašala že 35 let in 3 mesece. Toliko dobe boste vi dopolnili 2. 10. 2002. S tem boste dopolnili prvega od dveh upokojitvenih pogojev. Drugi pogoj leta 2002 pa bo za ženske s »polno« pokojninsko dobo starost 54 let. Na račun materinstva se vam bo lahko ta splošno določena upokojitvena starost leta 2002 lahko znižala že za 10,5 meseca na starost 53 let 1 mesec in 15 dni. Toliko pa boste vi stari 1.1.2002. Ker boste torej oba upokojitvena pogoja dopolnili 2. 10. 2002, se boste smeli najprej upokojiti prav na ta datum. Zaradi materinstva se boste torej smeli upokojiti le mesec in pol pred svojim 54. rojstnim dnevom. Morda ste razočarani, da se kar štirje otroci tako malo poznajo pri vašem datumu upokojitve. Toda vi ste bili stari že 19 let, ko ste se prvič zaposlili. Naj poudarim, da se materinstvo pri datumu starostne upokojitve najbolj pozna tistim delavkam s »polno« pokojninsko dobo, ki so se prvič zaposlile zelo mlade (kmalu pa 15. rojstnem dnevu) in zato zberejo »polno« pokojninsko dobo več let pred splošno določeno upokojitveno starostjo. Tiste, ki so se prvič zaposlile že nekoliko starejše, pa materinstva pogosto sploh ne morejo izkoristiti za zgodnejši odhod v pokoj. Ne pozabimo namreč, zaje upokojitev potrebno hkrati izpolnjevati dva pogoja in ne le enega. Materinstvo pa se pri datumu upokojitve najbolj pozna materam s številnimi otroki, ki pa imajo kratko delovno dobo. Te se v resnici bistveno prej upokojijo, odkar materinstvo vpliva na datum upokojitve. Pred pokojninsko reformo so se namreč upokojevale po 58. rojstnem dnevu, sedaj pa lahko že tudi prej. Vam, ki boste imeli »polno« pokojninsko dobo, pa ostaja zadoščenje, da vam bo zato odmerjena bistveno višja pokojnina. To pa je tudi pomembno. Študijski dnevi kadrovskih delavcev Primerjajmo se z Evropsko unijo, da bomo boljši! Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije je prejšnji teden v Radencih pripravila tradicionalne študijske dneve kadrovskih strokovnjakov. V temi Primerjajmo se, da bomo boljši - kadrovski bench-marking je sodelovalo okoli 200 kadrovskih strokovnjakov iz vse Slovenije in gosti iz tujine. Evropeizacija velja tudi za kadrovsko stroko Ppredsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije dr. Ivan Svetlik je uvodoma opozoril, daje primerjava kadrovske stroke v Sloveniji z razvitimi evropskimi državami nujna, saj samo tako lahko ugotovimo, kje smo ujeli korak z razvitim svetom in svojimi konkurenti, kje smo jih s svojimi izvirnimi rešitvami morda že prehiteli in kje še zaostajamo. Evropeizacija nedvomno velja tudi za kadrovsko stroko: za načine njene organiziranosti, za prakse kadrovanja, zaposlovanja, nagrajevanja, izobraževanja in razvoja kadrov, pa tudi za urejanje razmerij med delodajalci in delojemalci. Predsednica društva kadrovskih strokovnjakov v Pomurju Cvetka Sreš je v pozdravnem govoru dejala, da se moramo med seboj primerjati tudi v Sloveniji, saj so razlike v razvitosti med posameznimi regijami prevelike, še posebej pa so kritične razmere v Pomurju, kije po številnih kazalcih najmanj razvita regija v državi. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar pa je opozoril, da so bile razmere na področju kadrovske politike pri nas v minulem desetletju paradoksalne: na eni strani je kadrovska stroka doživela hiter razvoj, po drugi strani pa so kadrovske službe v podjetjih izgubljale svojo veljavo. Po Hribarjevih besedah so človeški viri ena od redkih razvojnih prednosti, ki jih ima Slovenija. Celo v Bruslju ugotavljajo, da so delavci pri nas ustrezno izobraženi in usposobljeni za delo, poleg tega pa imajo tudi ustrezen odnos do dela. Kljub temu pa bo treba za izobraževanje delavcev še veliko storiti. Hribar je opozoril tudi na zelo dobro razvit socialni dialog med vsemi socialnimi partnerji, kar dokazujejo tudi številne kolektivne Dr. Hans Bohm: Tudi kadrovski menedžment v podjetjih mora prispevati k večji dodani vrednosti. pogodbe, pa tudi podpis izjave o usklajenosti predloga zakona o delovnih razmerjih. »Novi zakon ne bo najboljši zakon o delovnih razmerjih v Evropi, vendar pa bo najboljši za Slovenijo, saj bodo z njim zadovoljni vsi socialni partnerji,« je dejal Hribar. »To pa bo še dodatno okrepilo zaupanje med socialnimi partnerji, kar se bo zagotovo odrazilo tudi pri delu in skupnih prizadevanjih za razvoj. Zato lahko tudi pri dodani vrednosti računamo na boljše čase.« Globalizacija vpliva tudi na vodenje ljudi Podpredsednik Evropskega zdru-ženja za kadrovski menedžment dr. Hans Bohm je udeležencem študijskih dnevov predstavil spremembe, do katerih je prišlo v Evropski uniji in še zlasti v Nemčiji pri vodenju ljudi. Trendi v gospodarstvu in okolju, ki vodijo v inter-nalizacijo in globalizacijo gospodarstva, v večjo dinamiko in hitrost inovacij v produktivni in proizvodni tehnologiji ter v vse večje inovacije v informacijski tehnologiji, vplivajo na vodenje ljudi, ki mora sistematično razvijati sposobnosti zaposlenih in vnaprej iskati in kadrovati kritične človeške vire - kadre, ki jih nenehno primanjkuje na trgu dela. To pa je seveda mogoče doseči s prožnim zaposlovanjem in v takšnih organizacijskih oblikah, ki so sposobne hitrega prilagajanja. Vedno bolj se uveljavlja miselnost, da je vodenje ljudi bistvena podjetniška funkcija, ki prav tako kot druge podjetniške funkcije ustvaija dodano vrednost ter z upravljanjem znanja, veščin in usposobljenostjo zaposlenih prispeva k poslovnemu uspehu podjetja. V podjetjih v Evropski uniji se zavedajo, da bodo vodje morali v prihodnje imeti povezovalno (celostno) znanje in izkušnje iz vodenja, ter takšne osebnostne sposobnosti, ki bodo omogočale sistematično mišljenje, občutek za medkulturne odnose, sposobnost sodelovanja, odpornost pred stresi in znanje tujih jezikov, kar vse zagotavlja usmeritev v globalnost. Bohm je predstavil tudi vlogo kadrovskega menedžmenta. Kadrovska politika bo čedalje bolj postajala sestavni del poslovne politike. Zaposleni postajajo najpomembnejši dejavnik uspeha in ne samo dejavnik stroškov. V podjetjih bo morala prevladati usmeritev k strankam, zaposlene pa bo treba usposobiti za prevzemanje kompetenc (pristojnosti). Proces spreminjanja razmer bo mogoče obvladovati le z dialogom in medsebojnim komuniciranjem, z vključevanjem zaposlenih in z razvojem zaposlenih ter preko zaupnega sodelovanja s svetom delavcev in timskim delom. Prihodnji kadrovski menedžerji bodo morali svoja podjetja razumeti kot učeča se podjetja z vsemi teoretičnimi in Dr. Ivan Svetlik: Upravljanje človeških virov je v Sloveniji že na evropski ravni. praktičnimi posledicami, bodo morali poznati mikro in niaS ro ekonomijo, pravo (zlasti del°' no), ekonomsko psihologijo- Pe dagogiko in sociologijo. Pi'aV ^ ko bodo morali popolno obvlada uporabo kadrovskih metod in or0 dij. Imeti bodo morali veliko P® gajalske in socializacijske spos° Dr. Wolfgang Weber: Kap'1 se čedalje bolj pogosto K li za usposobljenimi kaO‘“ nosti z visoko razvitim občutk01' za medčloveške in medkultu1' odnose, močne sposobnosti nja ter jasna etična in moralna * lišča do poslovnega življenja1' podlagi podjetniškega sistol vrednot. Univerze v podjetjih Prof. dr. VVolfgang VVebef Univerze v Paderbomu je predSM izzive in trende v modernem ^ nedžmentu kadrovskih virov. re koncepte, ki vključujejo kla*1 no poklicno izobraževanje, na#1 vanje poklicne poti, dodatno uSljj sabljanje na tečajih in seminarj1' načrtovanje izobraževalnih po'11 in enostopenjski študij, bodo za111, njali novi koncepti in nove us# ritve na področju poklicne uspos(’ Ijenosti in osebnega razvoja. G(c izobraževanje po stopnjah in 11,1 dulih, za poklicno izobraževanj^, izobraževanja v podjetjih (v imenovanih univerzah v podjetp1. Novosti se kažejo tudi v novem0; nosu do pridobivanja in zagotaVP nja človeškega premoženja. Ve1 kot so naložbe v človeške vire;, radi dragega kadrovanja in raZ° nih oblik usposabljanja, več je di ukrepov za zavarovanje teh ložb. S tem so mišljeni vsi uk^ za zadržanje kadrov v podjetj1' za njihovo poenotenje s prepoz1) , nostjo podjetja. Nove strategij0 kadrovski politiki bodo morale S beti za to, da bodo ukrepi me°? bojno usklajeni. Dr. Weber je poudaril tudi po-en globalizacije pri upravljanju človeških virov. Opozoril je tudi I a sPreJneiTibc v motivaciji zapos-er>i . Za delo doma je motivaci-ja denar, delo v multinacionalnih cok '111^6 za ^*0veka že samo po c 01 lzzjv in priložnost, v delu v vetovmh okvirih pa vidijo delav-tudi neslutene možnosti napredovanja. ' ^ecfnosf/ in slabosti tr9a dela v Podjetjih Dr. Kan Svetlik je predstavil Pnmerjavo rezultatov mednarod-,, raziskave o stanju na področju upravljanja človeških virov, v ka-ri Pe S()delovalo preko 6000 or-. p?IZac'j v EU, Švici, Norveški in ... lranzicijskih državah Bolga-'Ji. Uški in Estoniji. Pri nas je v jskavi sodelovalo 205 podjetij, p'imajo več kot 200 zaposlenih, nmeijava rezultatov kaže, da ima-v Sloveniji močno izražen not- malnim postopkom in modelom, premalo pa delajo neposredno s svojimi sodelavci. Naše organizacije vlagajo v usposabljanje svojih sodelavcev sicer manj sredstev kot druge, čeprav se obseg usposabljanja povečuje in za usposabljanje izkoriščajo veliko notranjih virov. Podatki kažejo, da so pri nas zanemarjeni moderni pristopi k razvoju zaposlenih. Prav nenavadno je, da kljub pomanjkanju nekaterih kadrov, le-ti niso deležni posebnih vzpodbud, na primer v obliki individualnih pogodb ali udeležbe pri dobičku, kar v mnogo večji meri delajo organizacije drugje po Evropi. Raziskava je pokazala, daje kadrovska dejavnost v naših podjetjih pred pomembnim razpotjem: ali bo povečala prožnost in modernizirala notranji trg delovne sile vključno z decentralizacijo, uvajanjem novih strokovnih prijemov, dejavnej-šo vlogo ter poudarkom na usposabljanju in razvoju zaposlenih ali I *Wš T 0k°tU$ŠkiZ dnevih kadrovskih strokovnjakov se je zbralo le T °r®an'zacijski trg delovne si-P0VD,i!x)meni’da v PodjetMb nad-ne . no uporabljajo notranje in Vodi,na"je kadrovske storitve, se k ,v .Jučno s kadrovskimi pa jetj.i ruiej° iz, lastnih vrst. Pod-nju S° Precej zadržana pri uvaja-Sve,r?Vost' v zaposlovanju. Po tuemu 0vem ‘ma takšno stanje po-stabii ne Pre^nosti, kot so večja tifikn n.0st zaposlenih, večja iden-glen „IJaz organizacijo, boljši pre-Črtov-,3■ lutrovskimi viri, lažje na-bolj.njc ln razporejanje kadrov ter drobnTelno vlaganje vanje. Pose 0r 'CJSa anal iza Pa kaže, da so na-gitni h tl]1Zac'je v primerjavi z dru-čitve °v oontralizirane, saj odlo-r°cia S Slr*e8a kadrovskega pod-ravni v' av'lo,r|a sprejemajo na višji god s,ot trugod. Podobno kot dru-prj naL Vlu8a kadrovskih vodij tudi z načji' poveduje- Vendar je za vodje n°' ta se posvečajo bolj for- pa se bodo morale organizacije začeti bolj odpirati in v večji meri računati na zunanji trg dela. Svetlik meni, da bodo različne organizacije izbrale različne poti. V obeh primerih pa bodo težko dvignile kakovost in obseg svojega dela s tako malo zaposlenimi, saj podatki kažejo, daje v slovenskih organizacijah na 100 zaposlenih 1,14 kadrovskega delavca, države EU jih imajo 2,34, tranzicijske države pa celo 2,55. V okviru strokovnega srečanja kadrovskih delavcev so na okrogli mizi predstavili tudi vlogo upravljanja človeških virov pri interna-lizaciji podjetij. Udeležencem so svoje izkušnje in poglede predstavili predstavniki podjetij Danfoss Compressors Črnomelj, Tomosa Koper, Trimo, SavaTircs, BSH Nazarje in Vegrad. r. k. Sindikalna lista November 2001 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.156,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.077,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.447,00 2. Kilometrina (od 15. 5. 2001 dalje) 58,44 58,44 (od 12. 6. 2001 dalje) 55,41 55,41 (od 27. 6. 2001 dalje) 53,67 53,67 (od 1. 7. 2001 dalje) 51,72 51,72 (od 10. 7. 2001 dalje) 51,66 51,66 (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 3. Ločeno življenje’ 84.778,00 60.671,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2001) - po SKPGD (na delovni dan) 645,00 645,00 Drugi del I. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let 63.181.00 94.772.00 126.362,00 51.005.00 76.507.00 102.009,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 419.992,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 635.835,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 125.998.00 62.999.00 102.009,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2001) 92.186,00 92.186,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2001) 46.319,00 46.319,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 117.298,00 -ali največ 151.459,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Seminar Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Metliki Koristno usposabljanje in izmenjava izkušenj Republiški odbor Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) je konec prejšnjega tedna v Metliki v Beli krajini pripravil seminar za sindikalne zaupnike. Več kot 50 udeležencev iz vse Slovenije je uvodoma pozdravila sekretarka Cvetka Gliha. Povedala je, da so za seminar izbrali zelo aktualno temo o ekonomiki, plačni politiki in o ravnanju z ljudmi. Z obravnavo takšnih aktualnih tem želi SDPZ sindikalne zaupnike usposobiti za vodenje socialnega dialoga v podjetjih in za uveljavitev novega plačnega sistema. Za sindikalne zaupnike je namreč izjemno pomembno, da poznajo tako cilje, za katere se zavzema sindikat, kakor tudi metode, s katerimi jih je mogoče doseči. Dr. Bogdan Lipičnik je predstavil razlike med nekdanjim sistemom izplačevanja osebnih dohodkov in sedanjim modelom plačne politike. Po njegovi oceni leta I989 in 1990 v Sloveniji ni prišlo do tega, da bi sistem izplačevanja osebnih dohodkov spremenili v sistem izplačevanja plač, temveč so stari sistem samo »prebarvali« in začeli govoriti o siste- mu plač. V zvezi s sedanjim plačnim sistemom je Lipičnik opozoril, da uporabljamo na področju plačne politike neustrezno in zastarelo terminologijo, iz katere sejo rodila specifična plačna kultura. Ta terminologija oziroma ta »slovar« je kriv, da smo se na področju plačne politike zapletli v takšno pojmovno zmešnjavo, da iz nje ne najdemo več poti ne naprej in ne nazaj. Ko je govoril o novem plačnem sistemu, je Lipičnik dejal, da stroki ni težko najti rešitev, če se socialni partnerji dogovorijo in poenotijo za to, kar hočejo. Kadar ljudje ne vedo natančno, kaj hočejo, se rojeva nezaupanje. Stopnja nezaupanja pri nas pa je že tako ve- lika, da se ob vsaki novi ideji ljudje sprašujejo, kaj ima nosilec ideje za bregom. Kritika velikokrat izvira iz nezaupanja. Lipičnik je tudi menil, da sedanji plačni sistem ne omogoča delovanja trga dela. Omenil je tudi pravilo v tržni ekonomiji, da se dobre delavce dobro plača, slabe pa menja. To ne pomeni, daje treba slabe delavce odpuščati, pač pa jim je treba najti takšno delo, kjer bodo uspešni in tudi zadovoljni z rezultati svojega dela. Lipičnik je tudi menil, da sistematizacija poneumlja ljudi, saj v njej piše, kaj je treba delati, ne pa, kaj je treba narediti. Zato bi sistematizacijo veljalo nadomestiti z ustreznim vodenjem, naloge pa zamenjati z jasnimi cilji. Po Lipičnikovih besedah bi odličnost posameznikov veljalo zamenjati z odličnostjo podjetij. Vsi bi se morali zavedati, da smo v podjetju zato, da bo uspešno podjetje in vsi skupaj, ne pa samo posameznik. Takšen pogled na podjetje in posameznikovo vlogo v njem spodbuja konkurenco med idejami in sodelovanje med ljudmi, kar je osnovni pogoj, da podjetje sploh postane uspešno. V razpravi po Lipič-nikovem uvodu so udeleženci opozorili na številne probleme in dileme, s katerimi se srečujejo pri sindikalnem delu. Vsi pa so se strinjali, da bi bila številna naša podjetja lahko uspešnejša, če bi imela jasne cilje. Tudi delavci bi lahko bili pri delu bolj uspešni, če jih ne bi seznanili samo z njihovimi nalogami, pač pa bi jim predstavili jasne cilje podjetja- Dvodnevni seminar je udeležencem omogočil, da so podrobno analizirali razmere v svoji panogi ter primerjali položaj delavcev v posameznih podjetjih, poleg tega pa so izmenjali izkušnje. To jim bo v veliko pomoč pri sindikalnem delu v podjetjih in pri zavzemanju za boljši ekonomski in socialni položaj delavcev. Oceno razmer, v katerih ta čas delajo delavci na področju prometa in zvez, sta strnila predsednik in sekretarka republiškega odbora SDPZ Srečko Lorenčak in Cvetka Gliha. Po njunih besedah so se razmere v panogi v zadnjem letu nekoliko poslabšale. Število potnikov v cestnem avtobusnem prometu še vedno upada. Obseg poslov upada tudi v to- Afa seminarju so udeleženci analizirali tudi sedanje razmere v svoji panogi in izmenjali izkušnje iz sindikalnega dela. Udeležencem je spregovoril dr. dan Lipičnik z Ekonomske fakuHe v Ljubljani. vomem cestnem prometu. Cestarji imajo iTT^j naročil, probleme imajo tudi s plačili. De'aV£, na Pošti in Telekomu so čedalje bolj obre^ njeni, saj se jim je ob enakih plačah mo^ povečal obseg dela. Čeprav sodi promet v globalizacije med najbolj propulzivne ge, je realna rast plač tako skromna, da Pjj noga še komaj za rep lovi povprečno repU| lisko plačo. Kaj vse pa bodo panogi prineS posledice napada na ZDA in kriza v letals^. prometu v svetu, pa je ta čas še težko oca1^ ti. Vsekakor razmere na področju prometa!(1 zvez niso rožnate, zato v SDPZ že razmisli''!1 o ostrejših oblikah sindikalnega boja za iz^ šanje ekonomskega in socialnega položaja a lavcev. Razmere v panogi pa bi bile za de!avt zagotovo še bolj neugodne, če se ne bi za P1; vice delavcev na vseh ravneh dosledno za^ mali in borili funkcionarji in zaupniki Zlasti slednjim gre po besedah Cvetke Gl1;’ vsa zahvala, da podjetja spoštujejo kolek!' no pogodbo in da v panogi vlada socialni '1’' brez katerega si ni mogoče zamisliti hitrejši' razvoja dejavnosti. ^ NAJ SE VE... Poleg svetlobnih signalov je mogoče op° zorila o povečani nevarnosti in o nujnemta kojšnjem ukrepanju poudariti tudi z zvoč"1 mi signali. Zvočni znak mora imeti vsaj ^ 10 dB( A) višjo slišnost od hrupa v okolju, l'1 sme pa imeti take slišnosti, da bi ta že povzf0 čala bolečino. Zvočni varnostni znak se m° ra jasno razločevati od drugih zvočnih zn" kov v okolju. Mora biti dobro prepoznave11 glede trajanja konic in intervalov med obe ma konicama. Takšen zvočni varnostni zn" je, na primer, znak za evakuacijo. Znak za eV" kuacijo mora biti kontinuiran. Vir: Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list R-’’ št. 89, 4. 11. 1999) Strokovno posvetovanje Sindikata KŽI v Podravju Nova kolektivna pogodba je zelje uskladila z možnostmi Ohmočrn odborSindikata kmetijstva in živi!-v^e indusiinje Slovenije v Podravju je pred dnevi zi ar’.oru organiziral strokovno posvetovanje v n ".kalne zaupnike iz sindikalnih podružnic izva' 'n zadrugah- njem so govorili o 20JanJu 'n uveljavljanju nove kolektivne po-ven- 6 f kmetijstvo in živilsko industrijo Slo-sed • U Posvetovanju so sodelovali tudi pred-untk in sekretar sindikata KŽI Srečko Cater kol r'0 Labanac' avtorica komentarja k novi če 1° tlyni P°godbi Katarina Lavrin Maren- v 'n sekretar območnega odbora sindikata KŽI nim° ■ U DuŠan Detiček- Vsi d so sindikal-zve /auPnikom tudi odgovarjali na vprašanja v r,1 '• novo kolektivno pogodbo. gaj V?dornaje Srečko Čater pojasnil potek po-p0(, novi kolektivni pogodbi. Pogodba je bila delnH1Sana?° te^kih pogajanjih med sindikati in Part Eskimi združenji in izraža usklajeno voljo L, e,:!ev’ ki sta v novi kolektivni pogodbi že-uskladila z možnim. la ;08U|anja so se po Čaterjevih besedah zače-jalce Taletos na zahtevo združenja deloda-jil)(jV|' Sindikati so vztrajali pri pravicah, ki so zad - a|VCl UTlek že doslej, predvsem pa so si priba n- • ’ b* bda panožna kolektivna pogoditi c, Plsanačim bolj uporabno. Razlik med novo Pa 0Ur0 kolektivno pogodbo ni zelo veliko, so še vel^Zne’ ^ova kolektivna pogodba sloni na p0„ae>lVnem zakonu o delovnih razmerjih, na ve Jai^lb Pa so upoštevali tudi tiste člene iz no-jeni‘ Zak°na o delovnih razmerjih, ki so bili uskla- vi 2a^a ekonomsko-socialnem svetu. Ko bo no-Čater °n 0 del°vnih razmerjih sprejet, bodo po čila n eV'^ besedah z njim uskladili tudi dolo- Čater ^iektivne pogodbe, lektivniJC sPregovoril tudi o plačah po novi koti So l■ | pogodbi. Po dogovorjeni dinamiki ras-tobra | e Pbtče po novi kolektivni pogodbi ok-SsPlošel°S Za * odstotka višje od določenih vi^i ‘ n° kolektivno pogodbo, decembra pa bodo Cat^f- ■4,6 odst°tka. japiju01 Je peenil, da so bili sindikati na poga-$aj jj 0.novi kolektivni pogodbi relativno uspešni, jihdpT.USPe*0 obdržati številne pravice, ki so n°vih'p0' 'med že doslej, izborili pa so tudi nekaj pres J usebej je poudaril nove pravice. Tako leto i1,1]"11 delavcem pripada za vsako dopolnjeno t°p] 0 aPrl delodajalcu polovica njegove bru-Sečh lzračunane na podlagi zadnjega trime-dajaf,.k° je delavec delal. Delovni čas pri delo-1 traja 40 ur na teden povprečno v kole-iporj eni|letLI’ vključno s plačanimi polurnimi od-No! skladu z zakonom. ludajal*10 4e'° Za de’avca se lahko uvede, če deljena de!avcu zagotovi obrok, če je zagotov- delavnJVZOOnost odgovornega vodje in če ima r°sti tey. zagotovljeno varstvo za otroka do sta-®*edat' *et' S'ndikat ima pravico kadiir koli vpo-n0ČneI VJZpol!yevan-ie pogojev za opravljanje kat 0(j a dela- Ce pride do kršitev, lahko sindi-Ustavit [X)sloy°dnega organa zahteva takojšnjo Ve ža. ev nočnega dela. Če delodajalec njego-nkrer, CVe ne upošteva, lahko sindikat zahteva CPunJe inšpekcije dela. Je sodno ugotovljeno, daje delodajalec de- lavcu nezakonito prekinil delovno razmerje, je delodajalec dolžan delavcu izplačati pogodbeno kazen v višini najmanj štirih povprečnih mesečnih plač v zadnjih treh mesecih dela. Če delodajalec organizira izobraževanje izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloča delodajalec v dogovoru z reprezentativnim sindikatom. Delavcu v družbi, ki posluje brez motenj, pripada božična nagrada oziroma posebno darilo delodajalca (kot to imenuje zakon o dohodnini), ki se izplačuje pred božičnimi prazniki. O njeni višini, načinu in obliki izplačila se delodajalec dogovori z reprezentativnim sindikatom. Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na podlagi uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi prejemki, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. Ta znesek je sedaj 963 tolarjev dnevno. Delavcem po novi kolektivni pogodbi pripada povračilo potnih stroškov na delo in z dela v višini dejanskih stroškov, zmanjšanih za največ 30 odstotkov. Delavcu, ki se vozi na delo z lastnim prevoznim sredstvom, ker nima možnosti jav- Novo kolektivno pogodbo so predstavili (z leve) Katarina Lavrin Marenče, Srečko Čater in Jovo Labanac. Po novi kolektivni pogodbi so sindikalni zaupniki upravičeni tudi do skromne nagrade za svoje zahtevno in odgovorno delo. S kolektivno pogodbo so se sindikati in delodajalci tudi dogovorili, da sindikalni zaupnik večinskega sindikata v podjetju prejema za svoje delo dodatek. Ta znaša 10 odstotkov izhodiščne plače za prvi tarifni razred, če zastopa manj kot 50 delavcev, in 20 odstotkov, če jih zastopa več. Sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno imuniteto, ki traja še leto dni po prenehanju funkcije. V kolektivno pogodbo so posebej zapisali, da so vsi zneski, ki so zapisani v kolektivni pogodbi, bruto zneski. Novost je, da delavcem pripada za stalno nočno delo najmanj 50-odstotni dodatek k osnovni plači, za delo preko polnega delovnega časa najmanj 50 odstotkov, za delo na dela proste dneve po zakonu najmanj 100 odstotkov, za stalno pripravljenost na domu 10 odstotkov in za dežurstvo 30 odstotkov. Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe (najmanj ena minimalna plača), za 20 let (najmanj ena minimalna plača in pol), za 30 let (najmanj dve minimalni plači) in za 40 let, če se delavec še ne more upokojiti (najmanj dve minimalni plači in pol). Ob upokojitvi delavcu pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je za delavca to ugodneje. Tako kot doslej pripadajo delavcem tudi solidarnostne pomoči ob smrti ožjega družinskega člana. Poleg tega pa pripada delavcu solidarnostna pomoč na predlog sindikata po vnaprej določenih merilih za nastanek težje invalidnosti, ob daljši bolezni in ob elementarnih nesrečah in požarih. Ožji družinski člani po kolektivni pogodbi so zakonec, zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je delavec dolžan preživljati. nega prevoza, pripada povračilo v višini 15 odstotkov cene 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina. Po Čaterjevem uvodu se je razvila živahna razprava. Sindikalni zaupniki iz podjetij in zadrug so spraševali zlasti, kakšne pravice imajo po novi kolektivni pogodbi delavci. Opozarjali so tudi na različne manjše kršitve kolektivne pogodbe v podjetjih. Veliko vprašanj se je nanašalo na nočno delo, na premeščanje delavcev iz kraja v kraj (to vprašanje je aktualno zlasti ob prevzemih podjetij), na pravice krvodajalcev, na nagrade sindikalnih zaupnikov, na regres za malico in na druge pravice delavcev. Vsi so dobili jasne in konkretne odgovore, na nekatere nepravilnosti pri izvajanju kolektiv-ne pogodbe pa bo republiški odbor sindikata KŽI opozoril tudi delodajalce. Zbori članov so uspešna metoda delovanja sindikata Pretekli teden je vodstvo sindikata družbe Vele organiziralo zbore članov. Zbori članov običajno obravnavajo poročilo o delovanju izvršnega odbora sindikata in so ena od oblik delovanja sindikata v družbi, s katero člani nadzirajo delovanje vodstva svojega sindikata. Ker so zbori tudi primerna oblika informiranja članov o dogajanjih v sindikalni organizaciji, je vodstvo sindikata družbe na zbore članov povabilo tudi sindikalne funkcionarje ZSSS, republiškega odbora in območne organizacije ter vodstvo družbe. Tako so na zborih, bili so v hali komunalne- V začetku novembra je bila prva seja skupščine konference sindikalnih podružnic SKEI v družbi As Domžale. Ker člani z dosedanjim delom vodstva sindikata v družbi niso bili zadovoljni, so izvolili novo vodstvo SKEI in sprejeli spremembe organiziranosti sindikata v družbi. V izvršni od- ga centra v Domžalah, v prodajnem centru v Jaršah in blagovnici v Celju, sodelovali Dušan Semolič, Sandi Bartol, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale in predsednik uprave družbe Vele Stane Skok. Udeleženci so z velikim zanimanjem prisluhnili predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču. Predstavil jim je usklajena določila predloga zakona o delovnih razmerjih. Sekretar sindikata trgovine Sandi Bartol je člane seznanil s potekom pogajanj o novi kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine, pripravi predloga sprememb zakona o trgovini in drugih aktivnostih sin- bor konference SKEI so bili izvoljeni Bojan Osredkar, Jernej Resnik, Janez Slapar, Anton Štrukelj in Zdenka Završnik. Za predsednika konference je bil izvoljen Jernej Resnik. Za uresničitev sprememb v delovanju sindikata bo potrebno veliko poguma in energije ter idej. dikata. Predsednik uprave družbe Stane Skok pa je udeležence seznanil z rezultati poslovanja v letošnjem devetmesečnem obdobju in cilji poslovne politike družbe. Na čelu SKEI v Asu je odslej Jernej Resnik. Z vodenjem postopkov za spremembe organiziranosti SKEI je člane prepričal o svojih sposobnostih. Za uresničitev nove vizije delovanja sindikata bo potrebno tudi znanje in zagnanost vodstva. Prepričani smo, da novoizvoljeno vodstvo SKEI v tem podjetju premore vse to in da bo uspešno reševalo probleme in uveljavljalo interese članov. Justi Arnuš Udeležba na zborih članov družbi Veleje pokazala, da so zb® ( ri ena od pomembnih metod i lovanja sindikata. j ! Justi Arno* , Nov veter v SKEI v Asu Domžale Odmev: Poslanci čestitali sindikalnim pogajalcem Položaj delavcev v Podravju se še naprej slabša! V 39-40. št. NDE je bil objavljen prispevek o posvetu, ki ga je območna organizacija ZSSS Podravja organizirala s poslanci in župani tega območja. Ker se je posvet in tudi prispevek posvetil zlasti zakonu o delovnem razmerju, želim nekaj povedati tudi o slabšanju položaja delavcev. V Mariboru se še vedno dogajajo stečaji. Veliko število prejemnikov socialne pomoči kaže, da ima tranzicija na tem območju dolgotrajne posledice. Večanje brezposelnosti v regiji pomeni nevarnost za povečanje socialnih razlik in neenakosti. Nedvomno je brezposelnih več, kot jih prikazuje statistika, ker ta ne prikazuje števila črtanih iz seznamov brezposelnih, ki še vedno nimajo dela. Najbolj zaskrbljujoče je, da se v Mariboru premalo naredi, da bi bil položaj delavcev boljši. Slabša kakovost življenja pa globoko zajeda v pore tukajšnjega prebivalstva. Plače so bistveno nižje kot v prestolnici in nižja je tudi kupna moč. Zaradi slabše kakovosti življenja pa je več obolelih, več samomorov in bistveno večja umrljivost. Zakaj je razlika med Ljubljano in preostalim delom Slovenije tako velika? Težko je verjeti, da izhaja iz znanja in boljšega dela. Bolj verjetno je plod strankarskih intrig in malverzacij. Zakaj hoče Slovenija samo eno veliko mesto, vse ostalo pa je obrobje? Ob dveh ali več večjih močnejših mestih bi bilo več denarja tudi v državni blagajni. Upam, da bosta prevladala modrost in poštenje ter da bodo poslanci dosegli konsenz o ključnih točkah enakomernega regionalni razvoja Slovenije. Nedvomno nam v Mariboru najbolj škodil, jo strankarske razprtije in skreganost. Prl ,.. činskih veljakih in svetnikih hi človek val več razumevanja za reševanje problern^. ke mesta in regije ter v dobro občanov. A d1, , tako. Zdraham, razprtijam in aferam v ,n°r , mestu ni videti konca, kot da ga je obsedel sj hudič. Ko bomo znali, zmogli in hoteli skuf . vso to energijo preusmeriti v pozitivno in v d<’^ nas vseh, ni vrag, da nam ne bi šlo bolje. Za nu.s vzcu, m vi Lig, uu nuni ne ui mu uuije. klimo bi bilo dobro občasno prezračiti obe"1 u prostore, do volitev je le še eno leto. c]c Priložnost z.a Maribor je vključevanje unNe v razvoj na področju inovativnosti in podjetni" vendar ne vemo, kako bi to znanje visoko I'0",, Ženih delavcev izkoristili. Najboljši kadri Z" di tega žal odhajajo drugam. Ko se bomo Z" ■ deli, da je vložek v človeške vire največji k"l\. tal, bomo zagotovo že marsikatero možno-f, i priložnost zamudili. Pa kaj, takrat bodo na kij'11 nih položajih že drugi. ,, Franci Brat"5., predsednik SKVNS Podrt"1 O 3 <5" Z 3. n S-tS Socialno partnerstvo v tekstilni in usnlarskopredelovalni industriji v EU in državah kandidatkah u ^ocialni partnerji EU na področju tekstilne in snjarskopredelovalne industrije se zavedajo, da ve,tl ^ve dejavnosti selila v države srednje in znodne Evrope. Organi sindikatov na evropski v'ni so zaradi tega socialne partnerje s tega pod-*>cJa vključili v svoje oblike usposabljanja. Sku-Pu.l s kolegi iz EU smo tako lahko spoznavali so-la'ni dialog na ravni EU. mfver.ie naša dejavnost razdeljena na štiri pod-oh^a ^e^st''no’ oblačilno, proizvodnjo usnja in 1|i!l,|Vck so za vsako področje posebej razvite tudi 'ke socialnega dialoga. ai eto^njo jesen smo sodelovali na dveh soci-n''Ekonomskih forumih: za proizvodnjo us-J (septembra v Budimpešti) in za obutveno in-srn^0 ^novembra v Pragi). Na obeh forumih ske°SC IUi Poc"agi poročila dunajskega ekonom-ti ‘n^dtuta seznanili s stanjem v dejavnos-rav a *<>rurnu za usnjarsko dejavnost smo ob-, 2nava*' tudi pcxlročje varovanja okolja, skladno (lova zvijača delodajalcev Sk?vb^ni odbor Sindikata obrtnih delavcev v Pes H - V Zdravju je konec prejšnjega tedna d>ka?nlC' ^artboru pripravil seminar za sin-staviij6 ZauPntke. Udeležencem so najprej pred-rovanjrt10z'nosti dodatnega pokojninskega zava-raznier' !,11 Us^'a.ien predlog zakona o delovnih bora nJlh' besedah sekretarke območnega od-leta 20^ke Jurak bo novi zakon začel veljati htobr ' zato se bodo sindikalisti v podjetjih nie /at0Valnicah lahko na njegovo uresničeva- Sind t016^*10 Pr'Prav*b-'ačo u- P' zaupniki so opozorili na novo zvi-3j (jg| 1 80 jo »iznašli« nekateri delodajalci, da itttaio VCC P^^faj^ab za njihove pravice, ki jih Sodb- k° Veljavn' zakonodaji in kolektivnih po-(J0ttlQ ' Nekateri delodajalci pošiljajo delavce tetn ,v na čakanje za en sam dan v mesecu. S niraai°Se'>ej0' da delavcu ni treba izplačati mi-Na Spne. P^ače, ampak samo izhodiščno plačo, je VeITUnarju 80 predstavili primer delavke, ki ■bese n' 'Mariborskih obratovalnic delala ves ^"'Prejela minimalno plačo v višini 92.186 U V 'lruto- ^ isti obratovalnici pa je delav-(Jom‘ 10 Je prejšnji mesec delodajalec poslal ^■2()i in gledajo za mladimi dekleti,«je energično posegla v pogovor kuharica Spela. »Tone, ti raje pazi, da ne boš sam zmrznil, saj nisi več rosno mlad. Upam, da si si danes oblekel dolge gate, da te ne bo pokosila gripa!« »Ljuba Špela, kaj misliš, da sem res še tako mlad in neumen, da bi me gripa pokosila sredi novembra?« se je zarežal Tone. »To si zapomni: jaz nisem nič manj pameten kot naš direktor!« »No, z lepim se hvališ! Naš direktor je pravi teleban, sicer bi bolj pametno vodil tovarno,« je odvrnila Špela. »Pameten je samo zase in za svoje koristi!« »Tako je!« je pribil Tone. »Pameten pa je tudi za svoje bolezni!« »Kako to misliš?« je zanimalo Špelo. »Kakšno zvezo ima pamet z zdravjem?« »Hi, hi!« se je zahihital Tone. »Ali še niste opazili, da ga v času šolskih počitnic napade angina. Kadar pa pride v podjetje inšpekcija za delo, vedno čez noč iznenada zboli za rdečkami! Pa naj še kdo reče, da ni pameten, vsaj zase!« »Presneta reč!« je presenečeno vzkliknil skladiščnik Rudi. »Šele zdaj razumem, zakaj našega šefa vsako leto zgrabi išijas ravno v času letnih dopustov. Tako je lahko na morju skupaj dva meseca!« »To še ni nič!« je vskočila v pogovor Sonja. »Naš komercialni trikrat na leto zboli za rdečkami, čeprav vsaka ženska ve, da lahko človek rdečke dobi samo enkrat v življenju! Očitno pa njemu tega ni še nihče povedal, zato vedno, kadar si zaželi dva tedna dopusta, oznani, da so ga napadle rdečke!« »Tega našega komercialnega direktorja, so v življenju napadle že bolezni vseh barv,« je dejala Špela. »V starem režimu je bil tako rdeč, da je bil od tega že kar vijoličast. V času Demosove vlade je bil še bolj črn kot najbolj umazan dimnikar. Potem je bil nekaj časa zelen, zdaj pa je liberalno moder. Bomo videli kakšne barve bolezen ga bo napadla po naslednjih volitvah?« Iz dnevnika delavca Jožeta Bolniški dopust »To je odvisno od tega, kakšne barve je evro!« se je zarežal Rudi. »Naš komercialni direktor ima namreč zares eno samo bolezen: bolestno je odvisen od denarja!« »Denar je zares nevaren bacil!« je smeje dejal Rudi. »Tega se najbolj zaveda moja žena, zato vse bacile, ki jih prinesem domov, takoj pospravi in zapravi!« »Presneti dedci, samo ženske bi kritizirali, da so zapravljive!« je povzdignila glas Špela. »Če vam žene ne bi pobrale denarja, bi ga sami tako in tako po najkrajši poti spustili po grlu!« »Špela, vedi, da je to za zdravje, če dedci kdaj kaj spustimo po grlu,« je dejal Rudi. »Mene bi že zdavnaj pokosila gripa, če ne bi vsak dan zvrnil Šilca domačega!« »Če je tako, potem naš računovodja ne bi smel biti nikoli bolan, saj s poslovnimi partnerji vsaki dan izprazni steklenico viskija,« je dejala Sonja. »Dejansko pa gre na bolniško pred in po vsakih praznikih!« »Jaz vas poslušam, vendar nekaterih stvari ne razumem,« se je vključila v pogovor praktikantka Suzana. »Kako je to mogoče, da gredo naši šefi na bolniško, kadar se jim zljubi. Kdo njihovo bolniško odsotnost plačuje?« »Le kdo?« je odvrnil Rudi. »Blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jo polnimi s svojimi prispevki vsi zaposleni. Svojim šefom torej plačujemo namišljene bolniške mi vsi skupaj!« »Kako je to mogoče?« je presenečeno vzkliknila Suzana. »Ali šefom ni treba prinesti potrdila, da so bolani, če vzamejo bolniško?« »Seveda ga morajo prinesti,« je pojasnil Rudi. »Kje pa ga dobijo?« je vrtala naprej Suzana. »Le kje?« je odvrnil Rudi. »Pri zdravniku vendar!« »Kako lahko zdravnik našim šefom izda potrdilo, da so bolani, če so zdravi?« je nejeverno vprašala Suzana. »Draga Suzana! Že minister za zdravstvo je povedal, da bi bilo v zdravstvu najdražje človeku, ki pravi da je bolan, dokazati, da je zdrav!« je pojasnil Rudi. »Zato je za zdravstveno blagajno ceneje, če takšnim špekulantom, kot so naši šefi, plača bolniški dopust, kot če bi jim začela z dragimi preiskavami dokazovati, da so zdravi!« »To je naravnost noro!« je vzkliknila Suzana. »Zakaj pa potem hodijo na lažne bolniške samo šefi?« »Suzana, kaj se je tebi zmešalo!« je vzkliknila Špela. »Ali ne veš, da dobi človek v času, ko je na bolniškem dopustu, samo 80-odstotno plačo! Kako bi mi, ki prejemamo minimalne ali nekoliko višje plače, preživeli z 80-odstotnimi plačami? Dandanes si lahko bolniško privoščijo samo šefi z visokimi plačami. Delavci hodimo v službo tudi, ko smo bolani!« »To zdaj razumem,« je zamišljeno in žalostno dejala Suzana. Ravno ko smo hoteli vstati in oditi nazaj na delo, se je Špela udarila po glavi in rekla: »Joj, skoraj bi pozabila. Ker je danes direktor nepred-vidoma ostal doma na bolniškem dopustu, je v kuhinji ostalo za malico 25 menijev z dunajskimi zrezki, ki sem jih morala pripraviti za njegove poslovne partnerje. Ali bi se komu po ričetu prilegel še dunajski zrezek?«^ »Nič ne sprašuj Špela, raje prinesi!« je vzkliknil Rudi. »Naj bo naš direktor še dolgo zdrav na bolniškem dopustu!« Vzornik “Tonček, kdo je tvoj vzornik?" “Vi, gospod učitelj." “Zakaj pa ravno jaz?” “Nič se ne sekirate. Kadar česa ne znate, preprosto vprašate druge!" Dobre lastnosti Tajnica se zanima za službo. “Prosim, naštejte svoje dobre lastnosti," ji reče direktor. “Odpasu navzgor ali navzdol?” Dobre in slabe lastnosti Tajnica se zanima za službo. “Prosim, naštejte svoje dobre lastnosti,” ji reče direktor. “Znam odlično stenografirati in tipkati, obvladam dva tuja jezika, samostojno pišem zapisnike in dopise domačim in tujim partnerjem ...” “Imate tudi kakšno slabo lastnost?” “Da! Rada lažem! ” Neizpolnjen ukaz “Odvrži sidro!” ukaže kapitan v nevihti. “To pa ne!” odvrne mornar. “Zakaj ne?” “Nikoli se ne ve, kdaj ga bomo potrebovali!" Dober dokaz “Zakaj tožite prijateljico?" “Zato gospod sodnik, ker mi je rekla, da sem nora!" “Imate kakšen dokaz!” “Seveda! To lahko potrdi tudi moj mož." Razlika v letih Okoli 60 let star moški se je poročil z 20-letno mladenko. “Ne vem, če si storil pametno,” mu je rekel pri- jatelj. “Pomisli: čez 30 let jih boš imel ti 90, °na pa 50. Kaj bo pa potem?” . "Nič tragičnega! Potem bom pač moral naju « šno mlajšo!” Proslavljanje rojstneaa dneva “Kje si proslavljal rojstni dan?” “Kot običajno! ” “Kje pa je to?" “Pod mizo!” Prazna glava “Zakaj pa je naš direktor tako visoko zlc-e^ politiki?" .. i» “Prazne glave vedno splavajo na površje- Radovednost “Moj zaročenec je strašno radoveden. “Kaj pa ga najbolj zanima ? ” :t “Kaj počne njegova žena, kadar sva sk p Ljudje cenijo resnico liTh|P0nCdC'jek Je b*' v D°mu sindikatov v nega), čustvenega in umskega potenciala, teh-Vi,n,._aniTSem'nar Vrhunska komunikacijska nik sproščanja in pa na dejstvo, da si pri ko- c'c‘lllliar vrnunska komunikacijska u tura. Izvajalka je bila Bogdana Herman, Ptoresorica slovenščine in ruščine. V družbi ocius je direktorica Centra za poslovno kul-V?'Na seminarjih, delavnicah in individu-n nia srečanjih usposablja za javno nastopa-Je- za učinkovitejše interno in eksterno komuniciranje in za višjo raven poslovne kul- 1 rCi yo^cnja' Pravni fakulteti Univerze v jubljani od leta 1996 predava retoriko kot Clteljica veščin. Je trenerka Treninga Dale ‘Jfnegie z mednarodno licenco. bi4e naslov seminarja nakazuje dvojno vse- 2 n°:„P° eni strani gre za kulturo, torej tudi e icnost in bonton, ki ju izkazujemo (ali tudi pa V sle^ern' komunikaciji, po drugi strani za podrobnejši vpogled v nekatere nove K°niunikacijske vzorce. v0 0glavitno orocije sindikalnega delaje go-Vii^f *n pisana beseda, uporabljena v šte-"7 komunikacijskih položajih in zvrsteh: .'panjih, prepričevanjih, razlagah, uteme-Sfed3'' ana*‘za^’za različne javnosti in nepo-sev h° a*' Posredno - preko medijev. Zato je no 3 ^()r'stno komunikacijska znanja neneh-^Preverjati in izpopolnjevati. ne .' el:)ina seminarja seje nanašala na vešči-ni,n V|'ine, ki omogočajo vrhunsko komu-in anJe’ odličnost v verbalnem, neverbalnem cirg snem komuniciranju; zaplete v komuni-vitj. ^U' kako jih predvideti, preprečiti, odpra-Uia ,n erno 'n eksterno komuniciranje: kaj ji-pJC skupno in v čem so razlike ... komi esc(*u*1 Bogdane Herman je vrhunsko jjm .nic'vranje ozaveščeno komuniciranje. Z • 1 IHO i^ ^ no»*o\/n •irirNC'#’ o \ HiK sproščanja in pia na ucjmvu, ua s ^ municiranju lahko pomagamo tudi s teorijo izbire. Na seminarju smo tudi slišali, da naj bi v komuniciranju vedno upoštevali govorni položaj in komunikacijske okoliščine. Odličnost pa posredujemo z naravnim, vendar žlahtnim komuniciranjem, z bogatim besednim zakladom, s taktnostjo in verodostojnostjo govora ter vselej v obrambi svojega in sogovornikovega dostojanstva. notranjske območne organizacije ZSSS. Uvod je poslušal tudi Miro Jakomin, novinar glasila slovenskega elektrogospodarstva. Na seminarju je bilo zelo živahno, saj je bilo veliko treninga komunikacijskih veščin in simulacij različnih komunikacijskih okoliščin. Udeležence je še posebej zanimalo, kako reagirati ob nizkih udarcih. Po anketiranju in pogovorih z udeleženci smo lahko ugotovili, da so bili z izvedbo tega seminarja zadovoljni prav vsi in da si želijo nadaljevalnih oblik usposabljanja s področja komunikacij in retorike. Njihovim željam in pobudam pa bomo v ZSSS sledili pri načrtovanju izobraževalnih programov za prihodnje leto. njim j vanJe ozaveščeno komuniciranje. Z B Ul— M~ ('dnosd ^a1110 svoj°etično naravnanost, svoj Bogdana Herman je uporabljala tudi roke. siujai 0 Samih sebe, do sogovornikov, do po- vamV^ 'n Problematike, ki jo obravna- Na seminarju je sodelovalo štirinajst ude- V svoja okolja so se vrnili bogatejši za no-svoje ’0 V?° kultiviranost, svetovljanskost, ležencev; med njimi so bili predsedniki in člani va znanja in veščine ter odločeni, da bodo od- iSustven' n°Stne Ustnosti ter svoj miselni in svetov delavcev ter sindikalni predstavniki iz slej zaplete v komuniciranju preprečevali kot Oz- ' .Wet sindikatov družb (Mure Murske Sobote, Pfle- govorci ali avtorji pisnih sporočil z odličnim ČSceno knmiiniriranip Iflhkn nnrp.mn iHerer Nnvntermn Novo mpstn Pivovnme T noznavaniem teme. krenitviio samozaunania O?- 1 -SVet sindikatov družb (Mure Murske Sobote, Pfle- govorci ali avtorji pisnih sporočil z odličnim na Vesčeno komuniciranje lahko opremo iderer Novoterma Novo mesto. Pivovarne Laš- poznavanjem teme, krepitvijo samozaupanja gakoepoznavanje naših lastnih vrlin, svoje- ko. Pošte Slovenije PE Celje, Kolektorja Id- in spoštovanjem sogovornika. Illunikacijskega (verbalnega in neverbal- rija, Steklarne Hrastnik) in sekretar kraško- Vanda Rešeta Sprememba! ra? eiTdnar Učinkovito soupravljan je, javr1San Za ^ecernL,er in °b- § Jen v Novi Delavski enotnosti o^mbnt, vključno s prijavnico, bo izoh. d° ducembra v Sindikalnem D0 ,la?eva*neiTi centru v Radovljici, .u^umembeje prišlo zaradi nujne vateijCne zac*rzanost‘ ene8a od Pre