Književna poročila.
201
Dr. špehar Milan: Odgovornost brodara osvrtom na haška pravila
Zagreb 1939. Samozaložba. 2C$ strani, vel. 8°. Cena ?
Brez dvoma najlepše monografsko delo v naši domači književnosti o pomorskem pravu. Prav za prav ipa delo že ni več monografija, kakor bi kdo sodil po /naslovu, kajti v svojem iprvem delu obravnava dokaj izčrpno prevoz blaga po morju sploh (načini izkoriščanja broda, tipi. pravna narava, pojem prevoza blaga po morju), stranke pri tej pogodbi in zaveze brodarja. V drugem delu obdeluje pisatelj odgovornost brodarja, zlasti občo odgovornost lastnika broda in brodarja, odgovornost brodarja kot pomorskega prevoznika in načela o povračilu škode, v tretjem delu omejitve odgovornosti (pogodbena omejitev, klavzule o neodgovornosti, zakonska omejitev odgovornosti), v četrtem haaška pravila, katerih besedilo je natisnjeno v angleškem jeziku po mednarodni konvenciji za zenačenje nekaterih pravil o konosamentu iz 1. 1924, s srb.-hrv. prevodom. Dodano je abecedno kazalo.
Pomorsko zasebno pravo je samo po sebi za vsakega pravnika nad vse zanimivo, materija, ki jo obdeluje pisec, pa je še posebno zanimiva in tudi težka. Zbog netočne, dvomljive, premalo določene terminologije — ne samo domače temveč tudi tuje — je cesto težko z določnim izrazom zvezati določen pravni pojem. To težavo je pisec vsaj toliko srečno, prebrodil, da v svojem delu z vsakim izrazom veže določen pojem, najsi se bo tudi morda kdo spotaknil ob ta ali oni izraz ali z njim zvezani pojem. Saj smo vsi pravniki lingvisti, pravi lingvisti pa žal niso pravniki.
Odgovornost in njene omejitve so obdelane jako popolno, jasno, točno, lahko razumljivo. Z nekaj podrobnostmi, kjer bi se dalo zastopati pač tudi drugačno mnenje, se tu ni moči baviti, ker >bi tolmačenje vzelo preveč prostora. Delo sega do najnovejšega časa, povsod sta uporabljeni poleg revne domače obširna tuja literatura in judikatura; razmerje med posebnim pomorskim pravom in njegovim subsidiarnim virom odz. je skrbno obdelano.
202
Književna poročila.
Knjiga bo dobro služila tudi praksi, zlasti pa je važna zato, ker se tudi pri nas pripravlja prepotrebni novi pomorski trgovinski zakon, za katerega daje pisatelj tudi v tem delu koristne pripombe.*) Želeti je, da bi po nji segli tudi slovenski pravniki, zlasti oni, ki imajo kot pravni svetovalci podjetnikov, ki se bavijo s prekmorskim uvozom ali izvozom, neredko posla z odgovornostjo brodarja, pa tudi drugi, katerih strokovno zanimanje sega preko mej „kontinentalne" vsakdanjosti. Priložnost imajo sedaj seznaniti se, da ponovim, tudi teoretično z eno najzanimivejših pravnih snovi. Dr. M. Škerlj.
Stjepanovič Nikola: Opšta teorija o Glavno j kontroli Kraljevine Jugoslavije s naročitim obzirom na teoriju podele državnih funkcija i princip podele vlasti. 2. izd. z dodatkom. Beograd 1938, G. Kon, str. 180.
Pisec je docent za upravno pravo v Subotici in je promoviral na podlagi prve izdaje te knjige (iz 1. 1937.). Kako potrebna in koristna je bila, kaže dejstvo, da je doživela v kratkem času enega leta dve izdaji. Pisec je bil za to delo odlično vzposobljen, ker je služboval pet let v glavni kontroli, ki je vprav Slovencem zelo malo znana. Njeno delovanje in organizacija namreč v slovenski pravniški literaturi še nista našli primerne obdelave. Tudi srbohrvatska literatura o glavni kontroli ne izkazuje nobenega večjega dela (gl. bibliografijo).
Knjiga obravnava teorijo glavne kontrole na podlagi bogate vsestranske prakse, ki je toliko važnejša, ker vsebuje zakon o glavni kontroli dovolj praznin, ki jih je morala popolniti šele praksa. Literatura o glavni kontroli kaže kljub temu še mnogo spornih vprašanj, katerih bi bilo najbrže več, če bi se glavni kontroli in njenemu delovanju posvečala v literaturi večja pozornost. In vendar je vse finančno poslovanje državne administracije kakor tudi samouprav podrejeno vsaj naknadnemu pregledu glavne kontrole, kolikor ni vezam izdatek iz državne in ev. tudi samoupravne blagajne že na njen predhoden pristanek (vizo). Zlasti spadajo pod pregled glavne kontrole odločbe o postavitvi državnih uradnikov in o njihovih pokojninah.
Že iz naslova knjige izhaja, da se je pisec posvetil predvsem vprašanju, kakšno mesto zavzema v sistemu državne organizacije, zlasti z ozirom na teorijo o trodelbi državne oblasti. Ko vidimo iz piščevih navedb, kako globoko posega delovanje glavne kontrole na vse delovanje državnega aparata in da kontrolira upravo in ima celo normativno oblast, ni čudno, da so hoteli nekateri pisci skonstruirati celo posebno kontrolno oblast, ki je neodvisna od drugih oblasti, četudi želi pisec večjo neodvisnost pri postavljanju članov glavne kontrole (gl. tudi § 104, št. 16 uradniškega zakona).
Knjiga ima ta-le poglavja: I. Sestava in organizacija glavne kontrole. II. Atribucije glavne kontrole in način njihovega izvrševanja. III. Glavna kontrola in teorija delitve državnih funkcij. IV. Glavna kontrola kot celota. Dodatek (v 1. izd. ga ni) vsebuje šest piščevih razprav o raznih specialnih vprašanjih iz njene kompetence, zlasti o njenem razmerju nasproti državnemu svetu in o tožbah, ki jih vlaga glavna kontrola pri državnem svetu proti administrativnim odločbam, s katerimi je bil kršen zakon v korist posameznika.
*) Predlog je bil že 1. 1937. vložen v Nar. skupščini, ki pa ga menda sploh ni vzela v roke. Koristno bi bilo ta predlog še enkrat skrbno pregledati, preden se vnovič vloži, pri tem se za ono snov, katero obdeluje pisec, nikakor ne bo smelo in moglo mimo njegovega dela.
Književna poročila.
203
Pisec govori precej o vprašanju, kake komplikacije utegnejo nastati, če kak urad veže izvršljivost izdanega akta na predhodno soglasje glavne kontrole, kar se dogaja največ (str. 168) pri odločbah o pokojninah in o povračilih iz državne blagajne. Zanimalo bi pa, ali vežejo uipravna oblastva tudi druge svoje odločbe na to soglasje, ker bi sicer lahko trpelo in bi se skompliciralo poslovanje državne uprave, ki je itak vezana na (predhodno) vizo. Tudi bi bilo potrebno, pokazati na dejansko važnost glavne kontrole kot tožiteljice (v varstvo zakona) pred državnim svetom, ker to iz uradnih statistik o poslovanju glavne kontrole ni razvidno. Ko govori pisec o obnovi tožbe pred državnim svetom na zahtevo glavne kontrole (str. 165), bi bil mogel dopustiti glavni kontroli zahtevo po obnovi razen v navedenih primerih še v 3. primeru, ko je vložilo tožbo upravno otblastvo.
Knjiga bo služila vsekakor odlično vsem osebam, ki imajo opravka z izvrševanjem državnega proračuna, zlasti uradništvu, obenem pa tudi zakonodaji, ki bo masla v knjigi bogato gradivo za popolnitev veljavnih predpisov. Dr. Vladimir Murko.
Dr. Rudolf Sajovic: „Europäisches Rechtshandbuch": Jugoslawisches Recht. Originalbeitrag. Stockholm, 1938. 4°, str. 58.
Marljivi urednik našega glasila je s tem svojim spisom podal prvi vodič po formalnem in materialnem civilnem pravu, ki velja ,v Jugoslaviji. Dobro ne bo služil samo tujcu, ki išče orientacije, marveč tudi domačinu, zlasti zato, ker se spis ozira na razlike v pravu na posameznih področjih, kolikor še ni zenačeno.
Procesualno in izvršilno pravo, stečajno in poravnalno postopanje mu zato ne dela težav. Na 22 straneh drobnega tiska je navedeno vse najvažnejše ter je pokazano, kje se v našem cpp. kažejo znana načela pravdnih postopkov (ustnost, koncentracijska maksima, obvezno zastopanje po odvetniku, razpravljalna in inkvizicijska maksima, iniciativa strank in sodišča, neposrednost) in kje zakon odstopa od teh načel.
Težji je prikaz materialnega prava, ker se je moral pisatelj ozirati na vsa pravna področja naše države. Razdelil in označil jih je takole : glede občnega državljanskega prava pomenijo-črke A: območje srbskega o. d. z., B: območje apelacijskega sodišča v Zagrebu (odz. 1811), v Ljubljani in Splitu (odz. z novelami), v Sarajevu (via facti uporaba odz. 1811); C: območje apelacijskega sodišča Novi Sad (običajno pravo). — Trgovinsko pravo navaja že po novem zakoniku, ki je objavljen, pa še ni stopil v veljavo; obligacijski del pit razdeljuje: na A: trgovinski zakonik, ki velja v Beogradu in v Podgorici, B: trg. zak., ki velja v območju apel. sodišč v Ljubljani in v Splitu, Cr trg. zak., ki velja v območju istih sodišč v Zagrebu in Novem Sadu.
Tako obdeluje predmete po geslih, ki jih je 64 in ki so merodajni tudi za prispevke iz drugih evropskih držav v tej pravni knjigi. Pri vsakem n. pr. „Eherecht" navaja skupne določbe in posebnosti po pravnem stanju o. d. zakonikov A, B, C, ali „Fracht- und Transportrecht", „Handelskauf" po trgovinskih zakonikih A, B, C.
V tretjem delu obravnava očevinsko dedno pravo (Erbhöferecht), ki velja v sodnem okraju Prevalje in delu kranjskega sodnega okraja (na Jezerskem), podaja vsebino novega zakona o gospodarskih zadrugah, nadalje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in na kratko označuje pravo hišnih (rodbinskih) zadrug, ki jih imamo v južnih in vzhodnih pokrajinah naše države.
Spis je zavit v poltrde platnice in se nam predstavlja kot prikupna knjižica, ki ni običajna za posebne odtiske.     Dr F. Skaberne.
204
Književna poročila.
Dr. Kukman Vladimir: Bericht über die jugoslawische Gesetzgebung 1935. (Rassegna di Legislazione Jugoslava 1935). Istituto di studi legislativi. Rim, Palazzo di Giustizia, 1938, str. 791—805.
Avtor, ki po poklicu ni pravni enciklopedist, opisuje mednarodnemu pravnemu svetu mnogovrstno in pisano vsebino naše zakonodaje, kolikor more biti in tudi kolikor naj bo predmet pozornosti v inozemstvu. Na čelu poročila je pregled obdelane materije v laškem jeziku. Nato sledi v nemškem jeziku vsebina uredbe o ureditvi dela na pomorskih ladjah kraljevine Jugoslavije, SI. Nov. štev. 86-XXII-225: uredbe o finansiranju velikih javnih del v svrho poživljenja narodnega gospodarstva, pobijanja nezaposlenosti in pospeševanja tujskega prometa, SI. Nov. štev. 30-VI-75 s spremembami in dopolnitvami, SI. Nov. štev. 124-XXXI-305; uredbe o postopanju pri stavkah na železnicah, v ladjarstvu in na pošti, brzojavu in telefonu, SI. Nov. štev. 45-IX-116 in končno opis uredbe o poenostavljenju in pospešenju postopanja kazenskih sodišč, SI. Nov. štev. 71-XVII-183 s pravilnikom o brezplačnem prevozu prič na državnih prometnih ustanovah za svrhe kazenskega postopanja, SI. Nov. štev. 124-XXXI-306. — Vsebina je prikazana zanesljivo in dovolj izčrpno, da more inozemski čitatelj zado-biti zadosten vpogled v zadevno materijo in event. novo ureditev primerjati s prejšnjim pravnim stanjem. Povsod je . podan kratek ekspoze o zakonodajnem namenu pravne ureditve; navedena je ustavnopravna podlaga za uredbe in kolikor gre za izvršitev meddržavnih obvez tudi zveza z dotično meddržavno konvencijo.
Leto 1935 je bilo pri nas na prelomu dveh režimov in zakonodajna produkcija zato ni bila posebno aktivna. Vkljub temu obsegajo priloge k Službenim Novinam nič manj kot 1118 strani. V „Rassegni" se načeloma ne objavljajo meddržavne konvencije, ratifikacije in pristopi, zakonodajni akti omejenega pomena, spremembe in dopolnitve prejšnjih predpisov, upravni akti, finančni zakoni, avtentična tolmačenja in seveda tudi ne neštevilni popravki tiskovnih in drugih napak. Avtor je za objavo v mednarodnem svetu pripravno materijo srečno izbral in je spričo prej navedenega razumljivo, da se n. pr. ni lotil uredbe o spremembi uredbe o maksimiranju obresti, SI. Nov. štev. 24-IV ali uredbe o spremembi zakona o pobijanju spolnih bolezni, SI. Nov. štev. 112-XXVI. Pač pa bi bilo event. omeniti uredbo o klirinških nakaznicah, SI. Nov. štev. 237-LV1I. Dr. Juri štempihar.
Dr. Kukman Vladimir: Bericht über die jugoslavische Gesetzgebung 1937. (Rassegna di Legislazione Jugoslava 1937). Istituto di Studi legislativi. Rim, Palazzo di Giustizia, 1939, str. 529—566.
Zakonodajno leto 1937. je bilo plodno, ne samo po obsegu (priloge Službenih Novin imajo 1991 strani), temveč tudi po vsebini. Avtor se je moral pošteno potruditi, če naj prikaže inozemstvu na primeren način plodove te zakonodajne periode in se mu mora priznati, da je svoj namen v polni meri dosegel. Poročilo se pričenja s pregledom obdelane materije v laškem jeziku; nato sta v nemškem jeziku podana nastavek in vsebina naslednjih zakonodajnih aktov: 1. uredbe o najnižjih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb in o spravnem in razsodiščnem postopanju, SI. N. št. 33-XI-58 z izvršilno naredbo, SI. Nov. štev. 86-XXVII-191; 2. uredbe o ribo- in rakolovu, SI. Nov. štev. 112-XXXIV-243 in zakona o sladkovodnem ribarstvu, SI. Nov. štev 245-LXXIV-573, pri čemer se avtor pravilno ne izreka o tem, v kakšnem medsebojnem razmerju sta ta dva zakonodajna akta: 3. zakona o gospodarskih zadrugah, SI. Nov. štev. 217-LXII-463; 4. trgovinskega zakona za kraljevino Jugoslavijo, SI. Nov. štev 245-LXXIV-572; 5. uredbe o
Književna poročila.
206
kmetijskih zbornicah, SI. Nov. štev. 46-XV-90; 6. pravilnika o socialnih ugodnostih na drž. prometnih ustanovah, SI. Nov. štev. 137-XL1I-312 s spremembami in dopolnitvami, SI. Nov. štev 193-LVI-422 in z navodili in obrazci; 7. uredbe o izvršitvi delavskega zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti, SI. Nov. štev. 64-XIX-122 z izvršilno na-redbo in pravilnikom o prostovoljnem povišanju zavarovanja; 8. uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na področje cele države, SI. Nov. štev 272-LXXIV-622; 9. uredbe o nadzorovanju zavarovalnih podjetij, SI. Nov. štev 46-XV-91 in slednjič 10. uredbe o uvedbi Ip, SI. Nov. štev. 131-XXXIX-292 z uredbo o spremembah in dopolnitvah lp in uredbo o uvedbi Cpp na področju Velikega sodišča v Podgorici.
Povod nastanka in vsebina teh zakonodajnih aktov kakor tudi zveza s prejšnjim pravnim stanjem sta označena na kratko, toda zanesljivo. Samo pri orisu trgovinskega zakona odkazuje avtor glede podrobnosti na prof. Škerljevo izdajo v „Merkurjevi" založbi, kar je razumljivo in samo hvale vredno, ker bi sicer iz nameravanega pregleda nastala obsežna razprava. Glede Uip se je avtor omejil na opis dosedanjega pravnega stanja; pravilno, ker bi naštevanje mnogo-brojnih drobcev utrujalo in inozemstva ne more zanimati. V poročilu bi bilo event. še omeniti uredbo o avtorskopravnem posredovanju SI. Nov. štev. 18-VI s pravilnikom in uredbo o izvršbi zoper samoupravna telesa in zoper javne in splošno koristne ustanove. SI. Nov. štev. 297-LXXVIl, ker bi utegnili zanimati širši krog čitateljev.
Dr. Juri Štempihar.
Pigon A. C. Socialism versus Capitalism. London 1938. VII -|- 139 str. 4 s. 6 d.
Knjiga profesorja politične ekonomije na Cambridgeski univerzi, kakor poudarja izrecno P. v predgovoru, ni namenjena „ekspertom", t. j. strokovnjakom, ampak „splošnemu bralcu". Temu dodaja pisec, da ni naloga akademskega nacionalnega ekonoma, niti ne spada v njegovo kompetenco, nastopati bodisi kot zagovornik, bodisi kot nasprotnik kakega političnega programa. Vendar je njegova naloga in tudi spada v njegovo kompetenco, da navaja sistematično glavne razloge ekonomskega značaja, ki bi veljali kot argumenti pro in contra. V tem smislu primerja P. kapitalizem in socializem, stremeč za tem, da najbolj objektivno pretehta prednosti in nedostatke vsakega teh dveh sistemov.
Prvo poglavje se bavi z definicijo in opisom kapitalizma in socializma. V nadaljnjih poglavjih rešuje P. vprašanje o prednostih enega ali drugega sistema z vidikov: porazdelitve bogastva in dohodkov (2. poglavje), uporabe produkcijskih sredstev (3. pogl.), brezposelnosti (4. pogl.), dobička in tehnične produktivnosti (5. pogl.), problema vzpodbude k delu (6. pogl.), problema racionalne razdelitve produkcijskih sredstev v centraliziranem socialističnem načrtnem gospodarstvu (7. pogl.) in problemov, zvezanih z obrestno mero (8. pogl.). Po tej vsestranski primerjavi obeh sistemov prihaja pisec do neodločnega /iiključka, da ne dajejo vsi pregledani argumenti možnosti praktične izbire med kapitalizmom in centraliziranim socialističnim gospodarstvom, zlasti še zaradi velike relativnosti vsakega teh dveh gospodarskih ustrojev. Vendar se na več krajih jasno vidijo avtorjeve simpatije do socializma. Toda vkljub temu pravi P., da „bi za sedanji čas", če bi imel vodstvo svoje domovine, „obdržal v splošnem kapitalistično strukturo gospodarstva ter bi jo popolnoma modificiral" (137 -str.). Omenim še, da navaja P. večkrat kot argumente za socializem prednosti in uspehe sovjetskega gospodarstva. Dvomim, da bi ti argumenti
15
206
Književna poročila.
iskreno prepričali kogar koli sedaj, t. j. po 21 letih boljševiškega eksperimenta v Rusiji in po rezultatih tega eksperimenta. Zelo značilno je, da pri sebi doma P. noče ponoviti tak eksperiment.
A. Bilimovič.
Koranyi Karol: Bibliografía historyczno-pravna za lata 1926—1936: I.
Lwow (Gubrynowicz i Syn) 1938. Str. 499.
V letu 1927. je izdal univ. prof. in glavni tajnik lvovske akademije znanosti Przemyslaw Dabkowski „Universalia chronica historiae iuris" (powszechna kronika historyczno-pravna) za 1. 1920—1925. Hotel je to delo še sani nadaljevati, pa ga spričo prevelike druge zaposlenosti ni zmogel. Naprosil je univ. prof. Karla Koranyija, da bi mu priskočil na pomoč. Ta se je dela poprijel in prvo polovico posvetil Da.bkoWskemu za 40letnico njegovega znanstvenega delovanja. Vse to stoji v latinskem predgovoru knjige. Opravljeno delo je zahtevalo silno mnogo truda, zato pa je za. vsakega pravnega zgodovinarja, pa tudi vsakega znanstveno delujočega jurista prevažno. V poglavjih: viri, zgodovina virov, pravna književnost in njena zgodovina, zgodovina doktrin, kazensko pravo, procesualno pravo, zasebno pravo, meddržavno zasebno pravo, trgovinsko pravo in pomorsko pravo je navedenih po avtorjih, naslovih, krajih in času izdaje 8054 književnih del iz vsega sveta, če se količkaj tičejo pravne zgodovine. Pri slovanskih in romanskih, madžarskih in izvenevropskih delih je naslov preveden v nemščino ali francoščino. Pri razpravah, ki niso samostalno izšle, kaže točen citat, kje jih treba iskati. Pregled celokupne bibliografije je nad vse poučen: Tu spoznaš, kaj je izšlo v desetletju važnega za rimsko, germansko, slovansko in še drugo pravo; tu vidiš, v kakšni stroki se je ta ali oni pisec odlikoval; tu se poučiš, pri katerih narodih je večje ali manjše zanimanje za to ali ono panogo prava i. pod. Med 8054 deli je obsežena skoraj vsa svetovna pravna književnost, skoraj' smo dejali, ker smo vendar pogrešili — na brzo roko! — nekoliko znanih imen, kot n. pr. Italijana Alda Albertoni-ja, ki se je tako uspešno bavil z bizantologijo, pa, žal, tako rano umrl, ali Bolgara Josifa Fadenhehta, ki deluje tudi na pravnozgodovinskem polju itd. Od Slovencev so navedeni Čremošnik Gregor (3 dela), Dolenc Metort (12 del), Korošec Viktor (6 del), Kos Milko (2 deli), Krek Gregor (I delo), Skaberne Fran (1 delo); moglo bi se pa pač navesti še nekoliko drugih slovenskih avtorjev in del. („Pravna zgodovina za slovensko ozemlje" še ni navedena; spada pač v drugi del bibliografije). Avtor se zahvaljuje svojim pomagalcem in navaja med njimi za „terras iugoslavicas et bulgaricas" docenta varšavske univerze Stanislava Bo-rowskega, o katerem vemo, da je študiral več let tudi v Beogradu. Bibliografija še ni zaključena. Napovedani II. del bo obsegal naslednja poglavja: Jus ecclesiasticum, Relationes inter Ecclesiam ac Rem publicara, Jusgentium, Instituta et Administratio, Historia rerum socia-lium et oeconomicarum, opera generaba, varia. Tudi dopolnila k prvemu delu so napovedana. Vsekakor bosta oba dela ogromnega pomena za vsakega znanstvenega delavca, pa naj pripada kateri koli narodnosti. Poljaki so s tem delom, ki je izšlo v njihovi Akademiji znanosti, prekosili zlasti tiste neslovanske narode, ki so se držali ne-znanstvene metode „Slavica non leguntur". Dr. Metod Dolenc.
Zbornik znanstvenih razprav. XV. letnik 1938—1939. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete. Ljubljana. 1939. Str. 241.
Letošnji zbornik prinaša sedem tehtnih razprav iz različnih področij   pravne  vede.   Na  prvem  mestu   razvija   dr. A. Bilimovič
Književna poročila.
207
splošno sliko o „Agrarni strukturi Jugoslavije" in še posebej Slovenije. Svoje zaključke izvaja iz števila kmetijskih gospodarstev (obratov) in iz površin teh ter ugotavlja, da je slednja premajhna, da bi preživljala vse kmetske družine. Ker zaradi tega ne dobe zaposlitve vse delovne kmetske moči. nastaja težka brezposelnost kmetskega prebivalstva in s tem čim dalje težja relativna agrarna hiperpopulacija. V razpravi ..Vrednotenje dokazov v sodnem kazenskem postopanju" raziskuje dr. M. Dolenc vprašanje, kdaj velja v kazenskem postopanju svobodna ocena dokazov, kdaj se zahteva dokaz resničnosti v polni meri, kje zadostuje le izkaz verjetnosti, nadalje kakšno ocenjevanje se zahteva za tipične primere dokazovanja. Prof. dr. St. Lapa jn e podaja v ..Načrtu priposestvovalno- in zastaralnopravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik" popolno -besedilo za omenjeni načrt. V obširni razpravi ..Kriminalna etiologija" (s podnaslovom „Nauk o faktorjih zločinstvenosti"), ki jo oznamenja avtor sam kot prispevek za večje sistematično delo, prihaja prof. A. Maklecov do zaključkov, da zločin ni niti zgolj funkcija gospodarske konjunkture določenega gospodarskega ustroja, niti izključno zgolj posledica degeneraci je ali bolezni, niti samo rezultat moralne pokvarjenosti. S tem se postavlja .na stališče pluralizma faktorjev zločinstvenosti, češ da so v življenju vplivi notranjih in zunanjih faktorjev nerazdružljivo povezani med seboj ter da učinkujejo vedno s posredovanjem psihofizične osebnosti poedinca. V razpravi ..Nekatere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov" kaže dr. VI. Murko, da nasprotuje naš davčni sistem tu pa tam tako načelu formalne kakor tudi materialne pravičnosti. Niti niso naši davki splošni, na to kažejo številne individualne oprostitve, niti se ne ozirajo na celokupno davčno sposobnost posameznega davčnega zavezanca. Dr. E. Spektorsk'i obravnava v razpravi „Tri pravne teorije" pluralizem, ki se je pojavil tudi v sodobni pravni znanosti ter skuša najti te razlike med normativnim, imperativnim in indikativnim elementom v pravu.
Bibliografia giuridica internazionale. Vol. IV — anno 193?, fase. 5. Prinaša seznam juridičnih knjig in spisov, izdanih v letu 1935. v Poljski in v Veliki Britaniji in britanskem imperiju. Str. 549—681.
Dr. Birchmeiér W: Pravosudje u švajcarskoj. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 6. Beograd 1939. Str. 12.
Dr. Djisalovic R.: Pravna mogucnost odlaganja raspisanih izbora i saziva Narodne skupštine. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 13. Beograd. 1939. Str. 8.
Dr. Furlan Boris: Racionalizem in revolucija. Posebni odtis iz Sodobnosti. Ljubljana. 1939. Str. 15.
Dr. Töreky Geza: Pravosudje u Madjarskoj. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 8. Beograd. 1939. Str. 7.
Dr. Jeremic Stojan: Žalba zbog ništavosti presude berzanskog iz-branog suda po članu i Ugrpp. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje. sv. 11. Beograd. 1939. Str. 13.
Dr. Korošec Viktor: Einige Beiträge zum hethitischen Sklavenrecht. Posebni odtis iz Festschrift Paul Koschaker. Weimar. 1939. Str. 127 do 139.
Dr. Kulaš Juraj: Krivična odgovornost lekara i nadrilekara. Posebni odtis iz Policije. 1939. Str. 80.
Dr. Kulaš Juraj: Projekat zakona o istupima. Posebni odtis iz Policije. 1939.
15*
208
Književna poročila.
Dr. Lazarevic Adam: O parničnoj legitimaciji stečajnog dužnika i upravitelja stečajne mase. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 5a. Beograd. 1939. Str. 10.
Maklecov Aleksander: Kriminaliteta in domoznanstvo. Posebni odtis iz Obzorij. 1939. Str. 198 do 204.
Dr. Matijevic Ivo — dr. Culinovic Ferdo: Komentar zakona o izvršenju i obezbedjenju. IV. Knjiga, 2, 3. §§ 65 do 104. Beograd. Štam-parija Svetlost. 1939. Str. 1407—1566.
Odredbe u pogledu razreza specialnog doprinosa za Fond narodne odbrane. Zagreb. Tipografija. 1939. Cena din 5. Str. 31.
Peric Živojin: Zakonitost i mir. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 7. Beograd. 1939. Str. 7.
Pravilnik za izvršenje uredbe o ratnim invalidima i ostalim žrtvama rata. Zagreb. 1939. Tipografija. Str. 133. Cena din 20'—.
Dr. Pržic Ilija: Problem manjina i prostorno načelo u novom ne-mačkom Medjunarodncm pravu. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 14. Beograd. 1939. Str. 15.
Dr. Stefanovic Jovan: Uslovi za sticanje i vršenje prava glasa kod nas. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 8. Beograd. 1939. Str. 7.
šapčanin Sava: Da li se prema § 950 gradj. zak. može ugovoriti krača zastarelost od one koju zakon predvidja, a naročito kod poslova osiguranja. Ponatis. Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 12. Beograd. 1939. Str. 16.
.Dr Škerlj Milan: članstvo u organima privrednih zadruga. Ponatis Biblioteka časopisa Pravosudje, sv. 10. Beograd. 1939. Str. 22.
Dr. škerlj Milan: Le societa per azioni secondo la nuova legge commerciale jugoslava. Posebni odtis iz Rivista del diritto commerciale. Milan. 1939. Str. 21.
Viglietti Vitale: Le premesse metafisiche della dottrina di G. Del Vecchio. Lo Stato corporativo. Napoli. 1938. Str. 93. Cena 15 lir.
Dr. žourek Jaroslav: Snahy o organizaci miru v americkém své-tadilu. Posebni odtis iz Hlidky mezinarodniho prava. Praha. 1938. Str. 55.
Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv LV, 5—6 (u čaist dr. Božidara Markovica): Tasic Dj.: Božidar Markovic kao nastavnik. Dolenc_M.: Boža Markovic' — pokretač institucije uslovne osude. Milic I.: O 30-godišnjici Friedjungovog procesa. Solovjev A.: Žene kao porotnice u Dušanovem zakoniku. Vasiljevič T.: Ličnost i rad dr. B. Markovica. Peric Ž.: Relativnost jedne kategorije propisa Krivičnog zakonika. Frank St.: Standardi i direktive u kaznenom pravu. Acimovic M.: Funkcionalna najdležnost redovnih krivičnih sudova u shvatanju vladajuce doktrine i pozitivnog prava. Maklecov A.: Statika i dinamika m tipologiji zločinaca. Krajinski N.: Psihologija kolektiva. Struve P.: O odnosu izmedju ekonomskog i pravnog. Milobar F.: Demokrati je i totalitarne države. Markovic B.: Jedan pogled na filozofi ju prava u savremenoj Francuskoj. Popov ič Dj.: Sila i pravo. Blagojevié B.: Tu-mačenje izuzetaka. Ilic' A.: Posredovanje Austri je za izmirenje Porte sa Srbijom 1810 god. Radojkovič M.: Francuska i narodni pokreti u Austriji 1848. Jovanovic' SI.: Krivična odgovornost ministra po Ustavi, od 1931. Spektorski E.: Aleksandar Gradovski. Novakovic M.: Razvitak panamerikanskog pokreta. Krbek L: Samouprava i demokratija. Stefanovic J.: Sankcija parlamentarnog režima. Ilic M.: Osnovna obeležja novog opštinskog uredjenja u Nemačkoj. Pržic I.: Medjunarodni krivični sud. Vladisavljevic M.: Realna unija kao stvarna savezna država. Djordjevič J.: Pretsednički sistem. Stjepanovič N.: Prejudiciono pita-
Književna poročila.
209
nje i naše administrativno sudstvo. Arandjelovič D.: O izvršen ju uzajamnih obligacija po poljskom zakonu o obligacijana i našem grad. zak. Škerlj M.: Da li je osnovan naziv „društvo sa ograničenom odgovornosti!*" Lapajne S.: Gde da zakonodavac stavi naše buduče ko-lizione norme? Eisner B.: Treba li u našem jedinstvenom grad j. zak. predvideti zakonsko pravo prvokupa (prekupa, preče kupnje)? Zuglia S.: Prvenstveni red prinudnih založnih prava i prava na namirenje po Ip. Smirnov K.: Successio in universum ius u rimskom naslednom pravu. Troicki S.: Nadležnost pravoslavnih crkvenih sudova u pogledu dodeljivanja dece. Konstantinovič M.: Odgovornost zakupca za požar. Knstovčan P.: Dvije primjedbe za uvodni zakon za Trgovački zakon. Bartoš M.: Krivično devizno zakonodavstvo i privatnopravni poslovi. Bfegovic M.: Može li prelaz na islam poslužiti kao uzrok za razvod braka. Mirkovič Dj.: Pravo glasa banaka kao držalaca stvarno tudjih akcija. Lazarevič A.: Promena i sukcesija stranaka u izvršnom po-stupku. Blagojevič V.: Obavezni pokušaj mirenja parničara pre spora i odredjivanje najvišeg iznosa taksa i nametal prema pretpredlogu franc. zak. o sud. gradj. postupku. Pantelič D.: Nadležnost krivičnih sudova za privatnopravna potraživanja. Todorovič M.: Fiziokratska teorija o državnim dugovima. Žujovič M.: Značaj privrednih stupnjeva. Lovčevie J.: Nemački poreski bonovi. Bajič S.: O štrajku sa zauzima-njem fabrika. — Branič 5: Simič V.: O polaganju sudijskog i advo-katskog izpita na področju kasacionog suda u Beogradu s obzirom na t. 4 § 33 fin. zak. za 1938/30. Živadinovič M.: O signaturi, specialno s obzirom na pravne lekove koji dolaze pred sud bez potpisa advokata. Vukčevič R.: O amnestiji uvreda i kleveta kažnjivih po zakonu o štampi i po kriv. zak. Djonovič N.: Kritika predosnove gradjanskog zakonika. Miletič V.: Oživite zakon. Mišic D.: Zakon o suzbijanju zlo-upotrebe n'Službenoj dužnosti je ukinut. — Branič 6: Tasič Dj.: Šta je sa vezna država u poredjenju sa drugim oblicima državnih zajednica i, specialno, sa autonomijom. Protič K.: O odgovornosti notifikanta na naknadu štete. Milovič R.: Uticaj istražnog zatvora na izricanje nov-čane kazne. — Mjesečnik 5—6: Vukovic' M.: Razvitak pravne kvalifikacije trgovca. Lephamer M.: Nekoliko pitanja iz uredbe o likvidaciji zemljoradničkih dugova. Štengl B.: Pravo služboprimca na otprav-ninu po § 333 zak. o radnjama. Buč A.: Postupak i granice rješavanja sukoba nadležnosti po Kasacionom sudu u gradjanskim sporovima. Ke-leskenji Z.: Shodnost primjene propisa § 85/2 kz. na krivično djelo iz § 276 kz. Vidrič L.: Još o tumačenju § 24 t. 5 b fin. zak. 1937/38. Milic' I.: Proces Isusov i replika prof. Lietzmanna. Blagojevič B.: Pokušaj sintetičke odgovornosti, s posebnim obzirom na predosnovu gradj. zak. za kraljevimi Jugoslaviji!. Tomašič D.: Politička misao u Srbiji. Lenac R.: Još o troškovima izlučnih parnica. Dr. Josip Šilovič. — Policija 5: Čubinski M.: Socialni značaj graidjanskog zakonika i njegova reforma u našoj državi. Mišic' D.: Dve paralele iz gradjanskog zakonika (S§ 57. 507, 121, 517). Cvjetkovič B.: Postepeno likvidi-ranje klicnih zadruga. Kulaš J.: Krivična odgovornost lekara i nadri-lekara. Kulaš J.: Projekat zakona o istupima. Kante V.: Opomena kao policijska mera po italijanskom zakonu o javnoj bezbednosti. Gudac E.: Izmene i dopune zakona o opojnim drogama. Vukovic' G.: Invalid-ske potpore po novoj uredbi. — Policija 6: Kante V.: Konfinacija u italijanskom zakonu o javnoj bezbednosti. Bajer H.: Naknadno reše-nje o veličini i naplativosti troškova izvršcnja kazne lišenja slobode. Tulio B.: Krivična profilaksa u italijanskoj policiji. — Pravosudje 6: Ancel M.: Kratak pregled pravosudja u Francuskoj. Blagojevič B.: Kvalifikacija pravnih lekova po vanparničnom postupku. Štengl B.:
210
Razne vesti.
Pravilnik o zamjeni isprava novim obligacijama br. 120300 od 23. novembra 1938 god. Čosič F.: Kada je za ugovor o kupnji nasledstva po-treban javnobeležnički akt? Gavela A.: Radne čete i suzbijanje kriminaliteta. Pavlovič V.: Naši vojni sudovi. Šumanovič A.: Može posto-jati sticaj djela iz § 139 Kz. sa onim iz § 301 Kz.